Kmetijstvo Stevilo rodn.th dreves lin donos Jabolk pred in po vojnj daje na-Blednjo sliko: Pridelovanje jaholk leto Stevilo dreves v tisočih donos vagonov od drevesa kg Ka-kor vtdkno te tabele Stevilo ga stara drevesa uničena, tako rodnih dreves v letu 1355 precej da se )e v letu 1948 števllo ja- presega predvojno stanje Med blan znižalo. To zniževanje smo vojno smo lmeli zastoj v gojitvi zaustavili leta 1950 In že od na- Jablan, medtem ko so bila mno- slednjega leta naprej se število Jablan postopama veča. Skupni donos jabalk je v raz-nih letih zelo različen. Razlika med najro-dovitn&jšo in najslabSo letimo znaša tudi do 20.000 vago-nov. Tak primer smc na pnmer Imeli med letom 1933, ko je zna-Sal pridelek komaj 7000 vagonov, in letom 1939. ko je znašal nekaj nad 27.000 vagonov. All v letu 1954 je na praner znašal pride-lek jabolk okrog 9000 vagonov, medtem ko je znašal v letu 1955 okrog 25.000 vagonov. Tako velika neeaakomernost letine jabolk govori o primiUvni gojitvi, kar pomeai, da je letina pri nas odvi&na od tega, adi bo nastopil pozni spomladanski mraz, suša itd. Razen tega pa pomanjkanje nege in agrotehnič-nih ukrepov, zlasti nezadostnega gnojenja tistih dreves, kl so Jih i^črpale prerodovitne let!-ne, vpliva na to, da imamo menja-je, po vsakj rodovitni letini, sko-raj obvezno nerodovit.no letino. V skladu s poveianjem števila dreves se je povetal tudi več-letni povpre^ni donos. Tako )e znašalo desetletno povprečje pri-delka od leta 1930 do 1939 okrog 14.000 vagonov, medtem ko je sedemletno pavprečje »d leta 1948 do leta 1954 znašado okrog 16.000 vagonov. Sfsvilo jablon iqs") 19^6 NEZADOSTNA PREDELAVA JABOLK Zna-filno }e, da JaJbolka tn hru-Lke največ uporabljamo v sve-žem stanju, razen v Slovenijl, kjer jih nekaj več predelujejo v jabolčnik. Tako so proizvedll Ja-boltniika: nekaj Stevilk. Skupno smo imeU suhega sadja, razen suhih altv ln smokev: v letu 1951 v letu 1954 v letu 1955 68.703 hl 60.712 hl 156.984 hl v tetu 1953 v letu 1954 v letu 1955 313 vagononr 130 vagonov 172 vagonov Prav tako predelujemo neznat-ne koliiine v kompote fn sušimo. Koltko odpade od skupnih koli-čin suhega sadja na jabolka. a koliko na hruške, ttitnamo zazdaj podatkov. Toda, da gre za majh-ne količine, vidimo iz naslednjih Možnosti za to pa so zelo ve> like glede na to, da je to sadno drevje. kakor smo videli. precej raziirjeno. Uporaba suhega sad-ja v prehrani, tako v javnih Uy-kalih ka.kor tudi v gospodinj-stvih, bi vplivala na izboljšanje In spremembo strukture prehra-ne, ki je neugodna. Povprcčni tionos faboSk pred in po vojni IZVOZ DOKAJ MANJŠI KAKOR PRED VOJMO Kljub povetanju proizvodnje pa se je izvoz jabolk precej zmanjšal. Tako je cxl leta 1935 do 1939 rnašal Izvoz jabolk 2.384 vagonov, med tem ko je v ot>« dobju 1948-54 znašal komaj po-vprečno 468 vagonov. Za povetanje izvoza je nujao« da rešimo problem ambaJaže :n transporta jabolk od zadruge do nakladalne postaje. Drugi po-goj. bi bih ugodm. zlastl kadar bodo začeli roditi plantažm sa-dovnjaki, ki smo jih nasadila V. zadnjih neka4 l&tih. Na povečanje izvoza kaftor tudi domače potrošnje bodo vplivald l^adi lifcrepi za tebolj-šanje sort. Do sedaj so v pre-cejšnjem delu države prevlado-vale tretjevrstne sorte, kakor oa prinier •budimka«, na katero jo v Srbija odpadlo okrog 60 do 70 odstotkov dreves. Dokaj ugod-nejša «ruktura jabolk je v Slo-veaijn. kjer precladujejo ple-menite sorte kod je na pnmer »kanadka«, »lepocvetna rumena« in druga prvovrstna jabolka. Zato emo začeU z rajonizadjo, ki hofe odfetranitS pestrost v goj.tv; Jabolk, kar je značilno za to sadno drevo. in da damo povsod, kjer je to mogoče, pred-nost boljšim prvovrstnim sor-tam jabolk. Pridelek suhega sadja l<55?i lOSi. ><)55 jt 19^0-^9 > 19^8-5*1 Risba kaže skupni pridelek su- bega sadja hrez subib sliv ia smokev.