List 46.
Gospodarske skušnje.
Divji kostanj — dobra živinska kerma.
Iz Genfa v Švajci se piše londonskemu časniku ^Agriciilt. Gaz.", da ondi kmetovavci marljivo konstanj pobirajo in ž njim ovce redijo, ki se po njem kaj dobro spitajo (odebelijo)* V Genfu imajo mašino, v kteri zdrobe kostanj in ga potem po 2 funta zjutraj in zvečer vsaki ovci pokladajo. Živina se v kratkem odebeli in meso je posebno dobro in okusno. — Vred-ništvo „Ann. d' agric. e d' ortin." dostavlja temu naznanilu, da tudi goveja živina kaj rada je divji kostanj, in da, kakor ovce, se tudi ona ž njim dobro spitati da.
Dobro je, ako se gnoj gipsa.
Vsakemu umnemu kmetovavcu je znano, da se dosti gnoja pogubi, ako, zlasti poleti, na kupu delj časa leži. Veliko manj pa je znano, koliko gnoja se prihrani, ako se gipsa, to je, kup z gipsom potresa. V „Land. Wochenbl. f. d. H. Sch." beremo o tem skušnje , kterih naj bi noben gospodar v nemar ne pušal. Kemija nas uči, da gips, potresan čez gnoj, zader-žuje njegovo vrenje in puhtenje tako, da se rodovitni deli izkaditi ne morejo, in toraj v njem ostanejo. Neki gospodar je pozimi vsaki dan spravljal gnoj iz hleva na velik kup, ga po kupu lepo raztrosil in na vsaka 2 centa gnoja je potresel 5 funtov (nežganega) gipsa. Mesca majnika je na ta kup nametal za dobro pest parsti in ga pustil potem pri miru. Mesca septembra (kimavca) je zvozil gnoj na njivo — in kakošen je bil ta gnoj? Nič ni še razpadel in celo slama ne. Gnojni kup je bil mesca maja 35 čevljev dolg, 27 čevljev širok in 6 čevljev visok — tedaj celi kup je imel 5670 kubičnih čevljev, za ktere se je porabilo 70 centov gipsa. Mesca septembra je bil kup še ravno tako širok in dolg, le nižji je bil za 2 pavca in pol. Če bi pa kup ne bil gipsan bil, bi bil gotovo naj manj za en čevelj vpadel, tedaj vsega skup bi se ga bilo 946 kubičnih čevljev pogubilo* Ker je pa gipsani gnoj le za 2 pavca in pol se podelal, se
182
je iz celega kupa le zgubilo 236y4 kubič. čevljev, tedaj ohranilo 708% kub. čevlj. Lahko se iz tegazrajta, da tistih 70 centov gipsa je bilo po tem takem na dobre činže naloženih; čisti dobiček je bilo tistih 708% prihranjenih kub. čevlj. gnoja. Zraven tega je paše znano po obilnih skušnjah, da gipsani gnoj posebno vroči in taki zemlji, ki ima veliko apnine v sebi, zato tako dobro tekne, ker se bolj počasi razkroja (sich lang-sam zersetzt), in da gipsanega gnoja smemo veliko več na njivo djati brez skerbi, da bi pervi posetvi kaj preobilo pognojili.