YU ISSN 0040-1978 Delitev po delu in rezultatih dela (stran 2) Obnova proge Pragersko-Kotoriba (stran 3) Okenske in balkonske rože (stran 5) Ocenjevanje vin v Podgorcih (stran 6) Šport (stran 9) leto XXXVIII., ŠT. i & Ptuj, 16. maja 1985 CENA 20 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SETEV V ZADNJEM TRENUTKU Vendarle smo dočakali trajno izbolj^nje vremena in kmetoval- ci so si oiddahnili, saj že skorajda niso več upali, da bo mogoče opraviti spomladansko setev v pravem času. Kaže, da jim bo to ^aj uspelo, saj so kmetijski stroji v minulih dneh brneli od jutra do večera, počitka ni bilo niti v nedeljo. Včeraj smo brez posledic preživeli še ledene može in Zofko, ki so mnogokrat še z zadnjo jutranjo slano osmodill mlade plodove in cvetove. Bo narava z lepim vremenom vrača- la, kar je doslej odvzela kmetij- stvu? J. Bračič foto: L. Kotar RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OK ZKS PTUJ O NALOGAH NA PODROČJU KUITURE Smo v fazi priprav srednjeročnih in dolgoročnih planov, zato je potrebno narediti vse, da bo obnova in vzdrževanje ptujskih kulturnih objektov tudi v regionalnih in republiških planih ustrezno opredeljena in da bo zagotovljena solidarnost. Vzdrževanje kulturno zgodovinskih objektov mora biti skrb celotnega naroda, ne pa le občin, na katerih območjih stojijo taki objekti. Strokovne službe Kulturne skupnosti občine Ptuj in Izvršnega sveta SO Ptuj naj pripravita ustrezno strokovno gradivo, da bomo po vseh delegatskih poteh nastopali enotno. Pri tem mora ZK bolj obravnavati idejne probleme v kulturi, ki se naj bolj zrašča z okoljem in skrbeti za uresničevanje socialistič- ne zavesti v kulturi, za večjo povezanost z OZD in krajevnimi skup- nostmi . . . To je nekaj misli iz razprave na razširjeni seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj, ko je 13. maja obravnaval aktual- na vprašanja in naloge komuni- stov na področju kulture v občini Ptuj. S tem je bila praktično sklenjena javna razprava o kultu- ri v občini, na podlagi plana, sprejetega januarja letos. Ta plan je bil v celoti izpolnjen, vsaj po obs_egu, če ne tudi po vsebini. Člani predsedstva, ki delajo na področju gospodarstva, so pose- bej poudaijali, da ni moč obrav- navati problematike kulture lo- čeno od gospodarstva, od druž- beno gospodarskih problemov, položaja delavcev z ekonomske- ga in socialnega vidika. Potrebna je večja povezanost z delavci in občani, saj se tudi brez denarja da marsikaj urediti. Predvsem OZD s področja gostinstva in turizma bi morale pokazati večji interes za kulturne dejavnosti. Delovna skupina, ki jo vodi Slava Šare, članica predsedstva odgovorna za to področje, bo imela precej dela, da bo iz vseh dosedanjih sklepov OK ZKS, stališč iz javne razprave in raz- prave na tej seji, pripravila akcijski program nalog komuni- stov na področju kulture v obči- ni. K tej točki so na seji dodali tudi problematiko Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki posebno buri javnost zaradi škode, ki jo je povzročila zima. Predsednik ko- misije za družbeni nadzor SO Ptuj, Ervin Hojker, je seznanil predsedstvo z osnutkom poroči- a, ki ga je pripravila komisija. Predsedstvo je podprlo stališča v poročilu in predlaga, da se to poročilo predloži zborom skup- ščine občine Ptuj. Sprejeli so stališče, da je treba opredeliti družbeno-politično odgovornost komunistov v Pokrajinskem mu- zeju Ptuj in obsodili slabo in nestrokovno delo. F F BORCI V REVOLUCIJI, KI ŠE TRAJA S programske skupščine občinske organizacije Zveze borcev NOV v počastitev 40-letnice osvobo- ditve je bila v Ptuju tudi redna programska letna sk^ščina ob- činske organizacije ZZB NOV. Delegati so se zbrali v domu Franca 'Krambergerja preteklo soboto, kot gost pa je bil med njimi tudi član republiškega odbora ZZB NOV Franc ZaFa- šček. Vzpodbudna je ocena, da so borci v ptujski občini, teh je blizu 1300 povezanih v krajevne orga- nizacije, kljub relativni starosti in spremljajočim boleznim še ved- no aktivni na različnih področjih življenja m dela. Njihova m naša sedanja skupna borba je seveda drugačna od tiste, ko so pokale puške, saj zdaj v prvi vrsti bijemo bitko za stabilizacijo gospodar- stva s poudarkom na zvečanju proizvodnje, produktivnosti in izvoza. Kot je rekel Karel 2mavc v začetku razprave, po uvodnem govoru predsednika občinske borčevske organizacije Milana Lacka, naj bi razpravljah po partizansko. To se pravi kratko m jedrnato, s sprejetjem takšnih in le tistih sklepov, ki jih bo mogoče tudi uresničiti. Ker je prenašanje tradicij NOV na mladi rod ena pomemb- nih oblik delovanja borcev, so namenih tudi temu področju ustrezno pozornost. Pojavljajo se namreč poskusi posameznikov, ki želijo potvarjati nekatera zgo- dovinska dejstva in zmanjševati pomen naše revolucije, za Katero trdimo, da še vedno traja. Milan Lacko je rekel, da so v zadnjem obdobju v ptujski občini izdane publikacije o revolucionarjih Ivanu Spplenaku, Olgi Meelič, Tonetu Žnidariču, dr. Joz^etu Potrču in Jožetu Lacku, po- membni zgodovinski dokumenti, ki pravilno vrednotijo zgodovin- ska dejstva in omenjene ter druge revolucionarje, ki so delo- vali tudi na območju ptujske občine. Borcem, zbranim na sobotni skupščini so izvedU prisrčen kulturni spored mladi iz osnovne šole Toneta Znidariča. (JOS) Jutri slovesnost v Perutnini Jutri bo v mesokombinatu Perutnina Ptuj slovesnost ob otvoritvi reprodukcijskega cen- tra, kar je zadnji korak Perutnine v širitvi osnovne proizvodnje, nadaljni razvoj bo, kot smo že poročali, namenjen razvoju pre- delovalne industrije. Jutrišnja slovesnost bo ob 11. uri na farmi Mala vas, pred tem pa bodo podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodel9vanju s firmo Hubard Internacional in samou- pravni sporazumom o poslovno tehničnem sodelovanju s Poljo- privrednim dobrom Mah Idžoš. Jutrišnja prireditev sodi v vrsto aktivnosti, ki so jih pripravih v počastitev 80-letnice tradicije in kvalitete, 40-letnice osvoboditve in 35-letnice samoupravljanja. ^ematorieva blagovnica v Ptuju vaš novi nakupni center Hrana v letu2000 ^ Brez dvoma bo hrana v naslednjih desetletjih postajala vse rnočnejše orožje, saj strokovnjaki, ki napovedujejo razvoj človeštva, še ne vidijo zmanjšanja prirasta prebivalstva. Nekateri celo pravijo, daje ekspanzija človeštva najbolj grozeča bomba. Zemlje je sicer toliko, da bi lahko pridelali hrane za vse ljudi, za dobro izkorišče- nost zemlje pa v mnogih delih sveta nimajo materialnih sredstev, še manj pa znanja. Brez obojega pa zemlja sama ne more nahraniti vse večjega števila lačnih ust. Pri nas smo se sicer precej pozno, vendarle pa še pravočasno zavedli, kako pomembno bo v naslednjih desetletjih pridelati čim več hrane, vsaj toliko kot je sami potrebujemo, in da imamo možnosti za znatno več. O tem smo začeli glasno govoriti, ko smo sprejemali plane za srednjeročno obdobje, ki se z letošnjim letom izteka. Besedam so sledili tudi številni ukrepi, katerih učinki so bili sprva očitni, v zadnjem času pa izgubljajo svojo vrednost ob nenadzorovanih do- gajanjih neurejenega tržišča, zaostreni kreditni politiki in tako dalje. Kljub temu pa je delež kmetijstva v družbenem proizvodu občine Ptuj porastel. Kmetijska proizvodnja je v letih sedanjega srednjeročnega obdobja rastla bolj kot na primer v letih 1976—80. Takoje bila iz leta v leto višja za okoli 4 odstotke. Pri tem imajo pomemben delež gotovo novo usposobljene kmetijske površine, pa tudi intenziviranje kme- tijske proizvodnje. Vendar sm.o še deleč od tega, da bi lahko rekli, da živimo v urejenem kmetijskem prostoru in da smo pri količini hek- tarskih donosov dosegli gornjo mejo. Za slednje bo potrebno še marsikaj spremeniti, tako v odnosu do zemlje, v osveščenosti kme- tovalcev in zaokroževanju kmetijskih površin. Kot ena najpomem- bnejših slovenskih kmetijskih občin se ne moremo ponašati s podatki, da je povprečna velikost kmetije 4,5 hektara in da je čistih kmečkih gospodinjstev v občini 4.619, vseh gospodinjstev s kmečkim gospo- darstvom pa 11.253. Napredek kmetijstva je bil doslej enostranski, spremembam v številu kmečkega in delavskega prebivalstva ni sledila koncentracija proizvajalnih sil, predvsem zemlje. Nove srednjeročne in dolgoročne razvojne cilje našega kmetij- stva sprejemamo prav v času ponavljajočih se naravnih nesreč, ki zmanjšujejo osnovo, na kateri gradimo. Škoda je največja predvsem na tistih kmetijskih področjih, ki so že sedaj zaostajala v razvoju. Gre predvsem za vinogradništvo in sadjarstvo. Vendar, analiza dolgoročnih razvojnih možnosti našega gos- podarstva in s tem kmetijstva je izdelana, v izdelavi so konkretni plani. Realna dolgoročna razvojna možnost kmetijstvaje v nenehnem povečevanju obsega proizvodnje. Po oceni naj bi se tudi nadalje obseg pridelave hrane povečal letno za 4 odstotke. Ob tem bo potrebno intenzivirati rabo kmetijskih zemljišč: povečati hektarske donose, povečati pridelovanje krme na travinju in preprečiti zaraščanje pašnikov ter ohraniti in aktivirati čim več njivskih površin. Poljedelstvo se bo najbolj razvijalo na nižinskem delu občine. Ptujskem in Dravskem polju. Razvoju živinoreje v bodoče ne bo dan takšen povdarek, razvijala se bo predvsem na gričevnatem in hribo- vitem območju občine, kjer ni možnosti za poljedelstvo. Tu se bo razvijalo tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Povečevali bomo pred- vsem pridelavo plantažnega sadja, v vinogradništvu pa bomo skrbeli predvsem za kakovostno obnovo vinogr^ov. Pomembno mesto v naših dolgoročnih ciljih razvoja kmetijstva imajo tudi prostorsko-ureditvene operacije, saj je še vedno precej zamočvirjene zemlje. Od leta 1986 do 2000 bomo izvedli hidrome- lioracijo na 7.730 hektarih. S tem bomo nadomestili površine, iz- gubljene z zazidavo, obenem pa še povečali fond kmetijske zemlje. Medtem ko bomo izvajali hidromelioracije v dolini Polskave, Dra- vinje in ob drugih manjših potokih, bomo z agromelioracijami usposobili še tisoč hektarov zemlje v hribovitem in 13 tisoč hektarov zemlje v nižinskem predelu občine. V tem času bomo izvajali tudi zložbo zemljišč in v to operacijo zajeli nad 28 tisoč hektarov. Vse omenjeno je osnova za realno načrtovanje in daje upanje, da bomo v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju vendarle pre- stopili prag, ki nas loči do samooskrbe s hrano in tistega, ki nam bo omogočil izvoz hrane. J, Bračič TEHNIČNI ZBOR OB DNEVU ZMAGE Prejšnji petek in soboto so si lahko mladi in nekoliko manj mladi občani tudi v Ptuju lahko ogledah tehnični zbor orožja in opreme naše armade. Zlasti zbor, ki je bil pred Mercatorjevo blagovnico in ob prodajalni Volan, je vzbudil vehko pozornost. Vojaki in starešine so s prikazom delovanja orožja in opreme imeh vehko dela, ob tem pa so odgovarjali tudi na številna vprašanja občanov. i. kotar 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16. maj 1985- TEDNIK Prvi izdelek iz programa kmetijske mehanizacije Do 10. maja so v DO Olga Meglič Ptuj izdelali 200 puhalnikov od naroCenih 240, ki so jih tudi že posredovali kupcem. Vrednost enega je 170 tisoč dinarjev, rezervni deli pa so na voljo pri delovni organizaciji. Puhalnik PS 33 t ima vgrajen elektromotor. Za letošnji radgonski NCjem. ki bo avgusta, bodo izdelali novi tip, ki ga bo lahko poganjal traktor ali kaki drugi stroj. Ob tej priložnosti bodo razstavili vzorčni primer siloreznice. Poleg lega bodo izdelali celovit sklop opreme pn nakladalcih CTN-8 in C I N-15 (razne vilice m druga nakladala). MG Naročeno proizvodajo puhalnikov bodo uresničili do konca meseca foto: CIANI Poimenovanje vrtca in 1. praznik W0 Ptuj Deveti maj — dan osvoboditve so slovesno proslavili tudi delavci ptujske Vzgojnovarstvene organizacije, ki so jo tega dne poimenovali po padlem kurirm Miranu Sagadinu ob prisotnosti njegove mame Tončke Sagadin-Ženke in brataZvonka Sagadina-Tineta. Med gosti pa so bili še predstavniki pobratenega vrtca Nada Simič iz Arandjelovca, s katerimi sb se dogovorili tudi o programu medsebojnega sodelovanja. O razvoju predšolske vzgojnovarstvene dejavnosti — začela seje v letu 1945 na pobudo okrajnega šolskega nadzornika in se razmahnila v zadnjih petnajstih letih, je govorila ravnateljica Boža Bratuž in pri tem poudarila, da v Ptuju še vedno zaostajamo za slovenskim poprečjem in da bomo morali vlagati še precej sredstev in truda, da ga bomo dohite- h. V Sloveniji je 39,5 odstotka otrok zajetih v jaslih in vrtcih, v ptujski občini pa je ta številka trenutno 1383 otrok ali 19,75 odstotkov predšol- ske populacije. V nadaljevanju slovesnosti so predstavili Uk mladega kurirčka Mirana Sagadina, ki mu je okupator pretrgal mlado življenje na pragu svobode — 12. aprila 1945 v Srečah pri Makolah. Miranu Sagadinu- Jožku so odkrili tudi spominsko ploščo na zgradbi vrtca Med vrti 2 v Ptuju. Za zaupano čast se je v imenu Sagadinove družine zahvalil njegov brat Zvonko s oartizanskim imenom Tine, ki je ob tej priliki dejal, da sta z mamo Ženko zelo ponosna na sina in brata, delavcem zavoda pa hvaležna, da so se ga spomnili na tak način — s poimenova- njem VVO Ptuj. Popoldanska prireditev z naslovom OTROCI PRAZNIKU je lepo in prisrčno sklenila spored 1. praznovanja delavcev Vzgojnovar- stvene organizacije Ptuj, bila je v avU SSC Dušan Kveder in s svojo izvirno zamislijo lep prispevek najmlajših in vzgojiteljic k praznovanju meseca mladosti. , mš Slovesnosti ob poimenovanju in 1. prazniku VVO PTUJ sta se udeležila tudi Miranova mama in brat — Tončka Sagadin-Ženka in Zvonko Sagadin-TinČek. Foto: mš Zbor presegel pričakovanja Triinpetdeset udeležencev občnega zbora folklornega društva Ptuj, kije bil 10. maja. je novo potrdilo, daje potrebno nadaljevati z ohranjanjem ljudskih običajev, šeg in navad ter skrbeti za oživljanje listih, ki so že utonili v pozabo. Raziskava običajev, ki so že utonili v pozabo, v bistvu prinaša novo kakovost v društvenem delovanju in je sestavni del letošnjega programa dela. Poleg tega bo društvo pripravljalo nastope ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, organiziralo folklorne revije in nastope korantov doma in drugod. Skrbelo pa bo tudi za strokovno izpopolnjevanje vodij folklornih skupin in sicer glede plesa in ljudske- ga petja. Največja prireditev, ki jo društvo organizira, je kurentovanje. Po zaslugi te prireditve še živi na našem obmo^u veliko folklornih skupin in sa ohranja ter razširja rožljanje korantov. Po besedah Jožeta Strafele bi Ptuj s svojim kurentova- njem moral postati osrednja tovrstna prireditev v Sloveniji. To mu zagotavlja že njegova zgodovinskost in največje bogastvo mask na Slovenskem. Žal pa mu ostali slovenski kraji tega ne priznavajo. Prireditev ima že vsa leta veliko i)napakoozabili na obisk Hiše cvetja, prvomajskega kresovanja in na to, da so 27. aprila organizirali za vse prazno- vanje dneva OF, ki ga sicer praznujemo samo Slovenci. Take akcije krepijo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, ki je najboljši porok za napredek in mir. L. C. S sprejema Ob dnevu varnosti - štiri državna odlikovanja v počastitev 13. maja — dneva varnosti so bile po naši domovini številne slovesnosti in pnreditve. V ptujski občini letos ni bilo osrednje proslave, sicer pa so delavci milice sodelovah v raznih prireditvah, ki so potekale v okviru Uprave za notranje zadeve Maribor. Na sam prazničen dan, v ponedeljek 13. maja dopoldne, je spre- jem za delavce milice ob dnevu varnosti pripravil predsednik skupšči- ne občine Ptuj Franc Tetičkovič. Ob pristonosti predstavnikov družbe- no političnih organizacij in SO Ptuj je v krajšem nagovoru orisal izedno pomembno vlogo varnostnih sil v povojnem obdobju in pri izgradnji naše socialistične samoupravne družbe. Vse komponente varnosti in družbene samozaščite so namreč pomemben dejavnik pri premagovanju notranjega in zunanjega sovražnika. Delavcem milice je ob prazniku iskreno čestital ter jim zaželel veliko delovnih uspehov. Vrhunec prazničnega sprejema pa je bila izročitev odlikovanj predsedstva SFRJ štirim zaslužnim delavcem mihce. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, so bili odlikovani: Jože Kozel, vodja varnostnega okoliša na oddelku Postaje milice v Podlehniku, z redom dela s srebrnim vencem; Vlado Gašljevič, vodja varnostnega okoliša na oddelku milice v Majšperku, z redom dela s srebrnim vencem; Kristl Murko, vodič službenega psa na Postaji milice Ptuj, z redom dela s srebrnim vencem, ter Jernej Cvetko, vodja var- nostnega okoliša na oddelku milice v Majšperku. z medaljo zaslug za nart)d. Vsem dobitnikom odhkovanj tudi naše iskrene čestitke. M. Ozmec Delavci Postaje milice Ptuj in oddelkov na sprejemu pri predsednik« SO Ptuj, Francu Tetičkoviču. TEDNIK -16. maj 1985 DELEGATSKA SPOROČILA — 3 DELO PRI OBNOVI ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO-KOTORIBA I rhovni konumiiam oboroženih sil SFRJ maršal Josip Broz /itdjc z naredbo z dne 9. junija 1978 določil večjo inženirsko enolo /^i (A da nadaljuje tradic ije 1. inženirske brigade 7. korpusa. Ta ciKiiii si jc izbrala 20. april, dan ustanovitve brigade, za svoj dan inženirski- cnoic Ljubljanskega armadnega območja. Skupščina občine Ptuj je 8. avgusta 1975 podelila skupnosti brigade flakeio občine Ptuj. Ud takrat so predstavniki skupnosti te brigade ob občinskem prazniku. 8. avgustu, redno vabljeni na pro- slave in .se jih iitdi udeležujejo, leta 1984 skupaj z inženirsko enoto l^i O. ki je zaradila eesto v Cermožišah, K S Žetale. Spominska slovesnost oh 40. obletnici 1. inženirske brigade /e hihi leit/s r /ni/ii pod pokroviieljsivom Skup.ščine občine /'luj. I' avli Srednješolskega centra Dušana Kvedra v Ptuju so 19. aprila odprli razstavo jbtografij o delu brigade pred 40 leti, ptujska inženirska enota JLA je prikazala inženirsko-tehnično opremo, 20. aprila je bila skupščina skupnosti borcev I. inženirske brigade, skupni zbor borcev brigade in enote JLA ter slavnostna akademija, na njej je govoril generalpolkovnik Branko Jerkič. O leni smo poročali v Tedniku z dne 25. aprila. Dane^bomo na kratko prikazali poi in delo L inženirske brigade pred 40 leti na našem območju. MOSI ( K/. kOI PO PRI VINI- Cl \ /ačclku aprila 1945 so v i)k\iiu 7. korpusa NOV m POJ i/ jcloMiih balaljoiun bclokranj- skciia m dolcrijskciia vojnega ptKiroCja uslano\ili štiri nove de- lovne bataljone, ki sojih povezali v 1. inženirsko brigado. Vojaški položaj se je takrat hitro spremi- njal. saj st) bile vse štiri jugoslo- vanske armade v velikem olen- /ivnem zaletu. so\ia/nik pa seje na vseh frontah umikal. Takrat je bil najavljen prihod Pete prekomorske brigade, ki je štela 2.300 borcev, v njej je bilo nad 100 borcev tudi iz ptujske občine, brigada je osvobodila Gospič in se usmerila proti Slo- veniji. da bi se vključila v sestavo 7. korpusa. Ker so bili čez Kolpo porušeni vsi mostovi, jim je bri- gada morala pripraviti prehod čez Roipo na Vinici. Most so gradili 5 dni od jutra do mraka, nekaj časa tudi pri lučeh. Za prehod enote je bil niost uspt)sobljen že 17. apri- la. Tedaj |e v popoldanskem času prešla čezenj glavnina 5. preko- morske brigade, ki se je pred pri- hodom borila v Gorskem Kotaru. Ta most je bil dolg 135 m in širok 4 m, dobra 2 m nad nor- malno vodno gladino, primeren zaobtežbodo 20 ton. Prigradnjije na različne načne sodelovalo tudi prebivalstvo z vsega osvoboje- nega ozemlja. Do osvoboditve je brigada opravila še veliko drugih f)omembnih del. Borci L inženirske brigade so vkorakali v osvobojeno Ljublja- no, kjer so se namestili 8. in 10. maja 1945. V naslednjih tednih je bilo treba opraviti veliko zahtev- nih in tudi življenjsko nevarnih del pri odstranjevanju min, odstranjevanju ovir in ruševin, obnovi objektov in podobno. ODHOD NA PROGO PRA- GERSKO-KOTORIBA Na 95 kilometrov dolgi želez- niški progi Pragersko-Kotoriba so nemške vojaške sile porušile 33 mostov v skupni dolžini 1037 metrov, od Cakovca do M urskega Središča in od Ormoža do Rad- gone pa je bilo porušenih 82 mostov in mostičkov. Med vsemi temi objekti so po svojem pomenu in velikosti bih na prvem mestu 265 m dolg most v Ptuju čez Dravo, 178 dolg most čez Stu- denčnico pri Ptuju in 165 m dolg most čez Muro v Kotoribi. Ta proga ni bila le krajevnega značaja, temveč je bila takrat življenjsko pomembna za oskrbovanje Slovenije in vse Ju- goslavije. Porušeni so namreč bih vsi mostovi čez Donavo in Savo na Hrvaškem in v Srbiji. Tako je v Vojvodini čakala velika količina žita, ki so ga lahko prepeljali le prek Madžarske in po tej progi v druge predele Jugoslavije. Ob zaostritvi vojaško političnih odnosov z zavezniki zaradi Trsta, je ta proga imela tudi veliki vo- jaško strateški pomen za vso Ju- goslavijo. Zaradi tega je štab 4. armade, njen prometno tehnični oddelek, 2. junija 1945 z odredbo organizacijsko določil .ačin gradnje in obnove proge Prager- sko-Kotoriba. Ustanovljeno je bilo gradbeno vodstvo s .sedežem v Ptuju. Za delo na progi so določili 1. inženirsko brigado, okrepljeno s prometnim vodom in z vodom za zveze in elektrifikacijo. Brigada je štela od 940 do 1200 borcev. Do- deljeni so |i bili strokovnjaki in obrtniki, ki jih je bilo v obdobju najintcn/ivnejšc gradnje okoli I2(X). ter okoli 3 tisoč nemških \t)jnih ujetnikov. lako jc delalo na obnovi prt)gc okoli 5.2(X) ljudi. DKLALO JK HK I SkLFIN Vodstvo gradnje v Ptuju je 6. junija i/dcialo program za obnt)vitev proge. Določenih je bilo pet delovnih skupin: 1. za gradnjo največjega mostu čez Dravo na Ptuju, za most čez Studenčnico in /a železniški nad- voz nad cesto na levem bregu Drave na Ptuju. 2. za obnovo drugih objektov na železniški progi med Ptujem in Kotoribo. ^a skupina je imela se- dež v Ormožu, 3. za gratinjo mostu v Kotoribi čez Muro in še dva druga mostova v bližini, enega na Madžarskem, 4. za obnovitev gornjega ustroja na vsej progi in 5. za montažo jeklenih kon- strukcij na vseh mostovih. boici brigade^ civilni strokov- njaki. nadzorniki dela in obrtniki so v večini primerov delali po 16 ur dnevno, do skrajnih meja člo- \eških fizičnih zniogljivosti, Ljub- šteMlnini težavanu pomanjkanju materiala, prometnih sredstev ipd. so graditelji delali z velikim zaupanjem va.se in v svoje delo, zalo uspehi niso izostali. Vojni ujetniki so bili organizirani v tri delovne izmene. Delali so po 8 ur nu dan, v skladu z določili med- narodne konvencije o vojnih ujetnikih. Spričo vseh teh naporov, de- lovne vneme in dobre organizi- ranosti je bilo ogronmo delo opravljeno v rekordnem času. v 38 dneh in 7 dni pred rokom. Naj- večji objekt — železniški most v Ptujuje bil zgrajen 30. julija 1945. l ega dne je bila v Kotoribi s slo- vesnost. kjer je bil zjutraj odprt most čez Muro in prvi vlak je odpeljal proti Ptuju. Vlak je bil okrašen z zastavami in cvetjem in ic pt>časi vozil skozi železniške postaje, kjer so se zbirale množice Iludi. Ob 13.30je vlak pripeljal na železniško postajo v Ptuju, kjer so ga pričakali predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter ogromno Ptujčanov. Med številnimi gosti sta bila Dušan Kveder-Tomaž, generalmajor in dr. Mirko Kam- bič. gradbeni minister v vladi Slovenije. l'o slovesnosti na železniški pt)siaji je Dušan Kveder promet slovesno odprl, polkovnik Jože borštnar. direktor slovenskih že- leznic pa je prevzel most na Dravi v redno uporabo in oskrbo. Proti večeru je bii v ptujskem parku še množični miting. FF- Dušan Marinšek-Silni, politični komisar brigade, danes predsednik skupščine skupnosti borcev, je na proslavi v SŠC v Ptuju sprejel ob 40-ietnici brigade 40 rdečih nageljnov Foto: M. Ozniec Na parkirišču pri SŠC Ptuj je bila občinstvu na ogled inženirsko-tebnična oprema JLA Foto: M. Ozmec ŠTIRIDESET LET SVOBODNEGA PTUJA Osrednja slovesnost v počasti- tev 16. praznika mesta Ptuj, govezana s 40. obletnico osvobo- itve Ptuja, je bila v petek, 10. maja popoldne v telovadnici Osnovne šole Franc Osojnik Ptuj. Na slavnostni seji skupen in vodstev družbenopolitičnih organizacij enajstih krajevnih skupnosti z obrneta mesta Ptuj se je zbralo nad 300 delegatov in gostov. Slavnostnemu zboruje predse- doval Janez Drevenšek, predsed- nik skupščine KS Franc Osojnik. Glavni govornik je bil Anton Zoreč, predsednik občinske kon- ference SZDL Ptuj ki je orisal ^odovinske dogodke pred 40 leti, ocenil razvoj krajevne sa- mom)rave, s poudarkom na me- sto Ptuj in nakazal naloge, ki nas čakajo v naslednjem obdobj[u. Na seji so imenovali delepcije, ki so ponesle vence k obeležjem iz NOB. Predsedniki skupščin krajev- nih skupnosti so svetim zasluž- nim krajanom podeliD plakete in priznanja za i^emne i^pehe na raznih podro^ih življenja m dela, predvsem pa pn razvoju krajevne samouprave, krepitvi delegatskih razmem, izvajanju nalog na področju SLO m druž- bene samozaščite itd. Plaketo krajevnih skupnosti so prejeli: Branko Voljč, Jože Sker- fovnik, Janez Dreven^k, Karel Zmavc, Mitja Mrgole, Franc Vlah, Fanika Vauda, Zora Ilo- var, Tereziia Gaberc, Maijan Cuček Aleksander Lepenik, Alojz Ceh, Konrad Ceh in Viktor Prelog ter Osnovna šola Olga M^ic in Gasilsko društvo Tur- Pisno priznanje KS so prejeh: Osnovna šola Franc Osojnik, Perutnina tozd Koopera^a Ptuj, Osnovna šola Tone Znidanč Ptuj, Varstvo in vzdrževanje cest Ptuj ter TP Emona-Merkur Ptuj m posamezniki: Ivan Vauda, Jože Vrbnjak Albina Kukovec, Lidija Mainik, Frančiška Ma- sten, Nada Krivec, Andreja Kise- la, .Matjaž Neudauer, Boris Ur- bančič, Oskar Sturm, Janko Ko- larič. Mtija Krapec, Halim Brkič. Metod Senčar m Stanko Peklar. Predsedniki krajevnih konfe- renc SZDL so podelih še 21 bronastih znakov OF članom SZDL za aktivno družbenopoli- tično delo. Priznama in znak so prejeli: Bernarda Bezeljal^ Jože Glazer, Jožica Gobec, Trajko Stojčevski, Zora Phberšek, Milan Vogrinec, Franc Krivec, Viktor Srebmjak, Sonja Purgaj, Drago Omulec, Igor Majnik, Simona Meghč, Matilda Simonič, Cvetka Zajko. Tomo Kolar, Rozika Klančnik, Franc Ivanuša, Andrej Somen, Ivan Preac, Ivan Polanec in Vlado Cimerman. Vsebinsko bogat in pester kulturni program so izvedli učen- ci Osnovne šole Franc Osojnik Ptuj. FF Slavnostno sejo je vodilo 11 predsednikov skupščin KS mesta Ptuj, predsedoval pa mu je Janez DrevenSek (srednji) na desni davnostni govornik Anton Zoreč Foto: S. Koa Danes skupščina kulturne skupnosti Ob 13. uri bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju 15. seja skupščine kulturne skupnosti z dokaj obSimim dnevnim redom — predvsem v drugi točki, v kateri bodo delegati poročali o delu posameznih zavodov v letu 1984. Tu bo gotovo dovolj snovi za razpravo in pogovor zlasti še. če upoštevamo dogodke v zadnjih Eesecih. ki bi morali po nekod odločilno vplivaj na nadaljno kulturno m idrovsko politiko v posameznih kulturnih ustaBOvah. Sicer pa bo to lahko *xiobra pokazala prav analiza razvoja kulturnih rfejavnosti v obdobju 1981—85 m predlog programa za letošnje leto. mš Zlati znak sindikatov Faniki Vauda iz Ptuja , 25. aprila je bila v Ljubljani v prostorih skupščine proslava 40-lel- nice Zveze sindikatov Slovenije, na kalen so podelih tudi zlati znak ZSS 40 sindikalnim aktivistom, štirim osnovnim sindikalnim organizacijam in štirim konferencam sindikalnih organizacij. I/ ptujske občine je prejela ZLATI ZNAK Fanika VAUDA iz KS Olga Mcglič, ki je aktivna udeleženka narodnoosvobodilnega boja ter dolgoletna požrtvovalna in ugledna družbenopohtična delavka z območja ptujske občine. Tovarišica Fanika — čestitamo! mš Fanika Vauda na slovesnosti v Mostju. Foto: M. Ozmec Osvobodilna fronta prevzame oblast Medtem ko je v Ptuju v noči na 9. maj že prevzel oblast mestni odbor OF, so se po dolini Dravinje še valili zadnji ostanki nemške vojske, ustašev in vlasovcev. Pot proti Mariboru jim je bila že zaprta, zato so se umikali ob Dravinji skozi Majšperk proti Poljčanam in po Dravskem polju proti Slovenski Bistrici. Za njimi so prek celotnega območja Haloz pritiskale enote 51. udarne divizije, ki je bila v sklopu tretje armade JA. Prebivalstvo je borce nadvse prisrčno sprejemalo, jim ponujalo okrepčila, kmetje pa so prostovoljno zapregli vozove, konjske in tudi volovske vprege ter po 5 in več kilometrov daleč pelja- li opremo, orožje in onemogle borce. Tako so jim delno olajšali po- hod. Borcem 51. udarne divizije se je namreč izredno mudilo proti Mariboru in Koroški, zato ni bilo časa, da bi zasledovali razkropljene skupine razbitega sovražnika. Pomoč kmetov s prevozi pa jim je ne- koliko olajšala pohod, saj borcem ni bilo treba vso pot nositi težke opreme in orožja, pa tudi izčrpani borci so si na vozovih in ob pribolj- ških, ki so jim jih nudili kmetje, nekoliko opomogli, da so lahko hitre- je napredovali. Čakali so jih še namreč težki boji na Koroškem, saj so sodelovali v sklepnih operacijah, ko so prisilili k predaji še zadnje na- cistične in ustaške enote. Čeprav se je vodstvo okraja, to je okrajnega odbora OF, komiteja KPS in drugih okrajnih organov odpravilo iz Haloz proti ftuju, pod zaščito Haloške čete, že 8. maja, jim zaradi nepretrganih kolon umi- kajoče se nemške in kvislinške soldateske, ni uspelo priti čez Dravinjo in čez ceste, po katerih so se umikali sovražniki. Tako so šele 9. maja popoldne uspeli priti do Apač na Dravskem polju, od tam pa so še isti večer nadaljevali pot do Hajdine. Severno od Ptuja so zgodaj zju- traj, 10. maja prebredli Dravo in takoj vkorakali v Ptuj. Izdali so odredbo štev. 1, njeno vsebino so že pripravili v Halozah in dopolnili med potjo ter takoj prevzeli oblast. Še isti dan popoldne je bil na Florjanovem trgu, kasneje Kvedrovem, danes je to Trg mladinskih delovnih brigad, veličasten zbor. Zbralo se je več tisoč Ptujčanov in okoličanov, govoril pa je Franc Belšak-Simon. Ker so večino upravnih zgradb imele zasedene komande bolgar- ske armade, prekmurske brigade in druge enote, mnogo zagradb pa je bilo poškodovanih, se je okrajni center najprej nastanil v prostorih Belega križa. Kot je povedal Franc Belšak-Simon, so začeli uradovati z enim samim pisalnim strojem, ki so si ga prinesli s seboj iz Haloz. Pozneje so si našli ustreznejše prostore in tudi opremo. Zvečer 10. maja so bolgarske enote odšle iz Ptuja. Ljudje so si oddahnili, saj je bilo z Bolgari veliko težav. Kljub protestom predstavnikov ljudske oblasti in organov J A, so Bolgari iz Ptuja odvlekli 12 kamionov naro- panega blaga. V jutranjih urah 10. maja je bila cesta od Majšperka proti Poljča- nam še vedno natrpana z umikajočim se sovražnikom. Ker so do Maj- šperka za njimi pritiskale enote 51. divizije, se je skupina nekaj nad 200 ustašev in vlasovcev začela umikati po cesti proti Stopercam. Za njimi je iz Ptu;ja pohitel drugi bataljon prve prekmurske brigade, iz Rogatca pa je napredovala enota tretje armade JA in jim vrh Starfc grabe zaprla pot. Ustaši in vlasovci so se znašli v križnem ognju, nad 50 jih je padlo, okoli 70 se jih je predalo, posamezne manjše skupine pa so se razpršile po gozdovih okoli Boča in zagrešile še nekaj zloči- nov, dokler niso enote K NOJ povsem očistile terena. To je bil tudi zadnji spopad s sovražnikovimi enotami v drugi svetovni vojni na ptujskem območju in to 2 dni po tem, ko se je vojna uiadno že konča- la. ff TOKRAT ODLIČNO ZA PODVINCE Nedelja je bila za Rogozniško krajevno skupnost svojevrsten praznik, lahko bi rekli — tudi nadaljevanje sobotne slovesnosti na cateri so s svečano sejo skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij predstavili publikacijo Jože Lacko — Spomini živijo, ki jo je pripravila prof. Ljubica ŠuligojeVa. Praznik zato, ker so krajani vasi Kicarja (74 t^stotkov ZA), Nove vasi (64,5), Pacinja (73,7), ; Podvinc (71,2), Spodnjega Velovlaka (60,8, Rogoznice (61,) in Žabjaka (53,8 odstotka ZA) izglasovah s 66,6 odstotki novi krajevni saopnspevek, ki ga bodo začeh plačevati s 1. januarjem 1986. Tudi udeležba na valnih mestih je bila odlična — 97,7 odstotka občanov je opravilo svojo dolžnost od skupno 2212 vpisanih. To je rekordna udeležba v zadnjih nekaj letih, v Podvincih pa izjemno dober rezultat glasovanja. Do sedaj so bile prav Podvince najtrši oreh za vse, ki so podobne akcije pripravljali. Maks Potočnik — predsednik sveta skupš6ne KS Heroja Lacka Rogoznica nam je povedal, daje bilo povsod razpoloženje praznično, na glasovalnih mestih glasba in petje — kar priča o vehki pnpravljeno- sti ljudi, da kljub težjim časom še vedno pomagajo k razvoju svojega kraja na tek, neposreden način. mš 4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 16. maj 1985 - TBlMim Mostje 1985 , v fotografijah LeU>Snja t>!>rednja slovesnost ob dnevu OF slovenskega naroda in ob 1. maju — delavskem prazniku.je privabila na prizorišče poslednjega b*.>ja Lackovih partizanov rekordno število prek 10 tisoč pohodnikov v skupno petih odredih ter občanov ptujske in njenih bratskih občin. Sponim.\ki park ob gozdičku Laze je bil tudi letos prizorišče najveli- častnejše manifestacije v Sloveniji, s katero smo obeležili ustanovitev OI mš foto: S. Kosi Komandanti odredov predajajo raport komandantu pohoda Antonu Zo- recu, predsedniku OK SZDL Ptuj. Na prizorišče slovesnosti so doskočili padalci z razvitimi zastavami. Mladi folkloristi — KUD Milice PavUč-Kate iz bratskega Varaždina med nastopom. Taborniki iz OS Tone Znidanc so že na predvečer pohoda postavUi svoje šotore. Foto: M. Ozmec. Tako pa je potekalo postavljanje mlaja. Iz krajevnih skupnosti še ni pravega odziva Štipendiranje je ena izmed oblik stKialnovarstvemh pravic, ki jc namenjena za redno izo- braževanje v usmerjenem izob- raževanju. V svoji kadrovski fun- kciji pa pt)meni štipendiranje in- strument za tako naravnanost štipendijske politike, ki bo kar najbolj usklajena s srednjeročni- mi in dolgoročnimi kadrovskimi potrebami. lemeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, štipen- dije iz združenih sredstev pa bi naj bile le prehodna oblika. Vse opisane elemente vsebuje tudi razpis štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1985/86, ki je bil objavljen v časopisu Delo. dne 11.4. 1985, ko določa: L vi- šino cenzusa za upravičenost do štipendije (socialni vidik), 2. kdo bo imel prednost pri podehtvi štipendije (kadrovski in deloma socialni vidik) in 3. da bodo šti- pendije iz združenih sredstev po- deljene šele takri}4, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije. Vse te elemente pa mora ob podeljevanju štipendij upoštevati pristojni organ, to je odbor za poklicno svetovanje, štipendira- nje in izobraževanje skupščine Občinske skupnosti za zaposlo- vanje Ptuj in sicer na podlagi po- trdil in dokazil, ki so zahtevana v razpisu štipendij. Odbor pn svojem dolgoletnem delu ugotavlja, daje štipendiranje zelo občutljivo področje, ki je Cesto izpostavljeno včasih uteme- ljenim. veCkrat pa tudi neuteme- ljenim kritikam. Zatojc ob svojem delu vedno pogrešal širše delova- nje po načelu o javnosti dela. Verjetno so ptnlobno razmišljali tudi delegati na sejah zborov skupščine občine Ptuj, ko so v dneh 24. in 25. aprila 1984 iz- glasovali sklep, da si mora skup- nost /Jd zaposlovanje pridobiti zraven ziihtevanih potrdil še mnenje krajevni skupnosti za vsakega prosilca štipendije. Stro- kovna služba pa kljub prizadeva- njem ni mogla vzpostaviti stikov s krajevnimi skupnostmi oziroma njihovimi komisijami za socialna vprašanja. Odbor za poklicno svetovanje, štipendiranje in izob- raževanje seje zaradi tega odločil, da v Tedniku objavi seznam vseh štipendistov, ki sprejemajo šti- pendije iz združenih sredstev. Pri tem je pričakoval zlasti odziv s strani krajevnih skupnosti. Na objavo seznama štipendistov v ledniku pa žal ravno s strani krajevnih skupnosti ni bilo pra- vega odziva, saj še tako dobro in poglobljeno delo na podro^u šti- pendiranja zgolj ene krajevne skupnosti ne more opravičiti pri- čakovanj. Proti pričakovanju pa so sprejeli objavo seznama šti- pendistov obCani. ki so skupnosti za /iiposlovanje pt)sredovali kar precej pripomb. Vse te pripombe je nato pt) sklepu odbora obrav- navala strokovna služba. V pri- merih. ko so občani iKenjevali, da imajo štipendisti z.aradi slabšega materialnega stanja v družini prenizke štipendije, so bili šti- pendisti povabljeni na razgovor. Na podlagi njihove izjave o pri- mernosti ah neprimernosti višine štipendije jim je bilo po potrebi in glede na možnosti svetovano, da zaprosijo še za kadrovsko štipen- dijo. V vseh primerih, ko so obdani menili, da gre /ja. neupravičeno sprejemanje štipendij, pa je bilo preko pristojnih organov oprav- ljeno ponovno preverjanje do- hodkov v družini, štipendije pa usklajene glede na nove podatke. Akcija, ki jo je izp>eljal odbor za poklicno svetovanje, štipendira- nie in izobraževanje, je pokazala predvsem na nekatere pomanj- kljivosti v davčni zakonodaji in deloma na pomanjkljivosti sa- moupravnega sporazuma o šti- pendiranju v občinah. Na ptxlročju davčne puliuke so bile že izvedene določene spre- membe. I udi spremembe samo- upravnega sporazuma o štipen- diranju v oMinah so trenutno v javni razpravi, ki bo trajala tja do meseca avgusta. Kljub temu pa tKlbor meni, da brez tesnega so- delovanja s krajevnimi skupnos- tmi ne bo mogel dobro opraviti svoje družbene vloge, ki muje bila zaupana. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da odbor razpolaga z ne tako majhnim deležem druž- benih sredstev. S tem člankom je želel Odbor za poklicno svetovanje, štipendi- ranje in izobraževanje skupščine Občinske skupnosti za zaposlo- vanje Ptuj seznaniti javnost z od- zivom m z ukrepi v zvezi z objavo seznama štipendistov iz združe- nih sredstev v Tedniku, dne 7. februarja 1985. Hkrati pa želi odbor opozoriti na razpis štipen- dij IZ združenih sredstev, kije bil objavljen v časopisu Delo.dne 1L 4. 1985. Odbor za F>oklično svetovanje, štipendiranje in izobraževanje Gradbena dejavnost v občini Ormož Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Ormož vodi tudi statistiko gradbeništva in je v lanskem letu opravil popis gradbenih objektov. Zanimiv je tudi podatek, da so lani zasebni graditelji zgradili na območju občine 41 stanovanj in 7 vinskih kleti. Gradbena in obrtniška dela so lani izvajali na 507 gradbenih objektih, leto poprej pa na 518. Leta 1979 so bila dela izvajana na 494 objektih in so bila iz leta v letu v porasti. To kaže, da gospodarske težave pobud zasebnih graditeljev niso bistveno zavrle. FF VABILO Društvo sociologov in politologov Ptuj si je ob letošnjem strokovnem srečanju slovenskih sociologov na Ptuju postavilo nalogo, da bo s pomočjo najvidnejših slovenskih družboslovcev seznanilo Ptujčane z dosežki na področju slovenskega družbo- slovja. V ta namen bodo organizirali več predavanj z različnih po- dročij sociologije in politologije za člane društva in ostale Ptuj- čane. Peto takšno predavanje bo danes, v četrtek 16. maja, ob 18, uri v prostorih srednješolskega centra Ptuj (učilnica 124) z naslo- vom: NEKAJ VPRAŠANJ O RAZREDIH V SOCIALIZMU. Predaval bo Ivan Bernik s Fakultete za sociologijo, politične ve- de in novinarstvo v Ljubljani. Pričakujejo vašo udeležbo! Z znanjem zoper odklonsko vedenje mladih Pri Centru za socialno delo Ptuj je v aprilu 1985 začel delovati strokovni team za preventivno delovanje na področju mladin- skega prestopništva. Naloga strokovnjakov je, da mladim, njihovim staršem in učiteljem po- sredujejo čimveč spoznanj o značilnostih po- sameznega razvojnega obdobja, odraščanju in oblikovanju osebnosti človeka. Znano je, da je družina prva, ki otroku po- sreduje objektivni svet ki s svojim načinom življenja, odnosi, ki vladajo v družini, najglob- lje tudi vpliva nanj in oblikuje osnove njegove kasnejše osebnosti. Zato je pomembno, kakšni so medsebojni odnosi med družinskimi člani in kako roditelji otroku prikazuieio svet odrashh m kako ravnajo, ko se srečujejo s problemi pri vzgoji otrok. Sola nastopa kol drugi pomemben dejavnik v procesu socializacije otroka. Poleg posredo- vanja znanja šola posreduje otrokom tudi vrednote, moralo in cilje za katere si družba prizadeva. To vlogo opravlja šola preko uči- teljev, ki kol posamezniki izvajajo družbeno sprejeti program šole in se ob tem srečujejo z vsemi težavami in dilemami učencev. Te se večkrat kažejo kot učne ali vzgojne težave. Poleg staršev in učiteljev vplivajo na oblikovanje otrokove osebnosti še drugi čini- telji kot n. pr. skupine vrstnikov, organizacije v katere se mladi vključujejo in delovno okolje. Zalo je program dela strokovnega teama zas- tavljen tako. da bodo sodelovali poleg staršev in učiteljev tudi mladostniki sami preko raz- rednih skupnosti, mladinske organizacije v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skuj)nostih ter v mladinskem klubu. Člani strokovnega teama bodo na želio udeležencev pnpravili predavanje o želeni temi ali problemu, poudarek pa lx> na razgo- voru v skupini, kjer bodo udeleženci ob sode- lovanju strokovrijakov govorili iz prakse in skupno iskah rešitve določenih problemov, si f)omagali z izkušnjami in obenem spoznavali tudi napake v svojih raznanjih in prepričanjih ter se tako usposabljali za naslednje ustreznejše ravnanje. Z večjim znanjem o vzgojnih pro- blemih in o načinih ravnanja pri vzgoji in urejanju medsebojnih odnosov, zlasti v druži- ni. bo moč preprečili ali vsaj ublažiti v^zroke. ki mlade peljejo na stranpota ali celo v krimi- nalno dejavnost. A. O. Novi odlok skupščine občine Ptuj o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne (2. nadaljevanje in konec) b) občasna ali enkratna pnznavalnina Občasna ali enkratna priznavalnina se po Odloku lahko v izjemnih primerih podeU udeležencem NOV in drugih vojn, če zaidejo v težke razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša naj.eč 150 % najnižje pokojnine za polno po- kojninsko dobo. Podeljevanje občasne ah en- kratne priznavalnine ni odvisno od pogojev, ki jih vsebuje glede skupnih preienakov 5 čl. Odloka (glej 10. čl. Odloka). Čeprav Odlok v 10. čl. govori samo o udeležencih NOV in drugih vojn, misUm da se lahko občasna ali enkratna priznavalnina podeh tudi žrtvam fašističnega nasilja. Tekst Odloka ni precizen in v izrazih dosleden, zato ga po mojem mnenju ne smemo samo gramalikalno razlagati. Ker f>odeljeva- nje občasne ali enkratne priznavalnine ni odvisno od takoimenovanega premoženskega popoia iz 5. čl. Odloka, zato lahko občasno ^ enkratno pnznavalmno dobi oseba, ki ne prejema stalne priznavalnine kakor tudi oseba, ki nreiema stalno priznavalnino. I udi stari Odlok je poznal občasno in enkratno priznavalnino, vendar v največji vi- šini 120% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokoj- ninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. ALI IN KDAJ IMAJO DRUŽINSKI ČLANI PRAVICO DO PRIZNAVALNINE Odgovor na postavljeno vprašanje najdemo v 11 čl. Odloka, ki določa, da imajo pravico do stalne oziroma do občasne ali enkratne pri- znavalnine tudi družinski člani padhh in umriih borcev NOV iz 2. člena Odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisil^ o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju in če iz- polnjujejo druge pogoje iz tega Odloka. Kot vidimo družinski člani padlih in umrlih oseb IZ 3. člena Odloka nimajo pravice do priznavalnine, kar po mojem mnenju ni pra- vično. Ce imamo pred očmi dejstvo, da so bile vojnopolitične razmere zlasti na slovenskem Štajerskem tudi še v letu 1945 izredno težke, da okupatoijev teror ni prenehal, da je bilo v zadnjem letu vojne na Štajerskem še dvajset streljanj in eno obešanje talcev ter tako usmrčenih 265 ljudi, da so bile okupatorjeve ječe polne zavedmn biovencev itd. potem bi bilo pravično, da bi družinskim članom padhh in umriih borcev NOV, žrtev fašističnega na- silja kakor tudi drugim v 3. čl. Odloka naštetih oseb vsaj izjemoma priznali pravico do pri- znavalnine. Stari Odlok je bil v tem oziru pravičnejši. STALNE PRIZNAVALNINE IN ZDR.\V- STVENO VARSTVO 1 nnajsti člen Odloka določa, da imajo uži- valci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) na podlaei tega Odloka zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu. Ce nimajo zagotovlje- nega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. KOMISIJA ZA VPRAŠANJE BORCEV IN NJENE PRISl OJNOSTl V primerjavi pristojnosti po starem OdloktJ ima komisija za vprašanje borcev NOV pri Občinski skupščini (v nadaljevanju komisije) po sedanjem Odloku več pristojnosti in večjo samostojnost pri odločanju. Glavne njene naloge so: odločati o pravici do stalne priznavalnine, kar bo posebno težko in odgovorno za osebe iz 3. čl. Odloka, katerim se kot sem že /.goraj omenil, lahko prizna pravica do Slane priznavalnine le izjemoma; odločati o dodelitvi občasne ali enkratne priznavalnine, pn čemer bo potrebno ugotoviti ali obstojajo okoliščine, katere sem že zgoraj navedel. Pri odločanju o višini stalne priznavalnine pa bo komisija poleg premoženjskih pogojev upoštevala še zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v NOV, stanovanjske in socialne okoliščine, pri samohranikih pa tudi starost. Ker različni upravičenci izpolnjujejo različne pogoje, zato bodo tudi višine prizna- valnin različne. Če se spremenijo pogoji pa komisija lahko stalno priznavalnino aH zniža ali pa tudi ukine. Pri tem pa se mora ozirati na 3 odsl. 9. člena Odloka, ki določa, da v primeru, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb lega odloka ali spremenjenih socialnoekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, upravičenec igemomazadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšaneni znesku tudi naprej, če bi večie znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju v katerem živi. Mislim da ta določba pride v poštev že pri tistih, ki so po starem Odloku že dobivali stalne priznavalnin ne, po sedanjem Odloku pa zalo ne bi bili upravičeni. KDO IZDAJA ODLOČBE O PRIZNAVAŠ NINAH Kot je že zgoraj povedano o pravici in višini priznavalnin dejansko odloča Komisija za vprašanje borcev NOV občinske skupščine, formalno upravno odločbo pa izda Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in pla- niranje. Proti tej upravni odločbi pa je možna pntožba na Republiški komite za borce iii vDjaške invalide v Ljubljani. Stari Odlok je vseboval še določbe o odo- brenju klimatskega zdravljenja udeležencem NOV. Glede odločanja komisije pa je bik> v starem Odloku predvideno, da lahko komisija odloča na lastno pobudo ali pa po {)rediogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ptuj. Takih določb v sedanjem Odk>ku m. Se- daj zaCne komisija pt>stopaU na podlagi zahtev upravičencev. TEDNIK -16- maj 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 LefK) urejen« okolje Sekovih v Maistrovi 2 v Ptuju foto: CIANI Občinski svet ZSS Ptuj je prejel priznanje za skrb, ki se kaže v stalni urejenosti okolja delavskega doma Franc Kramberger v Ptuju PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE Na petkovi osrednji slovesnosti ob 16. prazniku mesta Ptuja so predstavniki TD Ptuj podelili priznanja v okviru tekmovanja o urejenosti okolja v mestu Ptuju za leto 1984. Prejeli sojih: občinski svet ZSS Ptuj, KS Dušan Kveder Ptuj. ZC Ptuj — Ormož — te- meljna organizacija Bolnišnica, hišni svet Kajuhova 5 in hišni svet Trstenjakova ulica 14 ter družine Orovič, Ormoška 112, Turnšek, Brstje 27 a, Cuček, C. kurirjev NOV 10, Šulek, Stojkova 1, Seka, Maistrova 2, Kajnih, Raičeva 8, Jazbec, Ulica prvega maja 15, Bele, Sagadinova 12, Kac, Lan- gusova 17, Donaj, CMD 4, Began — Klasinc, Potrčeva. Marko in Kristina Toplak, Spuhlja 36 ter Slavica in Slavko Kolarič, Spuhlja 106 a. Letos je torej bilo podeljenih »skromnih« osemnajst priznanj. kar ni spodbudno. Zvonka Kneževič, predsednica komisije za ureditev okolja pri TD Ptuj, je t)b tem povedala, da je v OZD, KS in tudi v šolah manj aktivnosti pri urejanju okolja. Manj so se letos s predlogi za podelitev priznanj »ogla.šale« krajevne skupnosti, kar po mnenju komisije ni dobro, ker menijo, da je tako priznanje posamezniku ustanovi ali hišne- mu svetu nova spodbuda in izziv drugim, da pričnejo kakovostneje skrbeti za svoje okolje. V komisiji so mnenja, da bodo letošnje aktivnosti obsežnejše, kar se bo tudi odrazilo na številu po- deljenih priznanj za urejeno oko- lje v letu 1985. Razpis tekmovanja smo v Tedniku že objavih. Večji odziv pričakuje komisija tudi zato, ker so letošnje zimske škode zelo prizadele okrasno in drugo grmičevje ter so zato nekateri prisiljeni na novo urediti svoja okolja. MG Za okolje vzorno skrbijo tudi v ptujski bolnišnici foto: Ciani OKENSKE IN BALKONSKE ROŽE Slovenci smo veliki ljubitelji cvetlic. Gojimo jih v mestih in na deželi. Prav v mestih, kjer je ob- ičajno malo zelenih površin, nam oko najraje zastane na lepo ocvetličenih m ozelenjenih oknih in balkonih. Prav balkonske in okenske okrasne rastline pa so tokrat naš predmet pisanja. V turističnem društvu želimo, da bi vsi lastniki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov okrasih svoja okna in balkone z okrasnimi rastlinami. Pomislimo, kako do- mače, prijetno, privlačno in lepo bi bilo naše mesto, če bi na vseh oknih cvetele rože. Na nekaterih balkonih in terasah lahko celo uredimo lične majhne vrtove, za- sajene z zato primernimi rastli- nami. ali pa celo vrtove z vrtni- cami, vendar so takšni vrtovi ob- ičajno na notranjih, dvoriščinih straneh hiš, zato o tem v tem ses- tavku ne bomo govorili. Kdaj bomo sadili? Najbolje, upajmo da bo kljub letošnim vremenskim neprilikam tako, je posode postaviti na mesta v drugi polovici maja, ko so sadike že dovolj učvrščene. Na sončnih straneh bomo posadili pelargoni- je, petunije, asparagus, čeveljčke, nageljne, žametnice, cinije, na senčnih pa fuksije in gomoljne begonije. Pomembna ni samo vrsta rastline, ampak tudi njena barva in oblika stebla (pokončna ah viseča). O obojem se moramo odločiti preden rasthne kupujemo ali razmnožujemo glede na to, kakšen učinek želimo doseči. Sadimo v lesene zabojčke, ki so primemo zaščiteni, v azbestno- cementna korita ah v ghnene lonce. Posode morajo biti dovolj vehke, zato število sadik v posodi prilagodimo glede na vrsto rastli- ne. ki jo nameravamo saditi. Na dno posode vedno damo glinopor, kamenčke ali zdroblje- ne ostanke glinenih loncev, da ustvarimo zračnost in odtekanje vode. Zemljo lahko kupimo v trgovinah in vrtnarijah. Upora- bite TORBON ah SUBSTRAT, lahko pa si zemljo pripravite tudi sami, vendar sadnja zaradi ne- razkuženosti zemlje včasih v doma pripravljeni zemlji ni uspešna. Pred sajenjem namočimo ko- renine sadik skupno z zemljo okrog njih. Posodo, v katero sa- dimo, predvsem glinene lonce predhodno namočimo, da po- zneje suha posoda ne odvzema vode sadiki. Po sajenju previdno zalivamo in šele ko rastlina prične rasti, lahko zahvanje povečamo. Voda naj ne bo premrzla, ampak nekohko nižja kot je temperatura zraka. Lončke zalivamo pogosteje kot korita. Najboljša za zahvanje je deževnica. Zahvajmo zjutraj! Vodi dodajamo tekoča gnojila, kot je CVETAL (rdeči za cvetoče rastline in zeleni za okrasne lis- tnate), KAKTUS za kaktuse in druge. Pokrovček na originalni steklenici je merilo gnojila za 1 hter. Rastline lahko zalivamo z gnojilom od spomladi do jeseni 2 x na leden, v začetku pa bolj po- redko. Pozimi, če jih prezimuje- mo, gnojimo 2 x na mesec. Bolezni in škodljivce preganja- mo z univerzalnim pripravkom PlROX SPRAV. Rastline po- škropimo vsakih 10 dni. Ker so viseče pelargonije zad- nja leta postale velika moda tudi pri nas, še nekaj besed o njih. Nedvomno je, da zaradi svoje robustne rasli in obilice cvetja zavzemajo prvo mesto med okenskimi in balkonskimi rastli nami. Odlikujejo se s posebne odpornostjo proti vročini, dežju ir vetru, ne škodijo jim niti nihanje vlage in prehrane. So pa zelo občutljive na dolgotrajno sušo, na stoječo vlago, zlasti pa na po- manjkanje hrane in temačna mesta. Zalo jim namenite korita vsaj 15 cm široka in 20 cm glo- boka, posadite pa v njih največ štiri sadike. Mladih sadik ne pri- tiskajte preveč v korito, kot pri drugih rastlinah, ker pelargonije tega ne prenesejo. Temeljito in redno jih gnojite, vendar pazite, ker premočne doze gnojila sadiko hitro poškodujejo. Zalivajte zju- traj, če je potrebno pa tudi ob opoldanskih vročinah, ne pa zve- čer. Namestile jih na najbolj son- čna mesta ter sproti odstranjujte ovenele in odcvelele dele rastlin. Želimo, da bo z vašo pridnostjo in prizadevnostjo ter našimi na- sveti Ptuj lep, lepši in morda ne- koč z vztrajnim skupnim delom najlepše ocvelhčeno mesto v Slo- veniji. Zvonka KNEŽEVIČ Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholika? (4. nadaljevanje) Alkoholik si ne rrvore pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nihče mu ne more poma- gati, če si noče pomagati sam. Tokrat bomo pisali o alkoholiku v družini. Torej, kaj bo s tvojo družino in kako bo v njej, če si se odločil, da še naprej uživaš alkohol in lahko postaneš bolnik, torej odvisen. Postopno napredovanje družinskega raz- l^roja zaradi alkoholizma je na klasičen način opisala leta 1954 Joan JACKSONOVA. Ni rečeno, da gre razpadanje vsake družine, kjerje oče alkoholik, natančno tako, kol je ta socio- loginja opisala, v sedmih razvojnih stopnjah. Vendar pa se je izkazalo, da je razdelitev v ninogih primerih res taka, celo tam, kjer ni alkoholik oče, ampak mali. 1. obodobje: družina problem alkohohzma Panika in si pred njim zapira oči. 2. odbodje: družina poskuša odstraniti pro- blem, kije poslal osrednji. 3. obdobje: družina se razkraja. Problem 'Ikoholizmaje znan tudi v službi in vjavnosli. 4. obdobje: družina se skuša kljub alkohol- 'iini problemom preuredili. 5. obdobje: družina beži od problema. 6. obdobje: del družine se preuredi za sa- '^lostojno življenje brc/, alkoholika. 7. obdobje: obnavljanje družine, čc jc al- koholik pristal na zdravljenje in se vsa družina ^■^pcšno zdravi. f^edcn opišemo vsako točko, navedinio kaj ^(-'Hio , alkoholizmu: - POSl.l.DK 1. SI. NAJPRI.J PO/NAJO NA DRUŽINI, NA ALKOHOLIKU SO DOLGO NEOPAZNE IN NEPOMEMBNE V PRIMERI Z DRUŽINSKIMI. — KAJ JE PRAVZAPRAV ALKOHO- LIZEM ODKRIJEMO NAJPREJ V DRUŽINI, ČE IŠČEMO RESNICO O AL- KOHOLIZMU V ALKOHOLIKU ALI KJE DRUGJE (npr. na delovnem mestu), SE BOMO DOLGO SLEPILI. _ SAMO V DRUŽINI SE JE VREDNO SPOPRIJETI Z ALKOHOLIZMOM, VSI DRUGI POSKUSI ZDRAVLJENJA SO BILI DO DANES V GLAVNEM JALOVI. O alkoholizmu bi se morali vedno pogo- varjati tako, da bi imeli pred očmi vso družino, kajti šele to spoznanje je odprlo vrata uspeš- nega zdravljenja. Opišinio obdobja razkroja družine: 1. obdobje: DRUŽINA PROBLEM AL- KOHOLIZMA ZANIKA IN SI PRED NJIM ZAPIRA OCl. O njem nihče ne govori. ŽENA POSKUŠA VSI.. DA BI MOŽA ODVRNILA OD P1 UA; CLLO SAMA POPIJE DEL Pl- jA( I.. IM BI PRIŠLO NA MOŽA MANJ. Nav/vcn vzdržujeta videz vzornega zakona m dru/inc. 2 obdobje: DRUŽINA POSKUŠA ODSl RANIH PROBI {.M. KI JE POSTAL OSKI DNJ' "'"■"C ga več zanikali sebi. poskuša pa ga sc prikrivati pred otroki m na delovnem mestu, zato se osami in zapre vase. Ne hodijo skupaj na obiske k znancem in ni- kogar ne vabijo domov, ker vsi obiski potekajo v znamenju popivanja in se lahko končajo s pijanskimi prizori. Nealkoholične člane je sram, da tudi sami čedalje bo^ izgubljajo pri- jatelje, alkoholik pa se že tako in lako navadno vede neprijetno in odvratno, da mora izgubiti vse prijatelje, kijih nadomestijo pivski bratci. ŽENA ZAHTEVA OD ALKOHOLIKA V TREZNOSTI OBLJUBE, DA NE BO VEČ PIL. ON SE JIH NE DRŽI, ZATO PRIDE DO PREPIROV, ZNOTRAJ PA PRI VSEH DO OBČUTKOV KRIVDE. VENDAR PAŠENE IŠČE POMOČI OD ZUNAJ. Žena je sedaj predvsem v vlogi »MUČENICE«. 3. obdobje: DRUŽINA SE RAZKRAJA! Problem alkoholizmaje že znan vjavnosti, tudi v službi. ŽENA SPOZNA, DA MOŽA NE BO MOGLA ODVRNITI OD PITJA. Klonila je, poslane živčna, včasih se besno prepira z možem, grozi z razvezo, odide za nekaj časa od doma, moža odklanja, pa spet poskusi vsaj z manjšimi zahtevami, naprimer: »Vsaj to ne- deljo ne pij. ko pride moja sestra z družino na obisk. OBNAŠA SE V GLAVNEM KOT »BREZVOLJNA OMAHIJIVKA«.Nekatere žene začno v tem času tudi same pili. V družini je popolna zmeda, okolica pa alkoholika še nima za bolnika oziroma alkoholika zalo na primer v službi še ne izgubi polo.žaja ali odgovornosti. Dr. Z. I Nadaljevanje prihodnjič 4740 MINUT VZTRAJNOSTI Poročali smo že o podvigu mladincev iz Gabrnika in Juršinc, ki so v dneh od četrtka, 2. do vključno nedelje, 5. maja, potolkli dosedanji svetovni rekord v neprekinjenem igranju košarke. Na igrišču ob lovskem domu v Juršincih so vztrajali ob igri pod koši polnih 79 ur, ah natančneje 4.740 minut. Ekipa mladinskega aktiva CJabmikje v tem času premagala ekipo športnega društva Cirlinci—Juršinci s 4.258 proti 4.140; pomem- bnej.še od rezultata pa je p-^avgotovo dejstvo, da so tako postali svetovni rekorderji. O poteku maratona smo poročali, tokrat pa vam želimo predstaviti še nekaj posnetkov, ki so nastali v tem času: Četrtek, 2. maja, ob 8.10 — prvi, otvoritveni skok za žogo V petek je skoraj ves dan deževalo, da o nočnem snegu in hladu ne govorimo Utrujeni igralci so za urico ali dve lahko zatisnili oči, ali pa se vsaj odpočili »Mladinska \oJaška kuhinja« je noč in dan bdela in skrbela za lačne želodce utrujenih in izčrpanih košarkarjev Fotografije: M. Ozmec 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 16. maj 1985- TEDNIK Ju. hu. hu, pa smo se le malo hoj toplega vremena včakali. Gnes, v nedeljo 12. nutjnika, gdo van jaz toto pismo pisen, lepo sunček sije no se narava smeje. Pa še gnes. če glih je nedelja, se moja Micika krega: »I rdamani ded, že drgoč sediš poleg pisalnega stroja no tuhtaš!« Pa kaj si čen. če pa druge dneve nega cajta. Zdaj si mislin tudi jaz, malo moder- nizirati pisanje totega mojega dekgatskega kotička. Sosid Juža mi bode lovskega psa prodal. Pa vete za kaj hoden ga nuca? Saj ven, ke ne vete no van boden zato toto mojo pogruntacijo malo boj na drobno razloža: Lovskega psa bon meja v prvi vrsti zato, ke mi bode na pisalnem stroji črke iska. da bon lehko boj hitro pisa. Vete, jaz neman tečaja za strojepiske no mi lota zadeva boj trdo gre od rok, dobro pa obvlodan mojo kosilnico, ki hode zdaj drgoč kšeft mela, saj vidin kak trova rose no kamenje cvete. Totega lovskega pesa pa boden meja tudi zato, da mi hode, če bon slučajno fajluen v gostilni do pozne noči osta, potli pot proti moji Miciki domov pokoza. Saj sen pri Tedniki prosa, da bi mi eno tajnico zrihtali, ke bi mi pisala, kofe kuhala no druge tajniške posle oprovlala, pa so mi rekli, da s toga nede nič. Pre, ke sen za tajnico že prestori, pa tudifikusa še neman v.sajenega. Tak je to, vidite, za tajnico sen prestori, za teto Matildo, saj vete, tisto, ki s koso okoli hodi pa sen še premlodi. Glih zdaj mi po ptujskem radiju igrojo tisto Henčkovo, ki nekak tak gre: Polkoplešen, vlačekplešen, plešen rokenrol. . . Jaz pa si poleg fučkan tisto mojo melodijo: »Na polju koplen, v štali kidan, skočen gor in dol, Micko lubin, sosedo gledan, pa je tu že karambol. . .« Provijo, da je mesec majnik — mesec lubezni. Tudi jaz se spominjam mlodih let, kak sen negda po vesi hoda no fejst hit bija od pobecofiz sosednje vesi. Kdo me je eden z goričnim kolon po keblačifrtga sen si zapeja: »Mesecje vgasna gor na nebu, zvezdic vidin taužntstu, šlotan rebra si potrta in odšlepam se domu!« Te pa srečno, pozdrovlja vas vaš odšlepani Lujzek! Akcija očistimo Ptuj in okolico Sodi v program dela komisije za ureditev okolja pri TD Ptuj in je Skladna s programom samo- upravne komunalne skupnosti občine ter se vključuje v delovne programe krajevnih skupnosti mesta Ptuja in šol, izvajalec pa bodo Komunalni servisi. Akcija v bistvu že poteka, saj je bil že opravljen odvoz peska z ulic, pranje mestnih uhc pa je bilo opravljeno v petek, 10. maja. V nadaljevanju bodo odvažah odpadke, ki ne sodijo med smeti, in sicer med 20. in 30. majem — velja pa to za zasebni in družbeni sektor. Odpadke je potrebno odložiti na mesta, ki so določena zaobičajni odvoz; pripravijo pajih občani sami. Za družbeni sektor so potrebna predhodna naročila, lahko pa OZD same organizirajo ckIvoz na deponijo v Brstje. V maju se bo nadaljevala akcija iz meseca aprila, ko so odvažali večje količine odpadkov iz stano- vanjskih hiš in sosesk po pred- hodnem naročilu. Obvezo so sprejeli hišni sveti, vaški in ulični tjdbori. Č iščenje vseh javnih površin in širše okoliceje določeno za 5. junij — na svetovni dan varstva okolja. Izvajale ga bodo šole, krajevne skupnosti in temeljne organizaci- je združenega dela, sodelovali pa bodo člani turističnega društva in temeljna organizacija Komunalni servisi. Zadnja akcija »OČISTIMO IN OLEPŠAJMO SVOJ KRAJ« bo potekala od 25. maja do 6. junija v vseh izvenmestnih krajevnih skupnostih ptujske občine. Izva- jalci pa sq: komunalna skupnost, teme jna organizacija Komunalni servisi in občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in ko- munalne zadeve. O poteku te ak- cije so se podrobneje dogovorih na posebnem delovnem sestanku 13. maja. Akcija »Očistimo Ptuj in oko- lico« je nadaljevanje lanske akci- je, ki v mestu Ptuju ni v celoti uspela, predvsem zaradi slabega vključevanja občanov. Že prve letošnje aktivnosti pa kažejo, da se občani že bolj vključujejo. V temeljni organizaciji Komu- nalni servisi so povedali, da so v nekaterih krajevnih skupnostih že postavili ke.sone in da občani pri- dno odlagajo odpadke, kijih sicer ne bi odložili v posode za odpad- ke. Vsem ostalim pa velja poziv, da se akcij čiščenja lotijo v čim krajšem času in da naročijo keso- ne v temeljni organizaciji Komu- nalni servisi. Podroben seznam akcij po krajevnih skupnostih bomo objavili posebej. Mladi se množično odzivajo na organizirane akcije čiščenja okolja IzletvPliberk v organizaciji KK SZDL Boris Zihcrl bodo občani te krajevne skupnosti obiskali Pliberk (Avstrija) in kmečko domačijo na Koroškem Slovenija) m sicer v soboto, 8. junija. To je že drugi letošnji izlet, prvije lil 27. aprila. Cena je 1500 dinarjev (všteti stroški prevoza in kosilo). Prijave sprejemajt) na scdc/.u K S Boris Ziherl vsako sredo od 10. do . ure m t)d 17. do 18. ure Ter 1 . 2., 3. in 4. junija v istem času. Obveščajo tudi. daje za prehod niejc potreben veljavni potni list. ■rgani/.ator i/.letaje Rudi Košir, ki zagotavlja, da se boste tudi tokrat ijctno zabavali. Na i/lct s|j|j|wnirct povabili tudi harmonikarja. Lani več kot 3.300 odvzemov krvi in številne druge akcije Letna skupščina občinske organizacije Rdečega križa, bila je prej- šnjo soboto v dvorani doma gasilcev, je potekala pod geslom »Mladina, sodelovanje, razvoj in mir,« kar je tudi geslo letošnjega jubilejnega leta le humanitarne organizacije. Predsednik občinske organizacije RK Ptuj Janko Korpar je v slavnostnem govoru razčlenil pomen 8. maja, mednarodnega praznika Rdečega križa, ki združuje tudi v ptujski občini blizu 7.500 odrashh članov povezanih v 32 krajevnih organizacijah RK in v 30 aktivih RK v združenem delu. Blizu 10 tisoč mladih članov pa deluje v osnovnih in srednjih šolah. Potem ko je Mimica Korparjeva spregovorila prizadevnemu delu podniladkarjev Rdečega križa, je delo te organizacije podrobneje razčlenila sekretarka občinske organizacije RK Ptuj Marija Gnilšek: lani so v tKldelku za transfuzijo v ptujski bolnišnici zabeležili več kot 3.300 odvzemov krvi, zbrali in razdelili 2.400 kilogramov oblačil, pri sta- rejših in bolnih krajanih opravili 846 različnih opravil, v različne oblike izobraževanja pa je bilo vključenih 965 ljudi. Zlasti seje razvila na skupščini živahna razprava ob vprašanju zakaj je v posameznih krajevnih organizacijah v upadanju število krvodajal- cev? Delni odgovor je v tem, da na drugi strani raste število krvodajalcev v združenem delu, res pa je tudi, da bodo morali v nekaterih krajevnih organizacijah na tem področju več delati. Na sobotni skupščini so v zahvalo za pomoč starejšim in bolnim občanom podelili priznanje osnovnim šolam Podlehnik, Cirkulane, Toneta Žnidariča, Olge MegHč, Dornava, Majšperk in Vitomarci. Javno so se zahvalili znanemu ptujskemu obrtniku Ivanu Gomilšku, kije v znesku blizu 30 tisoč dinarjev omogočil nakup lične skrinjice za zbiranje denarnih prispevkov. Mladi člani Rdečega križa so pripravih krajši prisrčni kulturni spored. JOS V NEDEUO V DORNAVI Obilica domaČih viž Ena izmed bistvenih novosti in tudi sklepov zadnjega sestanka Organizacijskega odbora festivala domače zabavne glasbe, je sklep o javnih avdicijah. Avdicija, ah preiskušnja neznanih ansamblov, ki se priglasijo na festival, bi naj ne bila več za zidovi radijskih hiš (RTV Ljubljana, Radio Ptuj) kot doslej, temveč javno — v obliki nastopa pred občinstvom. Organizatorja, to sta Zavod Radio Tednik Ptuj in odbor, si se tem obetata še večjo mero odgovornosti ansamblov ne le do avdicije, temveč tudi do samega festivala. Z nastopom renomiranega »zlatega« ansambla v drugem delu prireditve pa bodo imeli novinci možnost kakovostne primerjave s samim seboj in svojim igranjem. Gre torej tudi za neke vrste vzgojni moment ne le za ansamble novince, temveč tudi za poslušalstvo, ki čestokrat na zelo nekritičen način pritrjujejo prav ne- zrelemu ansamblu. Organizacijo letošnje prve javne avdicije sta za ansamble iz šta- jerskega območja prevzela ansambel Mavrica iz Dornave in tamkajšnja Strelska družina. Že iz tega je povsem jasno, da bo prireditev v Domavi in sicer v nedeljo, 19. maja, ob 14. uri. Če bo lepo, bo prireditev na prostem, sicer pa v dvorani. V prvem delu, kije namenjen avdiciji, se bo predstavilo in skušalo uveljaviti naslednjih osem ansamblov — novin- cev, ki so se priglasili na letošnji šestnajsti festival: Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob Ščavnici, Slovenjegoriških šest iz Zgornjih Žero- vincev (občina Lenart), Ansambel bratov Sušeč iz Šoštanja, Šaleških pet iz Titovega Velenja, Prijatelji iz Ptuja, Štajerskih sedem Franca Lesjaka iz Maribora, Podkrajski fantje iz Titovega Velenja in Šaleških pet iz Slovenj Gradca. V drugem delu pa bosta kot kvaUtetna primerjava nastopila že večkrat »srebrna« Mavrica in »zlati« TRIM iz Maribora. Celotni avdicijski spored bodo s humorističnimi vložki povezovali felj- tonisti Radia Maribor, sicer člani Slovenskega narodnega gledališča. Sledila bo prosta zabava, ki jo bo s svojimi poskočnimi vižami vodila in usmerjala domača Mavrica. Vsem, ki se jim domača zabavna glasba prilega k ušesu in srcu ter vsem, ki jih zanima kakovost novincev in nenavsezadnje tudi njihova miselnost in kritičnost do te zvrsti glasbe, nedeljsko prireditev v Dornavi toplo priporočamo! Če bomo smeli razumeti javno avdicijo kot zametek že več kot celo desetletje želenih, a zaradi organizacijskih težav doslej še nikoh izve- denih regionalnih tekmovanj za nastop na Ptujskem festivalu, bo po- kazala prireditev v Dornavi v nedeljo, 19. maja! L C. OCENJEVANJE VIN V PODGORaH Prispevek k ugledu vinorodnega območja v okviru Turističnih dni, ki so v Podgorcih potekali od 24. do vključno 28. aprila, sta poiskušnja in strokovno ocenjevanje vin veljala kot osrednja prireditev. Še več kot to! Bila sta krona vseh takratnih podgorških dogajanj, čeprav tudi tem ne gre odrekati veljave. Naj pri tem omenimo le po vsebini bogato, a po številu nastopajočih in trajanju njihovih točk celo prebogato zastavljen kulturni večer. Toda vrnimo se k poskušnji in strokovni oceni vina. Strokovna komisija, ki sojo sestavljali dipl. ing. Matija Kociper, dipl. ing. Ivan Frank, dipl. ing Anton Vodovnik in mag. Anton Skaza, je ocenila 70 vzorcev vin zvečine vinogradnikov iz ljutomersko-ormoških goric, nekaj iz Haloz in deloma Maribora. Od sedemdesetih je bilo 65 vzorcev letnika 84, pet pa letnika 83. In kaj je pokazalo ocenjevanje, ki je bilo docela ano- nimno? Vzorci so bili v glavnem neoporečni in le manjše število z napakami,ki so značilne za manj vešče in manj izobražene vinogradnike. kot navajajo v zapisniku. Med mešanimi vini — po številu so prevladovala — jih je bilo veliko zelo dobrih, nekaj pa takih, ki so celo odila v razred kakovostnih vin. Od sortnih kot so šipon, laški rizling, beli burgundec, sauvig- non, rulandec, renski rzling, muškat otonel, rumeni muškat in modra frankinja jih je med vzorci vsake sorte bilo nekaj celo iz razreda vrhunskih vin. Devetim vinogradnikom, ka- terih vina so dosegla do 15,7 točke od 20 možnih, so podelih priznanja za sodelovanje, desetini priznanja s srebrnim znakom za vina, ki so prejela od 15,8 do 16,4 točke, kar enain- petde.setim pa priznanja z zlatim znakom za vina, ki so prejela od 16,5 do 19,5 točk. Štiri pokale, kolikor jih je bilo na voljo za najvišje dosežke v kakovosti vina, so podelili trem vi- nogradnikom: Francu Ozmecu iz Sodinc za mešano vino (17,2 točki), Janezu Gusteku z Vinskega vrha za beli pinot (18.3 točke), dva pokala iz Podgorc pa je tokrat k svojim števil- nim priznanjem pridjal že znani vinogradnik s Koga Stanko Čurin in sicer za renski rzling (18.3 točke) in beli burgundec vrhunske ka- kovosti (pozna trgatev, letnik 83). Slednjemuje komisija odmerila kar celih 19,5 točk, kar je največ na letošnjem ocenjevanju! Hvalevredna ideja o poskušnji 'n strokov- nem ocenjevanju vin v tako aktiv.iem turistič- nem društvu kot je podgorsko, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer vedno nekaj snujejo, je pravzaprav nujna pozitivna posledica vseh njihovih hotenj po napredku in afirmaciji kraja tudi zunaj občinskih meja. In kaj o tej pobudi vaškega turističnega društva, ki se je lotilo strokovnega ocenjevanja vin na najvišji ravni, menijo člani strokovne komisije: Mag. ANTON SKAZA (Ptuj): »Ocenjevanje vin v Podgorcih je zelo pomembno za vinogradnike, ker jih vzpodbuja k pridelavi kakovostnih vin. Zato menim, da niso zgolj kombinati tisti, ki prispevajo k ugledu nekega vinorodnega območja temveč vsi, ki se tamkaj ukvarjajo z vinogradništvom in kletarjenjem: to pa so za- sebni vinogradniki. Združeni lahko veliko pripomorejo k dobremu glasu svojega vino- rodnega okoliša. Ni vse v najvišji oceni, kot bi utegnili misliti, dovolj za vinogradnika je že to, če je komisija njegovo vino ocenila kot brez- hibno! Ocenjevanje vin v Podgorcih je poseb- nega pomena, saj pobuda zanj ni prišla od zgoraj, temveč iz baze, od samih vinogradnikov kar je zelo vzpodbudno in ohrabrujoče.« Dipl. ing. MATIJA KOCIPER (Ormož): »Član strokovne komisije v Podgorcih sem takorekoč od samih začetkov, ko smo ocenje- vali največ od devet do petnajst vzorcev. Le nekaj med njimi je bilo dobrih, vse ostale smo lahko ocenili le s skromnimi ocenami. Nevešče kletarjenje se je poznalo pri domala vsakem vzorcu. Toda z našimi nasveti in z leti so se stvari občutno spremenili in popravile. Čedalje več je bilo vzorcev, ki so sodili v zgornje raz- rede. Predavanja o vinogradništvu in kletar- jenju, ki se vrstijo skoraj leto za letom, so zelo ugodno vplivala na dotedanjo miselnost vi- narjev, da so se začeli lotevati vinogradniške panoge bolj s strokovne plati. Največje prese- nečenje pa smo doživeli lani, ko smo ocenjevali letnik 83. Takrat seje namreč pokazalo, da so lahko tudi vina domačih vinogradnikov s tega območja med kakovostnimi in celo vrhunski- mi. Zato menim, daje zamisel o strokovnem (Kenjevanju vin v Podgorcih izrednega pome- na ne le za rast kakovosti vin na tukajšnjem vinorodnem območju, temveč tudi za dvig vinske kulture sploh!« Dipl. ing. IVAN FRAink (Vinag iviarioor): > Vsako strokovno cKenjevanje vehko pomeni vinorodnim krajem, aj neposredno pomaga h kakovosti vina. Vinaiji — to namreč opažamo — sedaj posebej pozorno ravnajo s trto tako, da dobijo dobro in zdravo grozdje, še posebej so pozorni in skrbni pri predelavi ter nadaljnjem šolanju. Zato je pobudo Turističnega društva Podgorci treba še zlasti pohvahti, kajti oce- njevanje ni le v korist posameznikom, ki si s tem pridobivajo določen nivo vinske kulture, temveč je v korist celotnega vinorodnega območja.« Dipl. ing. ANTON VODOVNIK (Vinag Maribor): »Kot v vsakem vinorodnem območju je tudi tukaj, kjer poskušamo slo- venskogoriška in haloška vina, strokovno ocenjevanje zelo velikega pomena. Ugotav- ljamo namreč, da seje tam, kjer so ocenjevanja redna, tudi kakovost vina znatno izboljšala. Sedaj, ko poizkušamo letnik 84, ugotavljamo, daje s kakovostjo presenetil v sodih, saj vemo, daje bilo stanje ob bratvi naravnost porazno. Vsi, ki smo lani spremljali rast in dozorevanje grozdja, smo bili v času bratve kar precej razočarani. A smo hkrati vendarle rahlo upali, da se bo vreme še izboljšalo in s soncem pri- neslo grozdu potreben sladkor. Tistim, obo- roženim s potrebnim vinogradniškim znanjem in zato strpnejšim, so se upi tudi uresničili. Pri tem pa je treba povdariti, da so se mnogi z znanjem oborožih prav v Podgorcih, ali pa zaradi njih! In v tem vidim velik pomen pod- gorške prireditve,« zaključuje ing. Vodovnik. Čeprav je na podgorski vinski poskušnji m sirt)kovncni occnjcvanju že letos s svojimi vzorci sodelovalo rekordno število vinogradni- kov (70!), organizatorji upajo, če že niso pre- pričani, da se bo njihovo število ob letu krepko povečalo. Povdariti je treba, da organizatorju — tojc Furistčnemu društvu Podgorci — ne gre zgolj za uresničevanje programa osnovnih de- javnosti kot skrb za čisto okolje, izletniški in kmečki turizem kar je samo po sebi umevno, temveč tudi zato (ali predvsem za to!), da bi posku.šnja vin poslala osrednji sejem vina na slovensko — goriške in haloškem vinorodnem t)bniočju. Ob današnji aktivnosti in nesebični prizadevnosti članstva se jim bo to zagotovo tudi posrečilo. O tem ne gre dvomiti! Besedilo in foto: 1. C. mag. Anton Skaza dipl. ing. Matija Kociper dipl. ing. Ivan Frank dipl. ing. Anton Vodovnik TEDNIK -16. maj 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 OB 40. OBLETNICI OSVOBODITVE 9. maj 1945 — domovma osvobojena tujcev, na zgaramh obrazih mater, žena, otrok, voja- kov smeh m solze, sreča in bridkost; mnogi so se vrnih. mnogih ni bilo. Za vedno so ostali na bojiščih, v koncentra- j;i)skih taboriščih, ali bili ustreljeni kol talci. Svoboda je zasijala. Srečni tisti, ki so občutili te irenulke. To mora človek sam doživeti. Domovina je postala naša, 6slo naša. Do- niovina z novo, ljudsko vlado, z novo vojsko, domovina pod vodstvom Tita in Partije. Tito in parlija sta predstavljala ljudstvo, narode in narodnosti Jugoslavije. Naša zemljaje bila izropana. Mesta in vasi so kazala žalostno podobo. Ruševine, požgani domovi, podrli mostovi, vojne sirote, invalidi. Nova oblast je začela z izvajanjem ukrepov, s katerimi smo začeh odstranjevati zaostalost in pomanjkanje. Kmetje ob agrarni reformi po- slal laslnik zemlje. I ovarne so začeli upravljati delavci, hleklrifikacija je v vsak dom prinesla luč svobode. Začeli smo z industrializacijo države. Cjradili smo mostove, železniške proge, cesie. nasipe in kanale. Na gradbiščih so se gnetli mladi in starejši. Njihovo orodje je bilo preprosto in enostavno. Vendar je oilo delo opravlieno kot je bilo potrebno. Vsak je hotel prispevati svoj delež pri obnovi domovine. Domovina je dosegla pomemben razvoj. V svetu so nas spoznan pod imenom l it^ in Parliie Ko smo praznovali 35. obletnico osvobodit- ve, nam le maj, ki nanne prinesel svobodo, Tita tudi vzel. 8. maja 1980 smo se zbrali v šolskem parku in zasadili platano — Titovo drevo. Ob slovesnosti smo oliljubili, da bomo hodih po poti Tita in Partije. Zdi se nam kot daje bilo včeraj, čeprav je minilo že 5 let. 1 itovo drevo je zraslo, zrasli smo tudi mi. zraslo je naše spoznanje, da je Titova pot naj- boh varna pot. Danes, ko praznmemo 40. obletnico osvoboditve, se tega Še posebaj zavedamo. Zavedamo se, daje moč v slogi in enotnosti. Ta obletnica je povezana z imenom Tita. Pod njegovim vodstvom in vodstvom Partije se je Jugoslavija dvignila iz evropskega obrobja in balkanske zaostalosti v sam vrh svetovne po- litike. postala je ustvaijalna država z velikim ugledom v svetu. S(xlelavci šolskega radia osnovne šole dr. Franja, Zgeča, Dornava Razstava jedkanic Božidarja Jakca v osnovni šoli Lenart je bila ob 40-letnici osvoboditve med drugimi slovesnostmi v občini tudi razstava iedkanic Božidarja Jakca. Razstavlja iz ciklusa Dolenjske. Ljubljane in Istre, odleta 1941 do 1981. Razstava bo odprta do 22. maja. Končno se mi je dolgotrajna želja, da srečam vehkega ustvarjalca likovne umetnosti, v sredo, 8. maja, le izpolnila. Bilje navzoč pri otvoritvi. Kulturni program so pripravili ucenci te šole. Spremljal ga je zbrano in ob koncu, ko so ga oodarin s polno košaro domačih dobrot, opravičil: »Prizadeval sem si, da bi kar največ slišal, pa mi oprostite, to mi povsem ni uspelo, slabo slišim. Hvala vam za vso pozornost, ki mi jo izkazujete. Preden bom karkoli drugega povedal, bi najprej rad pozdravil pionirje. Naša prihod- nost so, v njihova srca položimo, kar je v nas samih najlepšega. Slikati portret ni enostavno, potrebno je spoznati notranjost, ki jo ljudje spretno skri- vajo pod hladno zunanjostjo. V shko dahne življenje. Z njo zajamemo znač^ in vso ple- menitost. ki se skriva v človeku. Da prodremo v to skrivnost, seje potrebno veliko pogovar- jati. Med stavki, čeprav so vsakdanji, občutljivi umetniški duh razkriva občutke tistega, ki ga namerava slikati!« To je le drobec njegovih misli, zajetih v mojem spominu, ki so se mi kar same od sebe zhvale napapir in naj mi umetnik oprosti, če jih nisgm izvirno prenesla med bralce. Želela sem in sprejela tisto roko, ki se po njej iz njegove notranjosti odtekajo pristna čustva v zunanji svet in se prej dotaknejo ljudi, šele nato se prelivajo na nsalne liste, na platna in ple- nienitijo vse kar je v mem in okrog njega, se iskri v sreči. ljubezni in bolečini, ki jo je največ občutil med narodno osvobodilno vojno. Icjer je bil izvoljen za delegata na II. zasedanju AVNOJ-a m tam prvič portretiral Maršala Tita. Pionirjem v Lenartu je poklonil dve vehki sliki in ob njiju se je glasno spominjal na to- variše. ki še živijo in tiste, ki jin ni več. Neutrudno j'e ves popoldan podpisoval, hotel je in zadovoljil je svoje oboževalce. Vsem tistim, ki so pogumnejše stopiU predenj, je poklonil svojo pozornost. Njegova toplina je rastla, se r.azrašcala, širila in tmila trdovratno otopelo vsakdanjost, ki nas obremenjuje in (Kltujuje. Erika ZUPANČIČ Skladenjske dvoumnosti in zadrege »Zadeva: vest v Delu z dne 26. t. m., str. 5: 'N. N. — ponovno sodnik za prekrške občine Trebnje.' Zanima me, če je ta občina morda edinstvena po tem, da javno prizna, da dela toliko prekrškov, da mora imeti posebnega sodnika, ki jo mora kaznovati za vse to početje. S tovariškimi pozdravi. M. K. , Kamnik.« Tu gre za tipično skladenjsko dvoumnost, saj zvezo sodnik za prekrške občine Trebnje lahko razumemo na več načinov: 1. ta sodnik obravnava prekrške, kijih dela občina Trebnje, 2 ... prekrške, ki se delajo v občini Trebnje, 3. to je sodnik za prekrške v občini Trebnje. 4. sodnik za prekrške iz občine Trebnje. Morda je mogoče še kateri pomen. Iz splošne vednosti take dvoumnosti razvezujemo tako. kot je smiselno: trebanjski občinski sodnik za prekrške. Takih dvoumnosti je v jeziku vse polno, kakor nam kaže tudi naslednja poved iz oglasa: Prodam rokavice za ženske iz telečje kože: iz telečje kože so seveda rokavice, ne morda ženske. Pravilno je torej s spremenjenim besednim redom: Prodam ženske rokavice iz telečje kože. Vsaj preveč dvoumno ne bi tudi bilo, ko bi spremenili samo besedni red in torej rekli: Prodam rokavice iz telečje kože za ženske; vendar to lahko pomeni tudi, da obstaja posebna telečja koža za ženske. — Prim. še Prepovedano hoditi po travi za pse. Kar seje tu želelo povedati, je, da psi ne smejo hoditi po travi, da jim ne smemo dati hoditi po travi. — Tudi znani karalec slovenskih razumnikov, ki se ima sam za velikega stilista je v nesrečnem trenutku napisal naslednjo poved: »Koliko nenavadnih spominov se mi prebudi: na mojo mladost, ko sem hodil iz šentviške gimnazije semkaj na sprehode, na Lili Novy ali celo na Krištofa.« Seveda ni hodil na Lili Novy ali celo na Knštofa, ampak gre za »spomine na ta dva.« Taki primeri nam kažejo, kako hitro pride do pomenske motnjave, ko se znajde na kupu več be- sed, kijih (ne) ureja osebna glagolska oblika. Prav zaradi takih dvoumnosti stilistika dostikrat pripo- roča rabiti glagolske stavke namesto neglagolskih. Zmeraj to seveda ni mogoče. Tedaj take zveze, stavke in povedi razumemo tako, kakor je glede na smisel sobesedila najprimerneje. Smiselnost glede na mesto v besedilu mora upoštevati tudi pravo — čeprav so ravno v pravni besedi dovolj pogoste pomenske dvoumnosti. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komen- skega 7. 1945-leto upanja in svobode Ob 40-letnici osvoboditve je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila razstavo »1945-leto upanja in svobode«, ki bo odprta v prostorih študij- skega oddelka od 17. maja do 14. junija 1985, vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. V glavnem so razstavljena dela in članki, ki obravnavajo II. svetovno vojno, poraz nacizma in fašizma, prvo leto svobode in nove probleme ob osvoboditve Evrope ter posebej leto 1945 pri nas v Sloveniji in zlasti v Ptuju. E. J. Pred dobrim letom sem mu ob njegovi osemdesetletnici v imenu sodelavcev Osnovne šole Rodni vrh in v imenu bralcev Tednika zaželel še mnogo prijetnih let in izpolnitev osebnih želja. To sem zapisal v naš časopis, ko sem ob visokem jubileju predstavil nje- govo življensko pot. Smrt je bila močnejša od naših skupnih želja. Tako je bilo to na- jino zadnje srečanje, ko mi je kot na nimu nizal dogodke iz svoje- ga življenja. Žal se je filmski ko- lut ustavil. On, njegovo življenje, dogodki v njem in naše skupno delovanje bo živelo le še v spo- minu. Nekaterim v spominu na, kratkohlačnika v Lazah, kjer je preživljal predšolsko obdobje, drugim na učenca in dijaka uči- teljišča v Mariboru, tretjim na učitelja, vzgojitelja in kulturnega delavca, ki je leta 1942 kot dvaj- setleten fant dal mestu slovo in se zapisal učiteljevanju in ravna- teljevanju po vaških šolah od Veličine v lenarški občini, Raz- bora pri Slovenj Gradcu, Remš- nika nad Radljami, Vidma pri Ptuju do Rodnega vrha, ki mu je pustil polovico svojih ustvarjal- nih moči in polovico svojega službovanja. Številni sotrpini se ga bodo spominjali kot izseljen- ca v Srbijo, ko je okušal trpki kruh brezdomca, zavednega slo- venskega učitelja in upravitelja šole. Maks je bil skromen in pošten do svojega učiteljskega poklica, f^i okleval pri posta\itni šolske- ga reda v precej zapuščeni šoli v Kodnem vrhu. ki jo je našel na ^icer lepem koščku Haloz. Postal je del tega gričevja, vinogradov 'n senožeti. del kmetov in vino- gradniških delavcev, ravnatelj in učitelj ter strpen mentor mlajšim učiteljem, ki so mu za leto ali dve prišli v pomoč pri vzgoji do- mačih deklet in fantičev. Veselil seje postopnega razvo- ja Rodnega vrha, ceste, elektrike in hitro pozabil na težave, ko je z nahrbtnikom prinašal šolske po- trebščine in druge prepotrebne stvari v šolo, ko še ni bilo vozne poti. Najbolj se ga bodo spominjale generacije njegovih učencev, ki jih je učil osnov življenja m biva- nja v družbi. Moj spomin sega v leto 1967, ko sem postal učitelj na Rodnem vrhu in pozneje prevzel njegovo delo ravnatelja šole. Kljub nad- vse zasluženemu pokoju nam je priskočil na pomoč \ takratnem učiteljskem kadrovskem pri- manjkljaju in učil še nekaj let. To so zelo lepi spomini na zdruz- bo mladih ljudi in prekaljenega učiteljskega tovariša, prekaljene- ga v učiteljskem poklicu in v ži- vljenskem realizmu. Vijugasta in kotanjasta je bila njegova življenska pot, zato ni hotel klestiti zvezd z neba, am- pak je mislil in delal kot misli in živi narava, ki daje in jemlje, ki daje toliko, kolikor sam daješ in jemlje včasih več kot bi smela. Tega realizma smo se ob njem navzeli tudi mi. Z zanimanjem smo ga poslušali, tako nazorno in slikovito je znal podajati in pripovedovati dogodke in poja- ve, da bi ga bil Komensky vesel pri ponovni reviziji učnih načel. Učitelj je bil v njem, v njegovih nagnjenjih, skratka rojen je bil za učitelja. V vsakdanjem življenju na drobne stvari, majhne posebno- sti ne pomislimo, jim ne dajemo pomembnosti, jih spregledamo. Ravno te majhne stvari pa tvori- jo veličastne sklope. Velike stvari tvorijo in ustvarjajo skromni, pridni in sposobni ljudje. Eden takšnih je bil Maks, delaven, skromen, sposoben in zato spo- štovan v življenski sredini in med svojimi poklicnimi tovariši. Maks bo blizu svojega doma in drugega doma — šole. Ko bo- mo kakorkoli obiskali šolo, bo med starimi zidovi tudi on in njegovo delo. Ko sem pred letom zaključe- val članek, sem mu želel veliko prijetnih let. Zdaj želim, da bi ži- vel spomin nanj. Na lansko zeljo nismo mogli vplivati, na današ- njo lahko. Franc Lačen IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Drugo polovico devetnajstega in začetek dvajsetega stoletja ne moremo šteti za vehko obdobje likovne ustvarjalnosti na Ptuju. V tem času je nastalo bolj malo umetnin, ki presegajo krajevni pomen in vphvajo tudi na ustvar- jalnost v širšem okolju. Vendar bi bilo temu času krivično odrekati kvahteto. Kulturno življenje v mestu ob Dravi je bilo razgibano, med kulturnimi delavci pa je bilo nekaj osebnosti, ki so po ustvarjalni moči izstopale in krojile hkovno naravnanost Ptujčanov. Posebno mesto med hkovnimi ustvarjalci na Ptuju zavzema družina Kasimir-Oeltjen. Sprva pekovska družina Kasimir se je iz Rienecka na Frankovskem presehla na Dunaj, kjer se je rodil prvi od slikaijev — Alojz. Ta se je ustalil na Ptuju, kjer sta se rodila še dva likovnika — Luigi in Elsa. S porokami se je krog slikaijev v družini samo širil. Luigi seje poročil s Tanno Hoemesovo, sestra Sylvia (kije kasneje slikarstvo opustila) z Ottom Trublom in Elsa z Janom Oeltje- nom. Vsi pripadniki rodbine so bih likovno nadaijeni in doma je bila likovna vzgoja otrok nekaj p)ovsem običajnega. V družinski zapuščini je bilo še do nedavna ohranjenih več otroških risb in akvarelov. Kasimiri so se po prvi svetovni vojni odsehli iz Ptuja v Avstrijo. Luigi Kasimir v spominih na otroštvo omenja, da se je oče Alojz v majhnem mestu počutil preveč utesnjenega, verjetno pa je k odlotitvi pripomogla tudi germanistična naravnanost družine, ki se najbrž ni mogla sprijazniti z ustanovitvijo nove države. Kljub presehtvi so bih člani družine še vedno navezani na Ptuj. Alojz Kasimir je rad ustregel manjšim naročilom iz Ptuja, leta 1931 pa se je Elsa Kasimir s soprogom Janom Oeltjenom spet za stalno naselila v mesto ob Dravi. Maijeta Ciglenečki Oeltjenova hiša ob Grajeni pred porušenjem. V njej sta prebivala Elsa Kasimir in Jan Oeltjen, nazadnje pa njuna hčerka. Večje odprto okno na ožjem pročelju je okno Oeltjenovega ateljeja. Fototeka kulturnozgo- dovinskega oddelka PMP. Foto: Maijeta Ciglenečki, 1984. 8 - NAŠI DOPISNIKI 16. maj 1985 - TEDNIK SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO PTUJSKEGA TEDNIKA! Prav gotovo malo kdo od bralcev ptujskega Tednika ve, da daleč v tujini deluje društvo, ki si- cer nosi ime »Slovensko kulturno in športno dru- štvo Maribor«, da pa v njem deluje večji del čla- nov, ki so še pred več kot desetimi, petnajstimi ali celo dvajsetimi leti prišli sem v daljni Milden ozi- roma okoliške kraje prav iz ptujske regije. Društvo deluje že več kot 11 let m je z okoli 130 člani na področju diisseldorfskega konzularnega predstav- ništva eno najmarljivejših in uspešnih društev na- sploh med jugoslovanskimi klubi. V društvu smo ugotovili, da bi bilo dobro, da o našem društve- nem delu izvedo nekaj več tudi bralci ptujskega Tednika. S tem namenom sem se odločil da vam napišem nekaj malenkosti o klubu — SKSD Mari- bor. Kot sem še omenil, društvo deluje že 12. leto in ima eno najboljših kegljaških sekcij — med zdom- skimi ekipami. Posebne pohvale vredna je moška ekipa, za Katero pa tudi ženska ne zaostaja veliko. V teh dolgih letih delovanja so fantje in dekleta osvojili veliko pokalov, ponval, diplom in raznih drugih priznanj. Kar lepo okrašeni so društveni prostori s temi odlikovanji in vsi v društvu smo ponosni na ti požrtvovalni in uspešni ekipi. Seveda pa pri društvu prirejamo tudi druge pri- reditve in zabave. Posebno bi rad omenil priredi- tev, ki jo je društvo izvedlo 9. marca v mestni dvo- rani Stadthalle Hilden. Namenjena je bila lOOO-le- tnici obstoja mesta Hilden. S tem mestom tudi do- bro in aktivno sodelujemo. Poudarek na prireditvi pa je bil dan tudi 8. marcu — mednarodnemu dne- vu žena. V ta namen so otroci slovenskega dopol- nilnega pouka tovarišice Mare Merljak in precfiol- ski otroci, ki jih v mali šoli vodi tovarišica Živa Krotlinger, priredili krajši kulturni program, s ka- terim so navdušili nad 500 obiskovalcev, ki so na ta večer prišli od blizu in daleč. Bilo je tudi precej nemških gostov. Predvsem vodstveni dejavniki mesta Hilaen z »burgermaisterico« gospo dr. Elen Viderhold na čelu- Saj je to bil že tretji tradicional- ni slovensko-nemški večer. Odslej bo to vsako leto in zanj sta obljubila pokroviteljstvo predstavnika mesta Maribor, ki sta bila tudi gosta na tej priredi- tvi. To sta podpredsednik skupščine mesta Mari- bor tovariš kramberger in predsednik SZDL Ivan Gorjup. V kulturnem delu večera so še nastopili plesalci folklorne skupine Ljubljana iz Essna. V zabavnem delu programa pa so nas zabavali Alp- ski kvintet s pevcema Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem ter »zvezdo večera« Jakom Šraufciger- iem. Ti so prišli na našo željo, da popestrijo to za- bavo. larali so nam tudi nasi fantje muzikantie — kvintet Statenberg iz Hildna. Prireditev je zelo le- po uspela in že sedaj se pripravljamo na naslednji slovensko-nemški večer. Ki bo marca prihodnje le- to. Zanj pa bi radi pridobili priljubljeni ansambel Toneta Kmetca. Društvo je pred kratkim imelo tudi svoj letni občni zbor, na katerem smo pregledali uspehe de- la zadnjih dveh let. Ker je društvo pod vodstvom predsednika Franca Rašla delalo marljivo, tudi uspehi niso izostali. Pohvalil nas je tudi konzul iz Diisseldorfa — tovariš Zrnac. Na tem občnem zboru smo izvolili naš upravni odbor. Veliko čla- nov društva nas je zapustilo, ker so se že vrnili v domovino. Tako je bilo malo težje dobiti nove kandidate za upravni odbor. Občnega zbora se je udeležilo nad oO članov in gostov. Predsednik je znova Franc RašI, ki je s svojo požrtvovalnostjo dokazal, da je najbolj primeren za to odgovorno delo. Podpredsednik je Slavko Horvat, tajnica pa Darja Lorenčič. Blagajničarka je že tudi dalj časa zelo prizadevna in aktivna Marija Plohi — to dolž- nost je imela tudi v prejšnjem upravnem odboru. Hišnik oziroma gospodar kluba je Tone Šešek, brez katerega bi bilo težko zamisfiti kakšno delo pri društvu. Sekcije, ki delujejo v društvu, pa vodi- jo sledeči člani upravnega odbora. Športno sekcijo vodi Jože Avguštin, sekcijo za glasbo in šolstvo Ernest Vidovič, mladina naj bi pričela delovati pod vodstvom Borisa Štamfarja, informa^ske sekcije se je prijel Jože Mere, knjižnico vodi Tona Franjkovic, Ki he manjka tudi pri nobenem dru- Šem delu. Organizacijo vodi Rudi Potrč, ki je za- olžen tudi za dopisništvo. Tako da vam že sedaj na kratko poskuša opisati delo društva. Dela je ve- liko in upravni odbor bo moral skupno z ostalim članstvom trdno poprijeti, da bo vse zmogel. Tako potem tudi v bodoče ne bgdo izostali uspehi, tak- sni kot doslej in še boljši. Že v kratkem, to je 4. in 5. maja sodelujemo na Evrofetah. To je srečanje vseh tujih narodnih skupin, ki delujejo pri mestu Hilden. Na tej prireditvi, ki je na prostem, prika- žemo svoje specialitete v jestvinah, glasbi in fol- klori. Letos bomo prikazali tudi turistični film o lepotah naše domovine. Druga večja prireditev pa bo 18. maja v mestni dvorani »Stantnalle«, ki jo prirejamo z ljubljansko RTV in Ljubl^nsko banko slovenski večer. Tega bo snemala RTV Ljubljana za oddajo v domovini. Na tej prireditvi bodo na- stopali ansambel »Slovenija«, humorist Manan Roblek-Matevž in naš ansambel Štatenberg. Od- daio-program bo vodil Boris Kopitar. Veselilo bi nas, če bi na tej prireditvi ali pa vsaj prihodnje leto na našem sledečem slovensko-nem- skem srečanju, ki bo v začetku marca, bil navzoč kdo od uredništva ptujskega Tednika. S tem končujem moj prvi dopis in upam, da bo z manjšimi korekturami primeren za objavo v Ted- niku, ki ^a tudi tukaj redi beremo. Prejmite lepe pozdrave Qd vseh nas, ki delujemo pri društvu »Maribor«. Želimo vam tudi obilo uspeha pri urejanju ptujskega Tednika. Rudi Potrč S tretjega slovensko-nemškega srečanja TEDNIK maj 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 9 MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE V^V pragersko—Markovci 0: L Haidina—Slove- vas 1:0, Zg. Polskava—"Srediiiee 1:3, pDrnava—Tržeč 2:0, Sp. Polskava—Skorba Gerečja vas—Boč 0:4. 1 Središče 17 12 3 2 42:13 27 2 B()č 17 8 7 2 49:27 23 3" Gerečja vas 17 10 3 4 35:27 23 4 Majdina 17 7 7 3 30:21 21 5 Tržect-1) 17 8 3 6 33:26 18 6 Pragersko 17 6 5 6 37:27 17 7 Dornava 17 6 5 6 34:34 17 8 Slovenja vas 17 6 3 8 36:36 15 9 Zg. Polskava 16 6 3 7 29:32 15 10 Markovci 16 5 2 9 27:44 12 11. Skorba (-1) 17 4 2 11 25:39 9 12. Sp. Polskava 17 1 I 15 25:76 3 Nasledme kolo ČLANI IN PIONIRJI, v četrtek, 16. maja: Markovci—Gerečja vas. Boč—Sp. Polskava. Skorba—Dornava. I ržec—Zg. Polskava m Slovenja vas—Prager- sko, tekma Središče—Hajdina bo v četrtek. 23. maja. »C « LIGA 1. Gorišnica 8 7 10 76:7 15 2. Zavrč 8 5 0 3 23:20 10 3. Apače 8 4 13 24:21 9 4. Videm 9 3 2 4 22:17 8 5. Mladmec 8 4 0 4 25:25 8 6. Bukovci 8 2 0 6 9:26 4 7. I)raženci(-I) 8 0 0 8 9:29 — 1 I inala pokala na področju MNZ Ptuj: v četrtek. 16 maja (danes): ob 15.30 mladinci (Drava—Aluminij); ob 17.30 člani (Alumi- nij—Središče). Pan 19. kola »A« lige — člani m pionirji v nedeljo. 19. maja: Sloveiya vas—Markovci; Pragersko—Sredice, Hajdina—Tržeč, Zg. PoLskava—Skorba. tK>mava—Boč, Sp. Pol- skava—Gere^^a vas. Branko Kirbiš ROKOMET Pomembna zmaga Ormoža v osemnajstem kolu prvenstva v republiški rokometni ligi so si člani RK Ormož močno izboljšali možnosti za obstanek. To še zlasti, ker bodo v soboto zvečer v Mestni grabi igrali proti zadnjeuvrščeni ekipi — Mokercu KIG. - ORMOŽ — KRŠKO 2522 (10:8) Domačini so pred več kot 200 gledalci dobro začeli in hitro fx)vedli, vendar so jih gostje ujeli in vodili s 6:5. Vendar so po zaslugi odličnih obramb vratarja Gaberca Ormožani znova prešli v vodstvo in prvi del odločili v svojo korist z dvema zadetkoma razlike. Drugi polčas so začeh odlično in povedli celo z 18:10. Gostje so uredili svoje vrste in razliko iz minute v minuto zniževali, vendar zaslužene zmage domačinov niso mogli ogroziti. V ekipi Ormoža je nekoliko kot običajno šlo Polaku, odlično pa Hedžetu in Rajšpu ter v prvem polčasu Gabercu. Ormož je sedaj deseti, v soboto zvečer pa v primeru uspeha že lahko ujame priključek z ekipami, ki so na lestvici tik pred njim. Ormož: Gaberc. Sandor 1, Žižek, Vukan 3, Rajšp 5, Polak 2, Zemljič, Pavlovič 5, Fridrih, Zabavnik 2, Hedžet 7, Vaupotič. Pred srečanjem članov so mladinci Ormoža doma z zadetkom razlike izgubih pomembno srečanje s Krogom. LISCA — DRAVA 1323 (8:15) Članice Drave so zanesljivo zmagale v Sevnici, čeprav igra ni bila kakovostna. V nedeljo dopoldan (ob 9.30) se bodo v Ptuju pomerile z Brežicami. Drava: Farič, Vtič 1, Korošak 2, Hentak 3, Šoba 1, Lašič 3, Radanovič 9, Štehamik 4, Gregorec. ŠE\1PETER — DRAVA 3125 (15:13) Člani Drave so nastopili samo s sedmimi igralci in ob zelo ostri igri domačinov niso imeh ve^ih možnosti. V nedeljo dopoldan (ob 11. uri) se bodo v Ptuju ptomerili s Kro- gom. Drava: Milunič. Kamenšek 3, Gobec, Matjašič 5, Peklar 3, Grgič 4, Sabo 10. VEUKA NEDELJA — DRAVA 2025 (9:14) Mladi igralci Drave so dobili pomembno srečanje, v soboto popoldan pa se bodo v Ptuju pomerili z Ormožem. Velika Nedelja: M^ič. Sok, Lah 1, Čerček L Cvetko 9, Jurkovič. Ranfl 2, Preac I, Hržič 6. Bokša; Drava: Matjašič. Tumpej 3, Habjanič 7, Žmavc 7, Žuran. Amej6č, Terbuc 4, Pipan 4, Lačen. Mladinke Drave so dobile srečanje v Račah in obdržale vodstvo na lestvici. 1. kotar Drava-Steklar2:0(0:0) Drava: Majcenovič Kralj, Hameršek, Korošec, Malek, Kmetec, Glažar. Krajnc, Črnko, Hvaleč, Ljubeč. Mladinci Drave so vrstnike Steklarja premagali s 6:1 (2:1). Tri gole je dal Rimele, dva Hentak, enega pa hmeršič. Nogometaši Drave uspešno lovijo rešilne topke za obstanek v vzhodni območni nogomemi ligi. V nedeljo popoldan so se v Ptuju pred blizu 2(X) gledalci pomeriTi s Steklaijem iz Rogaške Slatine m zmagali z 2:0. Zmaga je zaslužena, čeprav igra ni navdušila. V prvem TOlčasu sta bili moštvi enakovredni in zamudili več zrelih prilomosti. Priložnosti gostov so bile celo nekoliko zrelejše. Drugi del so domačini začeh ostro in to sta hitro občutila najboljša napadalca Steklarja Valek in Prevolšek. Domača branilca sta za prekrška dobila rumena kartona. Do 56. minute so oboji zamudili po eno priložnost, gostje celo niso zadeli praznih vrat. V omenjeni minuti le Hvaleč lepo podal Ljubecu, ki je premagal vratarja. Sest minut "kasneje je Hvaleč pripravil priložnost Krajncu, odbito zogo pa je sam poslal v mrežo. Po vodstvu 2:0 so domačini z zavlačevanjem igro umirili, gostje pa so se, kot je kazalo, sprijaznili s porazom. O6tno je, daje StAlar na gostovanjih ekipa za prvi polčas, v drugem pa močno ^pustijo. Tako je bilo v Mozirju, v Kitfričevem in včeraj v Ptuju. Ptujčani so si z dvema točkama proti močnemu nasprotniku možnosti M obstanek močno izboljšah, vendar so še vedno v skupini moštev, ki jim grozi izpad. Zato se bodo morah na prihodnjih srečanjih še kako potruditi. L k. Aluminij-Steklar3:1(0:1) Igralci Alummija so eno odločilmh srečanj za prvo mesto v \ zhodni območni ligi dobili po zaslugi odlične igre v drugem polčasu. V prvem so sicer igrali bolje kot na srečanju z Dravo, veno^ neučinko- vito. Gostje so iAoristili napako Jauševca in prvi polčas odločili v svojo korist, na vehko veselje svojih navijačev. Drugi polčas so domačmi začeli in nadaljevali zelo odločno. Gostje so zdržali do 64. minute, ko ie Nikolič izenačil iz gneče v kazen- skem prostoru. Osem minut kasneje je Glažar spretno ukanil vrataga gostov in Aluminij je povedel. Pet minut pred koncem je Franc Žitnik izsilil enajstmetrovko, ki jo Bek zanesljivo izvedel. To so bile priložno- sti, kijih je Aluminij izkoristiL priigral pa si jih je še nekaj. S to zmago so se igralci Aluminija povzpeli na prvo mesto, ki ga b^o morali v prihodnjih srečanjih potrditi. Prvo priložnost so v nedeljo že izkoristih", z zmago v Lendavi, o kateri poročamo posebej. Aluminij: Klajnšek. Steiner. Zupanič. Jauševec. Panikvar, Silvo Žitnik. Letonja (Glažar). Koren. Nikolič. Bek. Franc Žitnik. l.k. Nafta-Alumimj1:3(0:1) Lendava — stadion Nafte, gledalcev 400, sodnik Krathauker i Murske Solx)te. Aluminij: Klajnšek, Steiner, Zupanič, Jauševec, Panikvar, Silvo Žitnik, Nikolič (I ruk). Koren, Letonja, Bek in Franc Žitnik. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so prišli v Lendavo po točko, odnc>ii pa so obe. I rener Aluninija Ludvik Spehonja je postavil napa- dalno taktiko, tako kot seje igralo v drugem polčasu proti ekipi Steklaija. Prvih dvajset minut je igra potekala med dvema kaze..^kima prostoro- ma. brez izrazitih priložnosti za zadetek. Nato pa so igralci Aluminija pričeli stiskati obroč pred domačimi vrati. Najprej je Žitnik po podaji hcka imel zrelo priložnost, vendar je Isabo streljal. Po hitro izvedeni akciji so igralci Aluminija le povedli. Strelec je bil Franc Žitnik. Do- mačini v prvem polčasu niso imeli niti ene priložnosti za zadetek. Po prekršku nad Nikoličem so Kidričani ostali brez tega hitrega in pro- dornega igralca. IX)mačini so mu namreč poškodovali roko, tako daje moral zapustiti igrišče. V drugem polčasu so igralci Nafte poskušali z bolj napadalno in grobo i^rd rezultat izenačiti. Nato pa je akcija stekla preko levega krila. I rane Žitnik je lepo podal do Fruka, ta pa je dosegel izredno lep zadetek z raz.dalje več kot petindvajset metrov. Nato je sodnik p>odaril enaj- stmetrovko domačinom, ki pa so jo slabo izvedli. Že v nasprotnem napadu je Franc Žitnik rezultat povečal. S tremi zadetki prednosti seje na igrišču lažje dihalo, lažje branilo. Napadalci Aluminija so zapravili številne priložnosti za f)ovečanje rezultata. Minuto pred koncem sre- čanja pa je domačinom rezultat uspelo znižati. Naslednje srečanje igra vodeči v območni slovenski ligi proti ekipi Dravinje iz Slovenskih Konjic. Danilo Klajnšek NAFTA : ALUMINIJ (h2 1 udi mladinci Aluminija so bih uspešni na gostovanju v Lendavi 7 zadetkoma Strela in Klajnška so zanesljivo premagali svoje vrstnike. Danilo Klajnšek Petovjja tudi prihodnjo sezono v drugi ligi članice namiznoteniškega kluba Fetovija so v soboto in nedeljo nastopile v dvorani Mladika in v dveh srečanjih medrepubliške lige iztržile dve todd ter s tem zanesljiv obstanek v ligi. V prvem srečanju so s 6:3 premagale Lokomotivo iz Vinkovcev. Posamezni izzidi: KampuS—Jovidč 2:1, Džankič—Šuvak il, Novak—Djurič 0:2,0:2, Džankič—Jovičič 2:0, KampuS—Djurič 1:2, Novak—Su- vak 2:0, Džankič—Djurič 1:2, Novak—Popovič 2:1 in KampuS—Suvak 2:0. V drugem srečanju so bile igralke Kreke Jedinstva iz Tuzle nekoliko srečnej- še in zmagale s 5:4, čeprav bi lahko bilo tudi obratno. Posamezni izzidL* Kam- puS—Brumec 1:2, Džankič—Kitič 2:0, Novak—Jovičič 0:2, Džankič—Brumec 2:0, Kampuš—Jovičič 0:2, Novak—Kitič 2:1, Džankič—Jovičič0:2, Novak—Bru- mec 0:2 in kampuš—Kitič 2:1. l. k. Zadravec iz Ormoža vodi v Zagrebu so karateisti izvedh 1. kolo Jugoslavije v KUN G U FU-ju in sicer po sistemu Full contacta. Tega tekmovanja sta se udeležila Alojz v idovič iz Ptuja in Črt Zadravec iz Ormoža. Zadravec je nastopil v kategoriji do 57 kg ter premagal vse svoje nasprotnike. S tem je seveda na rang listi zasedel L mesto. Vidovič iz Ptuja je prvič tekmoval v full contatct športu in v četrt finalu premagal Krajčeca iz Zagreba, v polfmalnem dvoboju pa je izgubil s Kostovskim iz Skopja ter takcr6bslal na 3.-4. mestu rang liste. Drugi turnir v KLiNG FU-ju bo junija v Požarevcu, na katerem pa naš najboljši karatist Vidovič ne bo nastopih ker je odšel v JLA. Franjo Hovnik Občinsi(0 prvenstvo v odbojki ZTKO Ptuj, komisija za množičnost in TVD Partizan Kidriče- vo- Kungota organizirajo občinsko prvenstvo v odbojki in to v četr- tek 16. maja. v Skupina A, srečanja bodo v dvorani Mladika in sicer med DPTK Kidričevo (19.30), Destrnik-JLA (20,00), Kidričevo-Destr- nik (20.30), DPTK-JLA (21.00), Kidričevo-JLA (21.30) in DPTK- Desternik (22.30). Skupina B, srečanja bodo v telovadnici OŠ Kidričevo in sicer Kungota-Z. Center (17.30), Old Boys-V. Vlahovič (18.00), Old Bo- ys-Z. Center (18.30), Kungota-V. Vlahovič (19.00), Z. Center-V. Vlahovič (19.30) in Kungota-Old Boys (20.00). V predtekmovanju se igra na dva dobljena seta, v srečanjih za ;retje in prvo mesto pa na tri dobljene sete. Finale občinskega prvenstva bo v četrtek, 23. maja v hali Mladi- ka, kjer se bosta ob 19.30 uri pomerila za tretje mesto drugouvrščeni ikipi iz obeh skupin, ob 20.15 uri pa^bo velik finale za prvo mesto, kjer se bosta pomerili prvouvrščeni ekipi iz obeh skupin. ZB STRELCI PRED SEZONO Z MK OROŽJEM Spet je napočil čas, ko morajo strelci zapustiti pokrite prostore ter z vadbo in tekmovanji začeti pod vedrim nebom, tujski strelci za- čnejo v tem mesecu z redno vadbo in tekmovanji na odprtem strelišču v Babosekovi grapi. Strelišče je odprto vsako sredo in petek od 15.30 do 19.(X) ure. Ključ strelišča ima predsednik tehnične komisije, ki bo tudi vodil organizirane treninge. Pisarna OSZ Ptuj in pokrito strelišče v Hali Mladika pa je odse- daj odprto le ob petkih od 14.00 ure do 20.00 ure. Strelce čaka v tem mesecu republiško prvenstvo s ser. zračno pu- ško za pionirje in pionirke v okviru ŠŠD. Mladi strelci pa se bodo preiskusili tudi v streljanju z MK puško in občinskem pr\enstvu za pionirje in pionirke, ki bo v Babosevki grapi. S tem bo odprta tekmo- valna sezona na strelišču. ZB Novice iz ZTKO Ptuj Tudi ta teden bo v ptujski občini bogat z raznimi športnimi tek- movanji in srečanji. Četrtek, 16. maja: občinsko prvenstvo za mlajše pionirje v roko- metu, finale MNZ Ruj v nogometu, srečanji Drava—Aluminij (mla- di) in Središče - Aluminij (člani), in največja prireditev tega dne — občinsko prvenstvo v odbojki. Petek, 17. maja: nadaljevanje občinskega prvenstva v rokometu za mlajše pionirke. V petek in v soboto bo v Novem Mestu srečanje organizatorjev rekreacije, kjer bodo razpravljali o dosedanjem delu in delu v prihod- nje na področju rekreacije in športa. Sobota, 18. maja: rokometni popoldan, razna srečanja v rokome- tu in nogometu. Nedelja 19. maja: rokomet dopoldan ter prvenstvena srečanja v rokometu in nogometu. Sreda, 22. maja: občinsko prvenstvo srednjih šol v nogometu ob 13. uri na stadionu ZTKO Dra\a. Področno prvjenstvo v atletiki za osnovne šole \ Mariboru. Četrtek, 23. maja: Ob 16. uri področno prvenstvo sretlnjih šol v atletiki \ huju. ' Petek. 24. maja: Ob K), uri bi se naj pričela atletska olimpijada osnovnih šol ptujske občine na stadionu ZTKO Drava. Ob isti uri pa bo na strelišču OS/ l*iuj občinsko pr\enstvo srednjih šol v strelja- nju s serijsko, zračno puško. I^tujčani. oglejte si prireditve na športnem področju! Športniki bodo \ašc^a obiska nadvse veseli! ZB 10 — F AZVEDRILO 16. maj 1985 — f JjDNlK TEDNIK -16. maj 1985 OGLASI iN OBJAVE — 11 Uvodni nastop združenih pevskih zborov (foto LANGERHOLQ Z\eza kulturnih organizacij občine Ptuj je v soboto. 11. maja, v avli Srednješolskega centra v Ptuju organizirala 26. revijo šol- skih pevskih zborov. V uvodnem nastopu združenih pevskih zborov sta mogočno za- doneli Gobčeva pesem Slovenci kremeniti in Oda radosti Ludviga van Bethovna. Po tem množičnem nastopu je s krajšim nagovorom ob 40-letnici osvoboditve in pro- slavljanjem Dneva mladosti pri- reditev odprl častni predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj Stane Stanič. Na koncertu se je predstavilo osem otroških zborov, dva mlajša mladinska, trinajst mladinskih in mešani mladinski pevski zbor. Po mnenju magistra Branka Rajšterja, ki že vrsto let spremlja to prireditev, je letošnji nastop pokazal viden napredek mladin- skega zborovskega petja v ptujski občini. Pri vehki večini zborov je opaziti, da je vokalna zasnova dobra. Posebej velja omeniti otroške zbore, ki so dosegli visoko raven in so v splošnem zelo eno- viti. Večji je ta razpon v kvaliteti pri mladinskih zborih, vendar se je nekaj zborov zelo lepo pred- stavilo, zato lahko pričakujemo, da bodo ob takem delu dosegali še odlične uspehe. Repertoarni izbor je bil dober in pester. Prireditev, ki je trajala čez dve in pol uri, je bila dobro obiskana. Prvič smo najbrž doživeh, daje bil v avli med potekom koncerta za- res mir, za kar imajo zasluge predvsem delavci Srednješolske- ga centra, ki so poskrbeli za dobro redarsko službo in spremljevalci iz šol, ki so prišh z zbori na revijo. Tudi delavci Doma učencev, kjer so pevci dobih majhno malico, so poskrbeli, za hiter in nemoten potek priieditve. Čutimo dolžnost, da se vsem sodelujočim zahvalimo za tako uspeh nastop naših najmlajših pevcev. Dušan KOŽAR PROSLAVA 4(METNICE OSVOBODITVE V KS HEROJA LACKA V ROGOZNICI Spomini živijo - Jože Lacko v krajevni skupnosti heroja Lacka v Rogoznici je bila prete- kla sobota vsa v znamenju pro- slave 40-letnice osvoboditve in priprav na referendum za krajev- ni samoprispevek, ki so ga uspeš- no izglasovali naslednji dan. Osrednja krajevna praznična slo- vesnost je bila v dvorani doma Slovenskogoriške čete. Tam je uvodoma o razvoju te KS govori- la podpredsednica krajevne skupščine Frančka Petrovič in ob pogledu v pretekh in prihodnji krajevni razvoj med drugim poudarila pomembne uspehe, zlasti pri izgradnji komunalne infrastrukture. Prof. Ljubica Šuligojeva je v vlogi avtorice publikacije z naslo- vom Spomini živijo — Jože Lacko, spregovorila o nastajanju in vsebini tega spominskega dela, ki je predvsem sad pričevanj ob dveh okroglih mizah. Rogozniča- ni so se ji za uspešno delo na področju zgodovinopisja zahvah- li in ji izročih shko domačega Hkovnega umetnika Jožeta Folti- na, ki je lepo upodobil Lackovo domačijo. Na slovesnosti je Ivan Šu- mandl, predsednik skupščine KS Rogoznica, izročil zlato plaketo in listino o imenovanju za častne- ga krajana prvoborcu Mihajlu Panteliču, predsedniku skupšči- ne KS Banja v srbski občini Arandjelovac, ki je pobratena z občino Ptuj, posebej pa sta pobrateni tudi KS Banja in leroja Lacka Rogoznica. Gost in gostitelj sta si v imenu občanov izmenjala darili in obljubila, da bodo bratske vezi v prihodnje tako in še bolj čvrste, kot so bile doslej. Poleg delegacije iz pobra- tene Banje so bili v soboto v Rogoznici številni drugi gosti, med njimi tudi iz bratske Krapi- ne, KS Jožeta Lacka Brezje in drugi. Domačinom in gostom so izvedli prisrčen kulturni spored učenci OŠ Franca Osojnika, mladi iz domače KS in ženski pevski zbor PD Alojza Arnuša pod vodstvom Grete Glatz. Na srečanju, ki je sledilo v sosednji delovni organizaciji Opekarna, je k doseženim delovnim zmagam čestital prebivalcem KS RO- GOZNICA tudi predsednik ptuj- ske občine Franc Tetičkovič. JOS Ivan ŠumandI (levo) izroča listino in plaketo prvoborcu Mihajlu Pante- liču iz Banje (foto KOSI) V SPOMIN FERDINANDU ZECHNERJU Po slavnostnem zasedanju v šoli Franca Osojnika je bila še sloves- nost pri hiši v Trubarjevi uhci 2 v Ptuju. V tej hiši je nekoč stanoval Ferdinand Zechner, glasnik revolucionarnega delavskega gibanja v Ptuju. Rojenje bil 20. avg. 1901, umrl pa je 7. juUja 1931 in bil poko- pan na ptujskem evangehčanskem pokopališču. Bilje nemškega rodu, njegova družina je živela v Ptuju, sam je bil trdno povezan z revolucio- narnim delavskim gibanjem v Ptuju. Njegovo delo in življenje je raziskala in podrobneje opisala prof. zgodovine Ljubica Šuligoj. Njen prispevek smo objavili v Tedniku pred enim letom, t. j. 17. maja 1984. Pobudo za odkritje spominske plošče na hiši, v kateri je živel Ferdinand Zechner sta dala Komisija za preučevanje zgodovine ZK pri OK ZKS Ptuj in Zgodovinsko društvo Pjuj. Nalogo pa je prevzela krajevna organizacija ZZB NOV» v KS Franc Osojnik Ptuj in jo do skupnega praznika mesta Ptuj tudi uresničila. Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče je govoril Stanko Lepej, predsednik občinskega komiteja ZKS Ptuj. Ploščo je odkrila Nežka Krambergerjeva, nosilka Spomenice 1941, ki je skupno z možem Francem Krambergeijem sodelovala s Ferdinandom Zechner- jem pri ilegalnem revolucionarnem delu. Slovesnosti sta prisostvovala tudi brat predvojnega revolucionarja, Alfred Zechner in njegova nečakinja. FF Nežka Krambergerjeva odkriva spominsko ploščo ob pomoči Danila Mastena, v sredini Trajko Stojčevski, predsednik KO ZZB NOV Franc Osojnik -^Foto: S. Kosi .^TIRIDESETLETNICA OSVOBODITVE PTUJA" Uspešen sklep tekmovanja v znanju o kvizu, ki smo ga pripravili v počastitev štiridesetletnice osvoboditve, smo parkrat že poročali. Zato tokrat le kratka vest, da je bilo sklepno ali finalno tekmovanje na sam dan zmage — 9. maja. Enako kot vseh ostalih 14 srečanj, seje tudi finalno srečanje začelo ob 16. uri in smo ga neposredno prenašali po radiu Ptui. V finale sta se uvrstili ekipi osnovnih šol Ivan Spolenak iz Ptuia in Videm pri Ptuju. Enako kot v prejšnjih treh krogih, so tudi v finalu člani obeh ekip pokazali nadvse odlično znanje iz zgodovine NOB z našega območja. Čeprav so bila vprašanja tvjžka, če so hoteli nanje pravilno odgovoriti, so morali do podrobnosti poznati vsebino knjige Vide Rojičeve »Ptuj v boju za lepše dni«, kije bila glavno gradivo za kviz. Za uvod v posamezna vprašanja smo uporabljali tudi vrsto druge filcaliire IZ v fmalnfm HpIii nrpHv^prn tisto, ki obravnava skleone boie Jugoslovanske armade pred 40 leti. Kljub temu so v obeh ekipah odgovarjali skoraj pjopolno na vse tri značilnosti. Tako ie postala zmagovalec tekmovanja v znanju »Stiridesetletnica osvoboditve Ptuja« ekipa osnovne šole Ivan Spolenak, ki je popolno odgovorila na vsa vprašanja. Čestitamo tako njim kot vsem ostalim ekipam 15 osnovnih šol. ki so sodelo- vale v kvizu znanje. Več o tem bomo zapisali po okrogli mizi z mentoiji vseh sodelujočih šol. FF V tednu od 7 do vključno 14. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili tri hude telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost ter neprevidnost na cesti, materialna škoda na vozilih pa je tokrat ocenjena na okoli 500 tisočakov. ZAPELJAL S CESTE Do hujše prometne nesreče je prišlo v nedeljo, 12. maja, ob 14.20 na regionalni cesti v Stojn- cih. Voznik osebnega avtomobila Janez Plohi iz Bukove je peljal iz Borla proti Ptuju. V Stojncih ga je na cesti začelo zanašati, zaradi česar je najprej zapeljal na rob bankine, zatem pa je trčil v drevo ob cesti. V nesreči voznik ni bil poškodovan, hude poškodbe pa sta dobila sopotnika Štefan Zu- panič in Marija Herega iz Šikol. Materialna škoda na vozilu je ocenjena na okoli 500.000.— din. S TRAKTORJEM V PEŠCA V ponedeljek, 13. maja, ob 12.00 je prišlo do nesreče na lokalni cesti v Doleni. Pešec Jože Ivanšič iz Apač je na klancu zaviral prikohco. Ker je ta začela drseti navzdol, seje Ivanšič hitro umaknil v levo. V tistem trenut- ku je iz nasprotne smeri peljal traktor voznik Anton Kolednik, ki kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti, ivanšič je dobil hude telesne poškodbe. -OM Člani Aerokluba Ptuj 1954-1985 zbor! V želji, da bi na ustrezen način obeležili Dan letalstva in Dan mladosti, organizira Aeroklub Ptuj tovariško srečanje ustanovnih, ne- kdanjih in sedanjih članov kluba — letalcev, padalcev in modelarjev. Srečanje bo 25. maja ob 14. uri na letališču v Moškanjcih. Cilj srečanja je tudi ta, da se obudijo spomini in doživetja naših prvih padalcev, ki so v mesecu maju 1954. leta opravih prve skoke na letališče v Moškanjcih ter spomini in doživetja na vse polete, skoke, delo in uspehe, ki so jih v minuhh 30 letih dosegah ptujski letalci, padalci in modelarji. Tovariško srečanje bo srečanje generacij od najmlajših do najsta- rejših. Spomini vseh pa bodo mladostni, kajti, ko smo v Ptuju začeh z ustanavljanjem padalske šole in zatem Aerokluba Ptuj, smo bili 32 let mlajši oziroma istih let kot so sedanje mlade generacije, ki stopajo v vrste letalcev, padalcev in modelaijev. Naši začetki so bih zares skrom- ni, imeli smo le veliko željo in jekleno voljo. K našemu cilju so nam pomapali člani Aerokluba »Žarko Majcen« Maribor, ki so nam daH znanje, s svojimi padali m dvokrilcem PO 2 pa omogočili, da smo se povzpeli prvič v višave in očarani nad lepotami Ptujskega polja pod belo kupolo doživfjali življenski trenutek — prvi padalski skok na naše letališče. Srečajmo se! FB Tokrat 465 pravilnih rešitev Tudi za letošnjo prvomajsko križanko EMONE MERKUR iz Ptuja je bilo med bra ci Tednika vehko zanimanje, saj je do roka prispelo 465 rešitev. Vse so bile pravilne. Žreb pa je med njimi izbral naslednje srečneže: darilni bon za 1000 dinarjev prejme Darinka CAFUTA iz Kvedrove ul. 2. v Ptuju, za 800 dinatjev — Marjana VEIT iz Drstelje 27, za 600 dinatjev — Nataša KNEZ iz UL L maja 12 in darilni bon za 400 dinarjev — Mirko OZVATIČ iz Placarja 14. Reklamna darila Emone Merkur iz Ptuja pa bodo tokrat razvese- lila šest njihovih potrošnikov in naših bralcev: Albina CAPUDRA iz Reševe 9, Milenko VNUK iz Belšakove 21, Ljudmilo KIRBIŠ iz Draženc 78 a, Franca NOVAKA iz Cirkovc 22, Antona ŠAFRANKA iz Gregorčičevega drevoreda 13 in Justino NOVAK iz Podvinc 79. Čestitamo! mš Prvi ptujski padalci in ustanovni člani Aerokluba Ptuj na letališču v Moškanjcih maja 1954 (foto Jože VrabI) Rodile so: Rozalija Mlakar, Kozminci 25 — Petro: Marija Črešnik, Borovci 23 — dečka; Irena Gojkovič, Ptujska gora 50 — Majo; Danica Tili, Sp. Velovlak 10. Branko; Terezija Tomažič, Stojnci 23 — deklico; Ljudmila Meznarič, Formin 25 — Andreja; Lidija Rihtarič, Hajdoše 11/a — Deja- na; Marija Kuharič, Polenšak 7/b — dva dečka; Ana Vojsk, Zabovci 56 — Jasmino; Alenka Juranovič, Vehčane 40 — Simona; Kristina Jurkovič, Vinski vrh 49— Saša; Majda Hriberšek, Stojnci 137 — Saša; Silva Grušovnik, Maribor- ska 65 — Matejo; Irena Pukšič, Gomilce 3 — Suzano; Simona Potočnik, Obrež 122 — Alja- ža; Darinka Štrigl, Kidričevo, Kraigherjeva 1 — Gordano; Ma- rija Ciglar, Prešernova 35 — Jer- neja; Danica Kampl, Kraigherje- va 27 — deklico; Slavica Vidovič, Pristava 28 — Anito; Marija Stajnko, Koračice 17 — Jožeta; Danica Mikša, Grlinci 26 — Bo- ruta; Zdenka Štrafela, Skorba 40/a — Petra; Marija Fradl, Grajena 10/c — Mateja; Ljud- mila Vrabl, Štuki 11 — deklico; Mira Ferme, Kicar 88 — dečka; Vesna Primožič, Kraigherjeva 40 — deklico; Mojca Letonja, Cir- kovce 61 — Tejo; Jožica Vogrinec, Barislovci 5 — deklico; Marija Hronek, Placar 14 — dečka;. Poroke: Roman Šegula, Draženci 40 in Jožica Soršak, Draženci 35/c; Franc Klajnšek, Pleterje 25 in Milena Lamberger, Dragonja vas 28; Milutin Mirkovič, Ul. B. Kraigherja 21 in Marija Vidovič, Ul. B. Kraigherja 21; Boris Hoj- nik, Bratislavci 53 in Olga Šegula, Nova vas pri Ptuju 71; Zvonko Zamuda, Formin 46 in Štefanija Vajda, Gajevci 49; Miran Pešek, Lovrenc na Dr. polju 96/a in Bngita Šilak, Lovrenc na Dr. po- lju 96/a; Rudolf Pal, Draženci 9/b in Dragica Horvat, Draženci 9/b; Stanislav Zavec, Turniška 26 in Marjana Majcen, Podvinci 83; Rudolf Murko, Svetinci 39 in Jožica Lozinšek, Mestni vrh 98. Umrli so: Ana Ploj, Grajenščak 36, roj. 1913, umrla 4. maja 1985; Ana Hvaleč, Majski vrh 51, roj. 1924, umrla 3, maja 1985; Daniel Caf, Grajenščak 77, roj. 1915, umrl 2. maja 1985; Franc Kurež, Ormoš- ka 88, roj. 1933,umriLmajal985; Lukvik Tratnik, Apače 84, roj. 1910, umri 7. maja 1985; Ana Fras, Hlaponci 58, roj. 1898, umrla 7. maja 1985; Anica Šupek, Slovenja vas 52, roj. 1938, umrla6. maja 1985; Albert Tomanič, Podvinci 52, roj. 1904, umrl 7. maja 1985; Frančiška Brunčič, Ločki vrh 7, roj. 1939 umrla 8. maja 1985; Bogomil Jerič, Kidri- čevo, Kajuhova 9, roj. 1939, umrl 10. maja 1985. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno In radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračlč, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec In Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. ob^in Ormož in Ptuj | vu is« «<»«-«77^ Leto: XXII Ptuj, dne 25. julija 1985 Številka 18 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 144. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za leto 1985 145. Sklep o soglasju k statutu Dimnikarskega podjetja Ptuj 146. Sklep o imenovanju delegatov družbenopolitične skupnosti v svet Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj 147. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Delavski svet TOZD Zobozdravstvena služba Zdravstveni center dr. Jožeta Po- trča Ptuj — Ormož 148. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Delavski svet TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — Ormož KRAJEVNE SKUPNOSTI 149. Poročilo volilne komisije KS Cirkovce o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Cirkovce 150. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1985-1990 na območju KS Cirkovce 151. Poročilo volilne komisije KS Gorišnica o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1. 7.1985 do 30. 6. 1990 152. Poročilo volilne komisije KS Markovci o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Markovci za financiranj« programa srednjeročnega plana za obdobje 1985—1990 153. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za krajevni samoprispe- vek za območje KS Velika Nedelja, ki je bil 23. 6. 1985 ORGANIZACIJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 154. Cenik dimnikarskih storitev Dimnikarskega podjetja Ptuj IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTLJ 155. Odredba o spremembi odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komu- nalnih storitev v občini Ptuj 144. Na podlagi 23. člena Zakona o fmansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoliti- čnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78, in 18/80) ter 110. in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajev- nih skupnosti, dne 27. junija 1985, sprejela ODLOK 'o spremembah in dopolnitvah odloka o proraču- nu za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Ptuj za leto 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/85) se drugi člen spremeni tako, da glasi: »skupni prihodki proračuna za leto 1985 zna- šajo 590.504.500 din in se razporedijo: — za splošno porabo 562.924.500 din — odstopljeni prihodki 27.580.000 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora- blja pa se od 1. januarja 1985. Številka: 402-9/84-2 Datum: 27/6-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 145. Po 24. členu Zakona o komunalnih dejavno- stih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 1 L alinei 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78 in 2-2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. junija 1985, sprejela SKLEP o soglasju k statutu Dimnikarskega podjetja Ptuj 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k Statu- tu Dimnikarskega podjetja Ptuj, ki je bil spre- jet na referendumu dne 11. maja 1984 in 31. ja- nuarja 1985. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 023-1/85-2 Datum: 27/6-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 146. Na podlagi 141. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vrstnik ob- čin Ormož in Ptuj, št. 5/78 ir 2/82) in 62. flena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. junija 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 1. julija 1985, sprejela SKLEP o imenovanju del^atov družbenopolitične skup- nosti v svet Srednješolskega centra Dušana Kve- dra Ptuj 1. - Slavko KLEMENČIČ, roj. 14/10-1953 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Ulica 5. Prekomorske brigade 4 - Srečko KOLAR, roj. 12/12-1956 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Srbski trg 3 - Milan KRIŽE, roj. 25/1-1947 v Vičavi, stanujoč v Ptuju, Stuki 20 - Viktor MARKOVIČ, roj. 24/2-1941 v Smederevu, stanujoč Zg. Hajdina 180 - Slava SARC, roj. 2/6-1946 v Radljah ob Dravi, stanujoča Nova vas pri Ptuju, Ulica Anice Kaučevič 3, se imenujejo za delegate družbenopolitične skupnosti v sve- tu Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj. 2. Naloge delegatov družbenopolitične skup- nosti v svetu določa Statut Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj. 3. Mandatna doba imenovanih delegatov v svetu Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj traja dve leti. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-6/71-1 Datum: 27/6-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 147. Na podlagi 88. člena Zakona o zdravstve- nem varstvu (Uradni list SRS št. 1/80 in 45/82) 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. junija 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 1. julija 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Delavski svet TOZD Zobozdravstvena služba Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — Ormož 1. Franja ČEH, roj. 12. decembra 1954 v Slo- venj Gradcu, stanujoča v Ptuju, UHca Jožefe Lacko 24, diplomirani andragog, se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Delav- ski svet TOZD Zobozdravstvena služba Zdrav- stveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — Ormož. 2. Naloge delegata v delavskem svetu določa Statut TOZD Zobozdravstvena služba Zdrav- stveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — Ormož. 3. Mandatna doba imenovanega delegata traja dve leti. • 4. Ta sklep začne veljati takoj in sc objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: II0-7/78-1 Datum: 27/6-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. STRAN 92 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 18 148. Na podlagi 88. člena*^ Zakona o zdravstve- nem varstvu (Uradni list SRS št. 1/80 in 45/82) 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. junija 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Delavski svet TOZD Osnovno zdravstve- no varstvo Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — Ormož 1. Rozalija VUCAK, roj. 15. avgusta 1940 v Skorbi, stanujoča v Skorbi 41/b, se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Delav- ski svet TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — Ormož. 2. Naloge delegata v delavskem svetu določa Statut TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — Ormož. 3. Mandatna doba imenovanega delegata traja dve leti. 4. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi \ Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. 3. Po navedenem izidu glasovanja komisija ugotavlja, da je za uvedbo kraj. samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev 4. Po drugem odstavku 21. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah izjavljanja (Uradni list SRS št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani-delavci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja voja- škega roka niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da jc bilo na celotnem območju KS Cirkovce 63 takih občanov. Glede na to komisija ugotavlja, da je bilo na referendumu 1605 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo »ZA« uved- bo kraj. samoprispevka 891 glasovalcev ali 55,5 Vo . Zaradi tega komisija ugotavlja v smi- slu 21. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS Številka: 110-6/78-1 Datum: 27/6-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 149. POROCILO volilne komisije KS Cirkovce o izidu referen- duma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Cirkovce za sofinanciranje komu- nalnih in drugih objektov ter potreb po progra- mu KS Cirkovce. Volilna komisija KS Cirkovce objavlja po 99. členu Statuta KS Cirkovce in po 12. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah izja- vljanja (Uradni list št. 23-1465/77) izid referen- duma za uvedbo kraj, samoprispevka za ob- močje KS Cirkovce, ki je bil v nedeljo 21. apri- la 1985. 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine KS Cirkovce z dne 21. 3. 1985 razpi- san referendum za uvedbo kraj. samoprispevka za območje KS Cirkovce (za naselja: Cirkovce, Dragonja vas, Sp. Gaj pri Pragerskem, Mihov- ce, Pojigrce, Sp. Jablane, Starošince, Stražgonj- ca, Šikole in Zg. Jablane). Sklep je bil obja- vljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 10 z dne 4. aprila 1985. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in šte- tja glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid na posameznih glasovalnih mestih sledeči: št. 23-1465/77), da je referendum na območju KS Cirkovce uspel. Številka: 39/1985 Cirkovce, 21. aprila 1985 Tajnica volilne komisije: Frangež Danica 1. r. Predsednica volilne komisije: Veler Pavla 1. r. Član volilne komisije: Kmetec Alojz 1. r. 150. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83), Družbenega dogovora o osnovah in vi- šini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj št. 17/83), ter 99. čle- na Statuta krajevne skupnosti Cirkovce, je skupščina KS Cirkovce na seji dne 9. maja 1985 sprejela SKLEP o uvedbi kraj. samop. za sofinanciranje progra- ma srednjeročnega plana za obdobje 1985-1990 na območju KS Cirkovce. 1. člen Za območje KS Cirkovce se uvede na podla- gi odločitve delovnih ljudi in občanov na refe- rendumu z dne 21. aprila 1985 kraj. samopri- spevek. Krajevni samoprisp. v denarju se uvede za sofinanciranje naslednjih komunalnih in dru- gih objektov ter potreb: ' — za gradnjo objektov po programih posa- meznih vasi — za vzdrževanje in izgradnjo asfaltiranih cest po prioritetnem vrstnem redu — za sofinanciranje novogradenj objektov trgovske mreže po prioriteti v Šikolah in Cir- kovcah — za razširitev telefonskega omrežja — za sofinanciranje servisa za kmetijsko me- hanizacijo in črpalke za nafto ter prodajalno plina — za komunalno urejanje — za sofinanciranje signalno varnostnih na- prav — za vzdrževanje in funkcioniranje obstoje- čih objektov — za vzdrževanje in funkcioniranje objek- tov, poti in del na pokopališču — za sofinan- ciranje društev in DPO — za zagotovitev delovanja kulturne in te- lesnokultume dejavnosti — za sofinanciranje na področju zdravstva in socialnega skrbstva — za požarno varnost, CZ in SLO. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. 11. 1985 - do 31. 10. 1990. 3. člen Višina in osnova kraj. samop. je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, od neto osebnega dohodka po stopnji 2 % — za zavezance, ki imajo dohodek od kme- tijstva oz. kmetijske dejavnosti, od letnega ka- tastrskega dohodka po stopnji 3 % — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 % ' — za zavezance, ki imajo dohodek od samo- stojnega opravljanja obrti in druge dejavnosti ali intelektualnih storitev, od osebnega dohod- ka in ostanka čistega dohodka po stopnji 2 % — za občane, ki so na začasnem delu v tuji- ni, od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, katero višino oz. osnovo ugotovi za vsako leto svet KS na podlagi uraednih statisti- čnih podatkov, po stopnji 2 % zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo krajevni samop. za vsak vir posebej. 4. člen Z uvedbo krajevnega samoprispevka bo predvidoma zbranih 25,000.000,00 (petindvaj- set milijonov dinarjev). 5. člen Zavezanci za kraj. samop. so občani, ki ima- jo stalno prebivališče na območju KS Cirkov- ce. 6. člen Zza oprostitev plačevanja kraj. samop. se uporabljajo določila 10. člena Zakona o samo- prispevku. 7. člen Krajevni samop. bodo obračunavale in od- vajale temeljne in druge organizacije združene- ga dela ter delovne skupnosti, zasebni deloda- jalci in skupnosti pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja ob vsakem plačilu osebnega ST. 18 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 93 dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo ob- veznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 31. decembra, obračun in odtegnitev pa oupravi Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plače- vati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo za vsako leto posebej na blagajni KS ali na žiro račun KS. 8. člen Denarna sredstva kraj. samop. so n^nenska in se zbirajo na posebnem žiro računu. 9. člen Za zbiranje sredstev kraj. samop. je odgovo- ren svet KS in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programov, za katere je bil uveden kraj. samop. 10. člen O uporabi sredstev kraj. samop. se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zborom občanov, in v potrditev skupščine KS Cirkov- ce. 11. člen Nadzor o pravilnosti izvajanja sklepov o uvedbi kraj. samop. opravlja komisija za samo- upravne akte in družbeni nadzor KS Cirkovce, ki o ugotovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru krajanov in skupščini KS Cirkovce. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja- 3. - Po drugem odstavku 21. člena Zakona o refe- rendumu pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani — glasovalci, ki se zaradi dela v tu- jini in zaradi služenja vojaškega roka niso mo- gli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju KS Gorišnica bilo po številu 203. Glede na to komisija ugotavlja, da je bilo na referendumu 2540 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo ZA 1792 gla- sovalcev ali 70,5 %. Zaradi tega komisija v smislu 21. člena zako- na o referendumu ugotavlja, da je referendum na območju KS Gorišnica uspel. Gorišnica 23. 06. 1985 ' Predsednik VK Iztok Matjašič 1. r. Tajnik VK Mira Zmazek 1. r. Član VK Slavko Vesenjak 1. r. 152. POROČILO volilne komisije krajevne skupnosti Markovci o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka na območju KS Markovci za fi- nanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1985-1990. Na podlagi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Markovci, kije bil objavljen v ('»••'clnem vestni- ku Ormož in Ptuj štev. 14 z dne 6. 6. 1985 je bil opravljen referendum dne 23. 6. 1985. Volilna komisija je na podlagi pregleda gla- sovalnega materiala ugotovila, da je bil posto- pek za izvedbo referenduma in sam referen- dum v skladu z zakonom in da ni bilo nepravil- nosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 11. 1985 do 31. 10. 1990., Cirkovce, 9. 5. 1985 Predsednik skupščine KS Cirkovce: Jože Vimpolšek 1. r. 151. POROČILO volilne komisije KS Gorišnica o izidu referen- duma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 01. 07. 1985 do 30. 06. 1990. Volilna komisija KS Gorišnica objavlja v skladu z 21. členom Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za ob- močje KS Gorišnica, ki je bil v nedeljo 23.06. 1985. 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine KS Gorišnica razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za ob- močje KS Gorišnica. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 14/85. 2. < Pri pregledu glasovalnega materijala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma pn) posameznih glasovalnih me- stih naslednji: Vseh volilnih upravičencev je bilo 2870 Od navedenega števila je glasovalo 2665 ali 92,85 % upravičencev Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1948 ali 67,87 % upravičencev Proti je glasovalo 673 ali 23,44 % Ni glasovalo 12 ali 0,41 % Neveljavnih glasovnic je bilo 44 ali 1,53 %. Po drugem odstavku 21. člena zakona o refe- rendumu (Ur. list SRS 23/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti krajani-glasovalci, ki se zaradi dela v tujini ali odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija ugotavlja, daje takih krajanov 193. Glede na to komisija ugotavlja, da je bilo na referendumu 2.677 upravičenih glasovalcev in glede na 1948 veljavnih glasovnic »ZA« refe- rendum, je za uvedbo krajevnega samoprispev- ka glasovalo 72,76 upravičenih glasovalcev. V smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja je referen- dum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Markovci uspel. Predsednik VK: Vlado Toplak 1. r. Štev.: 54/85 Markovci, 23. 6. 1985 Tajnik VK: Danica Tement 1. r. Član VK: Anton Črešnik 1. r. 153. Volilna komisija krajevne skupnosti Velika Nedelja izdaja v skladu s 52. in 53. členom sta- tuta krajevne skupnosti Velika Nedelja POROČILO o izidu referenduma za krajevni samoprispevek za območje krajevne skupnosti Velika Nedelja, ki je bil 23. 6. 1985 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine krajevne skupnosti Velika Nedelja z dne 29. 5. 1985 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje kraje- vne skupnosti Velika Nedelja, ki je bil obja- vljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 14/85 z dne 6. 6. 1985. 2. Volilna komisija krajevne skupnosti Velika Nedelja je na podlagi celotnega gradiva preve- rila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo in sam referendum iz- veden pravilno, ter da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid referenduma. 3. Volilna komisija je ugotovila, da je izid gla- sovanja sledeči: Glej tabelo na dnu strani. 4. Na podlagi nav.edenega izida glasovanja, vo- lilna komisija ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Velika Nedelja za obdobje 1. 7. 1985 do 31. 3. 1986 uspel, saj seje zanj iz- rekla večina glasovalnih upravičencev. 5. To poročilo se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Velika Nedelja, 23. 6. 1985 Predsednik volilne komisije Franc KRABONJA 1. r. Tajnik volilne komisije ianko FISTRAVEC I. r. Član volilne komisije Marta GASPARIC 1. r. 154. Na podlagi 3, 24, in 37. člena Zakona o ko- munalnih dejavnosti (Ur. list SRS št. 8/82) za- kona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS št. 9/85) Odloka o družbeni kontroli cen (Ur. vestnik skupaj 12/85) ter pravilnika o cenah dimnikarskih storitev sprejetega dne 8/4-1985 je zbor delavcev ob soodločanju zunanjih dele- gatov dne 26/6-1985 sprejel STRAN 94 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 18 CENIK dimnikarskih storitev dimnikarskega podjetja Ptuj 1. člen Cenik dim/iikarskih storitev je naslednji: 1. Mehansko čiščenje kurilnih, dimnovodnih ^ in prezračevalnih naprav. Zap. št. — Storitev, merska enota, nova cena 1. Kurilne napr. 1.1 Gosp. šted. s kanalom, kom 290 1.2 Gostinski št. 1.2.1 do 8 m' čist. pov., kom 400 1.2.2 Nad 8 m' čist. površine, kom 420 1.3 Peči do 10 KW, kom 300 1.4 Kmečke krušne peči, kom 140 1.5 Centralne kur. naprave 1.5.1odlQKW-60KW,kom 300 — gospodinjstvo, kom 300 — ostali, kom 33C 1.5.2 Od 60 KW-120 KW — gospodinjstva, kom 310 — ostali, kom 420 1.5.3 od 120 KW-160 KW, kom — ostali, kom 621 1.5.4 od 160 KW-320 KW, kom — ostali, k(Tm 2.25C 1.5.5. nad 320 KVV, kom cena se dogovori in zvišuje s pogodbo med strankama 1.5.6 strojno ali kem. čiščenje CK.N, kom do 60 KW ter konzerviranje SKN, kom 2.300 1.5.7 Kotli za pranje, izpiranje in pripravo ži- vil. krme, kom — gospodinjstva 69 — ostali 138 2. Dimniki, dimnovodi, zračniki, iztočnice 2.1 Dimniki Schund samostojni dimniki ter dim. do 400 cm' do, 3 etaž oz. 10 m tuljav — gospodinjstvo 130 — ostali, za vsako nadaljno etažo 230 — gospodinjstva 21 — ostali 41 2.3 Dimniki - CKN od 10 KVV 60 KVV do 3 etaž ali 10 m — gospodinjstvo, 290 — ostali 290 za vsako nadaljno etažo — gospodinjstvo 27 — ostali 55 2.4 Dimniki CKN od 60 KVV-120 KVV do 3 etaž ali 10 m, tuljav — gospodinjstvo 290 — ostali 420 za vsako nad. etažo, tuljav — gospodinjstvo 35 — ostali 55 2.5 Dimniki CKN, tuljav " 520 nad 120 KVV do 3 etaže ali do 10 m za vsako nadaljno etažo, tuljav 80 3. Priključek od kurilne napr. do dimnika do 4 m — gospodinjstvo 160 — ostali 210 Za vsaki nadalj. meter — gospodinjstvo, kom 35 — ostali 55 3.1 Dimne cevi za tekoči meter — gospodinjstvo 50 — ostali 60 4. Čiščenje zračnikov v prostoru s kuriščem, kom — gospodinjstvo 138 — ostali 276 4.1 Demontaža in montaža zaščitne mreže ali žaluzije na zračilniku, kom — gospodinjstvo — ostali 345 5. Iztočnice, ki se čistijo več kakor 1 krat na le- to, kom — gospodinjstvo 70 — ostali 140 5.1 Iztočnice, ki se čistijo 1 x letno, kom — gospodinjstvo 100 — ostali 200 6. Obvezni strokovni in požarnovarnostni pre- gledi kurilnih, dimnovodnih in prezračevalnih naprav ter dimnikov če so v uporabnem stanju in za uporabo, ki se opravljajo enkrat na leto v času od 1. junija do 30. septembra. — za eno gospodinjstvo — ostali Če je v objektu več kot 6 kur. dimnovodnih prezračevalnih napr. ali dimnikov se za vsako nad. napravo zaračuna, kom 100 7. Strokovni preg., kom za ugotovitev možnosti za priključitev vseh vrst kur. naprav na dimnike za eno kur. napravo 2.000 8. Tehnični pregledi za izdajo uporabnega za uporabo v kurilnih, dimnovodnih in prezrače- valnih naprav ter dimnikov v novem ali preure- jenem objektu, da te naprave ustrezajo tehni- čnim pravilom na podlagi katerega se izda do- voljenje za uporabo nove ali preurejene napra- ve 8.1 Enodružinska hiša, kom 1.700 8.2 Dvodružinska stan. hiša, kom 2.500 8.3 Blokovni sistem po stanovanjhu, kom 820 8.4 Kotlovnice za pregled enega kotla — do 35 KVV, kom 4.400 — Od 35 KVV-500 KVV, kom 8.1.50 — od 500 KVV do 1 KV, kom 12.220 0-od 101 KVVdaljekom 18.970 9. Režija — ura dimnikarja, ura 770 10. Povprečno poviš. cen OSTAM POGOJI OPRAVUANJA STORI- TEV 2. člen ) A. Za etažo se šteje tudi klet, če so iztočnice v kleti ter podstrešje B. Čiščenje plezalnih dimnikov in dimnovo- dov se obračunava po dejansko porabljenem času, C. Izžiganje kurilnih naprav, dimnikov in dimnovodnih naprav se obračunava po dejan- sko porabljenem času. D. Čiščenje prezračevalnih naprav se zara- čunava po dejansko porabljenem času, E. Meritve dimnih emisij in vleke se zaraču- nava po dejansko uporabljenem času, F. Strojno, kemični in ročnflr generalno čišče- nje CKN nad 60 KVV ter konzerviranje in osta- la dela na CKN se zaračunavajo po normati- vih, porabe čase s pogodbo med strankama. 3. člen Lastnik ali koristnik kurilnih, dimnovodnih prezračevalnih naprav ter dimnikov je dolžan spoštovati določene termine za redna obvezna čiščenja — v skladu z zakonom oziroma pravil- nikom o dimnikarski službi ter odloki in omo- gočiti dimnikarju opraviti storitev. V kolikor koristnik ne omogoči opraviti sto- ritev na določenem terminu se naknadno stori- tev smatra kot nujno naročilo. 4. člen V kolikor lastnik ali koristnik kurilnih, dim- novodnih in prezračevalnih naprav ter dimni- kov ne dovoli rednega obveznega čiščenja v določenem terminu je dolžan omogočiti obve- zni pregled le-teh. Za izgubljen čas in opra- vljen pregled je stranka dolžna plačati 500,00 din. 5. člen Lastnik ali koristnik je dolžan podpisati dimnikarju kontrolno knjigo ali delovni nalog o opravljenih storitvah. 6. člen Za dimnikarske storitve, ki jih dimnikar opravi pod nenormalno težkimi pogoji ali po- goji življenjske nevarnosti (2 m nad stojiščem na lestvi, delo na nezavarovani višini oziroma strehi, zdravju škodljivi pogoji dela — tempe- raturne razlike, škodljivi plini ali pri delu v no- tranjosti kurilnih in dimnovodnih naprav) se na gornje cene zaračunava 75 odstotkovni pri- bitek. 7. člen Za storitve pod nujnem naročilu se cene iz cenika povečajo za 100%. Za storitev izven rednega delovnega časa se cene povečajo v skladu s samoupravnim spora- zumom ali pogodbo. Za storitve ob sobotah, nedeljah in praznikih se cene povišajo za 100%. 8. člen Storitve, ki niso zajete v ceniku, se zaračuna- vajo na osnovi prodajnih normativov, cene, re- žijske ure za kvalificiranega dimnikarja v višini 770 din ter stroški porabljenega materiala. 9. člen Naprave v zasebnih gospodinjstvih se čistijo 1 krat mesečno oziroma če se v gospodinjstvu uporablja plin ali elektrika 9 krat letno. Cen- tralne kurilne naprave se čistijo v gospodinj- stvu 6 krat letno, če se v gospodinjstvu upora- blja plin ali elektrika. Kurilne, dimnovodne in prezračevalne na- prave ostalih uporabnikov se čistijo v rokih, ki jih določa zakon, oziroma Pravilnik o rokih čiščenja. 10. člen Ta cenik se uporablja od 1. julija 1985 dalje. Z dnem, ko začne veljati ta cenik, preneha ve- ljati cenik dimnikarskih storitev, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 7 z dne 14. marca 1985. Predsednik zbora delavcev Janez Veselko 1. r. 155. Na osnovi 2. in 6. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunal- nih storitev ter mestnega in primestnega pro- meta v letu 1985 je izvršni svet SO Ptuj na 114. seji dne 28/6-1985 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komunalnih storitev v občini Ptuj 1. V 2. točki odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komunalnih storitev v občini Ptuj (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/85, 5/85, 16/85) se doda nov tretji odstavek, ki glasi: »S 1/8-1985 se povečajo najemnine za po- slovne prostore za 50 %.« 2. V 3. točki iste odredbe se s 1/8-1985 poviša- jo navedene cene komunalnih storitev za črpa- nje in distribucijo vode za 48 % in za odvoz smeti za 30 % ter znašajo: L črpanje in distribucija vode din/m' — za gospodinjstva 30 — za OZD in vojno pošto 40 11. odvoz smeti din 1. cena odvoza smeti po 1 m' mesečno - za stanovanjske površine, šole, VVZ, upravne prostore 2,70 —za industrijo in obrt 4,70 - za gostinstvo, turizem in trgovino 6,45 2. cena kontejnerskega odvoza po 1 m' - 4 m^ do 5 km 1.852,00 - 4 m' nad 5 km a km 92 3. cena odvoza fekalij po 1 m' - 4 m' do 5 km 2.422,00 4. cena lastnega dovoza na deponijo po 1 m' 210 3. Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj ter začne veljati 1/8-1985. Številka: 38-4/82 Ptuj, dne 12/7-1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naro'' iki posameznih teviik pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- juje uredniški c — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisne podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.