KRONIKA KULTURA GOSPODARSTVO V Šmarju plameni uničili še Celjske mesnine kupujejo Znani so Veronikini eno kmetijo str. 14 Ptujsko klet str. 4 nominiranci str. 10 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 30/ Leto 74 / 25. julij 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Dom na kolesih in svet na dlani Vedno več Slovencev se na počitnice odpravlja z avtodomom. Registriranih imamo več kot pet tisoč avtodomov, število še narašča. Razvija se mreža postajališč po naših občinah, v njej je že več sto točk, kjer so avtodomarji dobrodošli. A izzivov na poti tudi za avtodomarje ne manjka. str. 12-13 1 • .4 .j i m . 4 - M '.-"V ■ M t1; OlTROEn INTERVJUi CITROEN SUV C3 AIRCROSS Live RjreTech 110 S & S BVM ZA 13.860 €* V PRIMERU CITROEN FINANCIRAN|A CITROEN SUV C5 AIRCROSS Live PUreTech 130 S & S BVM6 za 21.730 €* V PRIMERU CITROEN FINANCIRAN|A Tadej Linasi, duhovnik str. 26-27 Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje ф 03 42 44 005 ф info-ce@selmar.si ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 3 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40€ + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.25 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; ggfe cca 200-250 kg! J/L v,. Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "K&ft&i "pt/sutc /4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana O > LLl > X CM 2 AKTUALNO ZADETKI »To je vzgojno eden najboljših načinov, da otrokom brez velikih besed pokažemo, kako ravnati z dobrinami. Ker so zaradi tako omejenih virov na tako majhnem prostoru pomembna dejanja, ne besede.« Primož Škerl, avtodo-mar »Vedno se najde kdo, ki mu župnik ni všeč. Če bi toliko molili za nas, kot nas kdaj kritizirajo, bi bi sami svetniki.« Tadej Linasi, duhovnik »Pri pridelavi zelenjave sodelujeva z naravo. Zelenjavo, ki jo pridelujeva, jesta tudi najina otroka. Dobro je, če veš, kaj ješ.« Urša Imperl, kmetoval-ka »Vsa moja glasba izhaja iz čiste ljubezni do umetnosti in poslušalci to opazijo. Virtuozov je veliko, današnje šole izšolajo veliko dobrih glasbenikov, vendar se med sabo ločijo. Tisti iskreni v tem, kar počnemo, napolnimo dvorane.« Goran Bojčevski, virtu-oz na klarinetu »Najbolj se veselim, da gremo ven v park, da se lahko igram s prijatelji. Najraje se gugam in plezam po plezalni steni.« Mark Štefel, udeleženec počitniškega varstva v Velenju ČETRTEK 1 1 PETEK A 34 * 21 /O \l / 32 SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 29 \ 1 i 26 ^^ 19 18 C/J) 1 Lp Negotovost izvajalcev osebne asistence za invalide Bo država vzela, kar je najprej dala? V začetku leta je v praksi zaživel Zakon o osebni asistenci, ki je uveljavil pravico do tovrstne pomoči za vse invalide od 18. do 65. leta. Zakon jim zagotavlja osebno asistenco na domu, na delovnem mestu, pri izobraževanju in vključevanju v socialno okolje. S pomočjo asistenta naj bi se lažje vključevali v družbo in počeli tisto, česar sami zaradi invalidnosti ne morejo. Tako jim asistent pomaga pri zagotavljanju neodvisnosti in enakopravnem vključevanju v družbo. Novost je pozitivna, a žal se je kmalu po začetku izvajanja izkazala za premalo domišljeno, saj je preohlapno določila, kdo je lahko izvajalec asistence. TATJANA CVIRN Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato pred kratkim napovedalo spremembo zakona, ki bi samostojnim podjetnikom odvzela status izvajalca asistence. Predlog je tudi bil, da družinski člani ne bi mogli biti več osebni asistenti. A vsi ti predlogi so za zdaj zamrznjeni, saj jih je ministrstvo pred dnevi umaknilo iz javne razprave. Upoštevalo naj bi argumente Zveze Sonček, da je prezgodaj za spremembe zakona, ki se uporablja le šest mesecev. Zakon je bil sicer sprejel že pred dvema letoma in vmes že tudi spremenjen. Za zdaj si je oddahnil Boštjan Štefanič iz Radeč si je za zdaj oddahnil, vendar ne ve, kaj bo sledilo. »Če bi obveljale spremembe in kot s. p. te dejavnosti ne bi smel več opravljati, bi moral odpustiti zaposleno delavko, ki opravlja osebno asistenco za eno od uporabnic, kar pomeni, da bi bila tudi ta prikrajšana.« Štefanič, ki je slep, ima že sedem let svoje podjetje Eviras, ki se ukvarja z računovodskimi storitvami. Potem ko ni našel službe, podobno kot številni drugi slepi, se je zaposlil sam. A zaradi invalidnosti se pogosto srečuje z nezaupanjem ljudi, da je sposoben voditi računovodske posle. Zato ima težave, ko skuša sam zaslužiti za svoje preživetje. Že februarja je dobil status izvajalca osebne asistence, s čimer je računal na širitev svoje dejavnosti in seveda na dodaten prihodek. Izvajati jo je začel junija in je za nedoločen čas zaposlil delavko, v teh dneh pa naj bi še nekoga, ki bo njegov osebni asistent in bo lahko pomagal tudi vsem drugim uporabnikom. Upa, da se zakon ne bo spremenil tako, da bodo vsa prizadevanja splavala po vodi. Neenakopraven položaj izvajalcev Zakon določa dve vrsti asistence: tedensko, pri kateri uporabnik lahko prejme minimalno 30 ur pomoči na teden, in možnost komunikacijskega dodatka, ki je namenjen slepim, gluhoslepim in gluhim, ki v okviru storitev osebne asistence potrebujejo zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu. »Ti se lahko odločijo za dodatek za pomoč in postrežbo ali za osebno asistenco za 30 ur na mesec,« pojasnjuje Štefanič. Uporabniki morajo vložiti vlogo za osebno asistenco na center za socialno delo, ki odloča o tem. Izvajalci osebne asistence, ki jim ministrstvo za delo na podlagi dokazil izda odločbo in podeli status, so zbrani v registru izvajalcev. »Ker lahko asistenco izvajajo tako samostojni podjetniki kot zavodi in invalidske organizacije, je prišlo do težav,« Prometna varnost ni nekaj samoumevnega Število umrlih v prometnih nesrečah glede na statistično regijo po letih Regija 2017 2018 2019 Pomurska 2 2 1 Posavska 2 3 1 Osrednjeslovenska 9 6 8 Podravska 12 10 6 Primorsko-notranjska 3 1 1 Obalno-kraška 3 3 3 Koroška 4 0 2 Gorenjska 6 4 6 Jugovzhodna 2 5 5 Zasavska 2 1 2 Savinjska 6 3 11 Goriška 4 3 10 Agencija za varnost prometa (AVP) in policija ta teden poostreno nadzirata voznike tovornih vozil in avtobusov. V agenciji opozarjajo, da prometna varnost ni samoumevna in da smo zanjo odgovorni vsi udeleženci v prometu. Prometna varnost na slovenskih cestah se je glede na lani precej poslabšala. Do sredine julija je v prometnih nesrečah umrlo že 60 ljudi, lani v enakem času 43. V prvi polovici leta se je sicer zgodilo za dva odstotka manj nesreč kot v enakem obdobju lani, a je v prometnih nesrečah umrlo 15 ljudi več. To so podatki, ki nas morajo skrbeti, pravi Vesna Marinko, vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa. Kot dodaja, so najbolj kritični prav poletni meseci, izpostavila je predvsem večjo obremenjenost cest, raznovrstnost udeležencev v prometu, varljiv občutek varnosti ter slabšo zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje. Ob tem podatki agencije razkrivajo, da je prometna varnost trenutno najslabša na območju policijskih uprav Nova Gorica in Celje. Vir: Agencija za varnost v prometu LKK Električni skiro ni za na cesto Glede na to, da je tudi med Slovenci vedno bolj priljubljena oblika mestnega prevoza električni skiroji, AVP pozdravlja rešitve, ki so predvidene v Zakonu o pravilih v cestnem prometu, saj zasleduje temeljne cilje prome-tnovarnostne politike. »Zagotovo je prvi korak v smeri urejanja tega področja, da se električne skiroje usmeri na površine za kolesarje in da se jim dovoljuje tudi na območje pešcev, kjer se morajo gibati z njihovo hitrostjo. Z novo zakonodajo se jim dovoli tudi, da se lahko v naselju, kjer ni zagotovljene kolesarske površine, peljejo ob desnem robu cestišča,« je povedala Vesna Marinko. Dodala je še, da po trenutno veljavni zakonodaji z električnimi skiroji ni dovoljeno voziti po cestiščih. Za neupoštevanje pravil so predvidene kazni do 500 evrov. »Letošnje leto se je začelo tragično. Poletni meseci so tudi zaradi bolj obremenjenih cest, raznovrstnosti udeležencev cestnega prometa, varljivega občutka varnosti in brezskrbnosti običajno najbolj kritični, z največ prometnimi nesrečami. Tako so tudi letošnjo prvo polovico poletja zaznamovali številni tragični dogodki. Ni nam vseeno. Govorimo o ljudeh in ne številkah. Zaskrbljeni smo. Zato v agenciji menimo, da moramo še tesneje sodelovati, se povezovati in osveščati. Samo če bomo stopili skupaj, lahko naredimo prave korake v pravo smer. Naša naloga je delovati preventivno in poudarjati odgovornost. Kajti odgovoren voznik med vožnjo ne bo uporabljal mobilnega telefona, ne bo pil, ko bo vozil, ne bo divjal, odgovoren voznik bo uporabljal varnostni pas,« poudarja Vesna Marinko. NE PREZRITE Kako varni so tovorna vozila in avtobusi? str. 14 AKTUALNO 3 pravi Stefanie in dodaja, da so mnogi družinski pomočniki ravno zaradi finančnega vidika začeli odpirati svoja podjetja. Absurdnost razmer ponazori s primerom: »Če je nekdo izvajalec in osebni asistent, prejme od države 2.500 evrov. Ko plača prispevke, mu ostane več kot 2 tisoč evrov, kar je bistveno več, kot določa zakon glede plače osebnega asistenta, ki naj bi bila v višini 23. plačnega razreda. Vsi izvajalci dobimo isto vsoto od ministrstva, le da jaz, ki asistence ne izvajam sam, plačam delavko. Njena osnovna bruto plača je pri meni 1.050 evrov za polni delovni čas, dobi pa še razne dodatke, ki ji pripadajo.« To seveda velja za polno delovno obveznost 40 ur tedensko, sicer so zneski manjši. Niso vsi s. p. za v isti koš Zato ni čudno, da je ministrstvo za delo ugotovilo, da je preveč izvajalcev osebne asistence in da se zato troši-jo ogromne vsote denarja. Po predlogu sprememb, ki je za zdaj umaknjen iz razprave, bi samostojnim podjetnikom odvzeli status izvajalca asistence. »Moj predlog je bil, da bi pustili delati tistim samostojnim podjetnikom, ki podjetij niso odprli z namenom, da bi izkoristili sistem asistence. Nismo vsi za v en Z leve: Zofka Ramšak, Marija Pinoza in Boštjan Štefanič koš,« opozarja Štefanič. V Sloveniji je sicer po podatkih ministrstva 49 izvajalcev osebne asistence, ki zagotavljajo storitev 620 uporabnikom in uporabnicam. Od tega je 23 samostojnih podjetnikov, ki zagotavljajo osebno asistenco 40 uporabnicam in uporabnikom. Med 620 uporabniki je 120 takšnih, ki jim pomoč kot osebni asistenti nudijo zgolj družinski člani. Vseh osebnih asistentov skupaj je 1.254. Za slepe slaba rešitev Da se invalidom sicer zakon zdi pozitivna sprememba, priznava Sebastjan Kamenik, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, ki podpira prizadevanja Boštjana Štefaniča. »A težava je, da živi tri četrtine slepih na pragu revščine, da so invalidsko upokojeni ali prejemajo socialno podporo. Dobivajo še dodatek za pomoč in postrežbo. gu ni bilo predvideno,« pravi Kamenik, ki sam za zdaj te asistence ni izkoristil, deloma zaradi omenjenega razloga in deloma zato, ker ima partnerko, ki mu vedno priskoči na pomoč kljub oddaljenosti, razvejano mrežo prijateljev in vsakodnevno pomoč Šarka, psa vodnika za slepe. Boštjan Štefanič pogosteje potrebuje pomoč kot Se-bastjan. Pravico ima do 30 ur asistence na mesec. Ker je bil razočaran nad mrežo spremljevalcev v okviru invalidske organizacije, je iskal pomoč v okviru študentskega dela. »Zdaj bo tega konec, asistent bo lahko šel z mano povsod. V letih 2017 in 2018 sem na primer hodil na plesni tečaj v Celje. Takrat sem lahko bival v bivalni enoti društva slepih v Razlagovi ulici. Zadnje leto tega ne morem, soba, kjer sem bil, je zasedena, proste sobe mi društvo ni želelo opremiti, ker očitno nima denarja za posteljo in omaro. Tako ne morem hoditi na tečaj. Z asistentom bom to lahko počel, prišel bom z vlakom v Celje in asistent me bo nato peljal nazaj domov,« se veseli Štefanič, ki avgusta s pomočjo asistenta načrtuje tudi počitnice ob morju. V okviru osebne asistence jim pripada samo 30 ur na mesec, če ne gre za posebne primere. Največja težava je, da morajo sami pri tem doplačati 150 evrov, kar je polovica dodatka za pomoč in postrežbo, ne glede na to, koliko koliko ur asistence izkoristijo. Ta asistenca sicer ni za nikogar zastonj, a pri večjem številu ur se drugim invalidom to splača. Da bi na tem področju prišlo do sprememb, v predlo- Prijateljska naveza Pri Boštjanu Štefaniču je zaposlena Marija Pinoza, ki je prej delala v Laškem kot socialna oskrbovalka v okviru pomoči na domu. Tako je že prej poznala Zofko Ramšak iz Šentruperta. Ta je na CSD vložila prošnjo za tedensko asistenco in komisija je presodila, koliko ur potrebuje. »Ko center izda odločbo, si lahko uporabnik izbere izvajalca. Name se je obrnila hči gospe Ramšak in dogovorili smo se za izvedbeni načrt. Gospa ima pravico do 80 ur asistence na teden, trenutno tega ne potrebuje in smo se dogovorili za 40 ur,« pojasnjuje Štefanič in doda, da je skušal najti asistentko, ki je lahko v čim večji meri ustregla željam uporabnice. »Zakon namreč ne določa, kdo je lahko asistent, izbira je prepuščena zdravi pameti delodajalca.« Pri Mariji je imel srečno roko, saj ima izkušnje, poleg tega sta se z Zofko dobro ujeli, vsako dopoldne se družita med 7. in 15. uro. Ponavadi kaj skuhata, gresta na sprehod ali se zapeljeta po opravkih. »Prej sem bila ves čas v hiši sama, saj hči živi v Mariboru,« je povedala Ramšakova, Marija Pinoza pa je dodala, da je zadovoljna z delom, saj sta kot prijateljici in se sami dogovorita o vsem. Dars že intenzivno odkupuje zemljišča Na trasi tretje razvojne osi so geodeti Potem ko je pred dnevi ustavno sodišče ponovno zavrnilo pobudo Savinjčanov in odločilo, da uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek Šentrupert-Velenje ni neskladna z ustavo, so v Darsu pospešili dela na terenu. Večina rušencev je tudi že prejela predloge o odkupu oziroma ponudbe pred razlastitvijo, kot so dokumente poimenovali pri Darsu. LEA KOMERICKI KOTNIK Na trasi tretje razvojne osi Šentrupert-Velenje bo novo-goriško podjetje predvidoma do konca septembra izvajalo geodetske meritve. Pogodba za projektiranje omenjenega odseka, ki je vredna približno 11,5 milijona evrov, je bila podpisana 21. junija. Sklenjena je bila po pridobitvi bančne garancije za dobro izvedbo del, ki je bila po pojasnilih Darsa potrjena pred nekaj dnevi. Prejšnji teden je bila tako že izvedena uvedba projektanta v delo, kar je pogoj za začetek del po projektantski pogodbi. Ta poleg projektiranja zajema še geodetska dela, geološko-geome-hanske in hidrogeološke raziskave ter izdelavo strokovnih podlag. Na tem odseku investitor izvaja še dejavnosti v povezavi z odkupovanjem objektov, predvidenih za rušenje, ter cenitve gozdnih zemljišč oziroma zemljišč, na katerih je bila parcelacija že končana. Končuje se izvedba predhodnih arheoloških raziskav, Dars pridobiva tudi okoljevarstveno soglasje. Medtem je ministrstvo za infrastrukturo prejšnji teden potrdilo investicijski program za odsek hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec, po katerem je naložba v ta odsek ocenjena na 674,7 milijona evrov brez davka. Dars bo še ta mesec objavil razpis za izvedbo prvih gradbenih del na območju priključka Gaberke. Približno tretjino zemljišč naj bi Dars odkupil že tudi na »spornem« odseku med Velenjem in Šentrupertom. Po informacijah Civilne iniciative Šmartno ob Paki se sicer z odkupom in z umestitvijo trase večina tamkajšnjih prebivalcev še vedno ne strinja, zato bodo tudi združene civilne iniciative nadaljevale »boj« proti, kot pravijo, škodljivi umestitvi trase. Po mnenju predstavnika šmarske civilne iniciative Martina Podgorška je približno tretjina rušencev res vesela prejetih ponudb: »Gre predvsem za tiste, ki nepremičnine že dlje časa prodajajo, ki tukaj ne živijo oziroma njihova hiša stoji v neposredni bližini ka- mnoloma in bivanjski pogoji že zdaj niso dobri.« Pogodbe ali grožnje? Večina rušencev - tisti, ki so predhodno že dovolili izvedbo parcelacije in cenitve - je v teh poletnih dneh že prejela tudi finančne ponudbe Darsa za odkup zemljišč in nepremičnin. V združenih civilnih iniciativah so ogorčeni nad pristopom, ki jo je pri tem ubrala država, saj gre po njihovem mnenju za svojevrstno zastraševanje. Dokumenti so namreč naslovljeni »Ponudba za odkup namesto razlastitve«. V Darsu zatrjujejo, da ne gre za zastraševanje. »Ponudba vsebuje osnutek prodajne pogodbe, cenilna poročila, na podlagi katerih je določena odškodnina, ter spremni dopis z opisom načrtovane investicije, pravnih podlag, s povzetkom zakonskih pravic v postopku odkupa in z zaprosilom, naj lastnik na ponudbo odgovori v 45 dneh - torej vrne podpisano pogodbo ali poda pripombe na ponudbo. Če lastnik na prejeto ponudbo poda pripombe, jo investitor sam oziroma s cenilcem preuči in se postopek sklepanja pogodbe nadaljuje.« Ob tem v Darsu zagotavljajo, da ljudem nikakor ne grozi razlastitev. Hkrati opozarjajo, da če se lastnik nepremičnine ne strinja s prodajo in ne sprejme ponudbe, lahko investitor, ki je hkrati razlastitveni upravičenec, postopa skladno z 199. členom zakona o urejanju prostora in vloži zahtevo za razlastitev. S spremnim dopisom k ponudbi so lastniki nepremičnin seznanjeni tudi s to možnostjo. Državni prostorski načrt namreč predstavlja pravno podlago za pridobivanje nepremičnin in omogoča tudi postopek razlastitve - sodni odvzem lastninske pravice na nepremičninah zaradi doseganja javne koristi, v tem primeru gradnje hitre ceste,« pojasnjujejo v Darsu. Kam se seliti? Po naših informacijah so Darsove ponudbe finančno korektne, a mnogi pravijo, da številke ne odtehtajo izgube doma. Še posebej ne, ker nadomestnih parcel v občini Šmartno ob Paki ni, kar je že pred leti potrdil tudi župan Janko Kopušar. Tudi na Polzeli primernih parcel ni v izobilju. Kam se bodo izseljeni »avtocestni begunci« torej lahko selili? Ne povsem nezanemarljivo dejstvo je tudi, da je gradnja psihično in fizično izčrpavajoča, kar ve vsak, ki je že kdaj gradil. Denar za dom bodo morda res prejeli, a novega si bodo morali ustvariti sami. A v združenih civilnih iniciativah še niso vrgli puške v koruzo in zatrjujejo, da ta zgodba še ni končana. Tako kot tudi še cesta ni zgrajena. Foto: arhiv NT (SHERPA) Predlagana trasa tretje razvojne osi proti Velenju bo močno spremenila podobo dela Spodnje Savinjske doline. Ni težava le v tem, da bodo številne družine ostale brez domov. Problem je tudi, da se bodo zaradi ceste prisiljene izseliti v druge občine. Ob tem se številni krajani in združene civilne iniciative še vedno sprašujejo, kako je mogoče, da država ne želi prisluhniti teži argumentov. srednjeameriška država kalcijev sulfat z vodo švicarski kemik (nicolas) red v biologiji javnih poslopij v starem rimu 16 polagalec tapet nordijski izraz za smuči 22 kitajski les za pridobi- maščobe (lud0vicü1 гта11- janski reklo, pesnik pregovor 13 15 vzvišena urška pesem atletska disciplina našfar-makolog (mladen) 17 naselje v občini trebnje povabljenec 10 prebivalec sirije gl mesto latvlie italijan. režiser (ermanno) jaz (latinsko) ivana kobilca podeželsko naselje tine oman 14 miting smesnica, zabavuica gora na avstrijskem koroškem 18 saša vegri 23 manekenka campbell stanje, ko rastlina še raste 19 24 25 črta sečnica nem. skladatelj (kaspar) babica, stara mati v meščan. okouu lojze marinček drevo tropske afrike plesna figura pri četvorki bakren it. novec hram, svetišče, tempelj roparski delfin kdor se mirno vdaja v usodo vrsta papirja mesto v belgiji, AAT pogan raševina etiopska maratonka gelana, olimpijska zmagovalka v londonu leta 2012 vilko ukmar televizij ka Sirca roš pesnik (ekspr.) 12 4 anton ocvirk anton ingolič uspar valno sredstvo, m dolgo deluje 8 20 26 28 11 način gibanja prosto gibljivih bitij 27 osebni praznik zev v ljngvi-stiki dušan škedl POMOČ: AJD-pogan, ORDO-red v biologiji, RASTILO-stanje, ko rastlina še raste, SAUSSURE-švicarski kemik (Nicolas), VERONAL-uspavalno sredstvo Nagradna križanka Geslo nagradne križanke iz TV Okna št. 29 je Igralca v filmu Aladin. Nagrajenci, ki bodo prejeli knjižno nagrado, so: Tina Kristan iz Sežane, Marica Kokot iz Šmarja pri Jelšah in Jože Nastran in Škofje Loke. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. julija. Trije reševalci bodo prejeli knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Podpis: 4 GOSPODARSTVO Celjske mesnine kupujejo Ptujsko klet Izidor Krivec želi okrepiti vinarsko dejavnost Potem ko so pred leti kupile Radgonske gorice, nato dve pršutarni na Krasu in lani še podjetje Ledas, se Celjske mesnine že nekaj časa zanimajo tudi za nakup Ptujske kleti. Direktor Izidor Krivec je povedal, da so ponudbo že oddali, zdaj čakajo na odgovor. Celjske mesnine letos poslujejo nekoliko slabše kot lani, razlog je zelo velik dvig cen svinjskega mesa na evropskem trgu, ki pa ga same niso mogle v celoti prenesti v svoje cene. JANJA INTIHAR Ptujska klet je del Skupine Perutnine Ptuj, ki je letos zamenjala lastnika. Kupila jo je ukrajinska prehrambna skupina MHP. Menjava lastništva je najbrž tudi razlog, da v Celjskih mesninah še vedno niso dobili odgovora na svojo ponudbo, meni Izidor Krivec. Da želijo kupiti enega od podjetij na področju vinarske dejavnosti, je Krivec napovedal že konec lanskega leta. Povezovanje mesnopredelo-valne industrije in pridelave vina se je očitno izkazalo kot zelo uspešno. To nenazadnje potrjujejo tudi rezultati poslovanja vseh družb, ki jih pod svojo streho združujejo Celjske mesnine. Celotna skupina je lani imela sto milijonov evrov prihodkov in približno 5 milijonov evrov čistega dobička. Samo Celjske mesnine so ustvarile 85 milijo- svinjskega mesa na evropskem trgu. Zaradi velikega izbruha afriške prašičje kuge je namreč Kitajska odprla svoj trg za meso iz Evrope in to je cene svinskega mesa zvišalo za 30 do 60 odstotkov. »Cene svinjskega mesa so bile zadnji dve leti stabilne, povečan izvoz na Kitajsko jih je zvišal. Slovenija z lastno vzrejo zagotavlja le 30 odstotkov potreb po svinj- skem mesu, torej je odvisna od nakupa v tujini, kjer cene določajo na borzi. Ce bi sledili dvigu cen na evropskem trgu in tudi sami za enak odstotek povišali cene svežega mesa in izdelkov iz njega, bi s tem tvegali padec prodaje,« pojasnjuje Izidor Krivec. V Celjskih mesninah, kjer je svinjsko meso osnovna surovina za 80 odstotkov njihovih izdelkov, svežega mesa pa prodajo približno toliko kot govejega, so po Krivčevih besedah maloprodajne cene povečali za 20 odstotkov. Poleg višjih cen prašičev se v Celjskih mesninah letos srečujejo še z drugimi podražitvami. »Višje so cene elektrike, nafte in plina, podražil se je repromaterial, dvignili so se tudi stroški dela,« pojasnjuje Krivec. nov evrov prihodkov od prodaje in 2,8 milijona evrov čistega dobička. Če bo uspel nakup Ptujske kleti, bodo prihodki skupine zrasli še za 3 do 4 milijone evrov, število zaposlenih se bo povečalo za malo več kot dvajset. Predvsem pa bo Izidor Krivec svojo vinarsko divizijo okrepil še z nekaj uspešnimi blagovnimi znamkami vina, nagrajenimi doma in v tujini, ter svoj naložbeni portfelj obogatil z najstarejšo vinsko kletjo v državi, saj njeni začetki segajo v 13. stoletje. Letos manj dobička Direktor Celjskih mesnin napoveduje, da letos družbi ne bo uspelo ponoviti lanskih poslovnih rezultatov. Prihodki od prodaje naj bi sicer ostali na enaki ravni ali se nekoliko povečali, čistega dobička bo manj. Razlog je povečanje cen Zaradi velikega dviga cen svinjskega mesa na evropskem trgu in drugih podražitev dobiček Celjskih mesnin letos naj ne bi bil tolikšen kot lani. Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Ponudbo za nakup Ptujske kleti smo oddali, zdaj čakamo na odgovor Perutnine Ptuj, ki je lastnica tega podjetja.« Pet milijonov za pršutarno Lokev Kljub vsem tem težavam se v Celjskih mesninah, ki jih z avstrijsko družbo CM Invest lastniško obvladujeta Izidor Krivec s 60-odstotnim deležem in kranjski poslovnež Danilo Dujović, niso odpovedali naložbam. V začetku leta je sicer Krivec napovedal za najmanj deset milijonov evrov naložb, zdaj so načrti nekoliko spremenjeni. Osrednja naložba tako ostaja le pet milijonov evrov vredna širitev proizvodnje v pršutarni Lokev, s katero bodo podvojili zmogljivosti. Gradnjo bodo začeli letos in jo končali prihodnje leto. Sicer v Celjskih mesninah želijo postaviti tudi nova oddelka - za narezovanje klobas in za zorjenje govejega mesa. V načrtu imajo tudi širitev hladilnice za sveže svinjsko meso in novo linijo za tako imenovano mikrokonfekcijo. Foto: arhiv NT (GrupA) ENERGETIKA S CELJE URADNE URE ' OD 1. JUNIJA DO 30. SEPTEMBRA PONEDELJEK, SREDA, PETEK od 8:00 do 10:00 od 11:00 do 14:00 шгшшшшг Tel.: 03 425 33 00 info@energetika-ce.si www.energetika-ce.si TT Г Г I г гтт Dežurna služba: zemeljski plin: 041 633 453, daljinsko ogrevanje: 051 230 771 Tudi četrta dražba neuspešna Stečajnemu upravitelju Gregorju Beletu tudi v četrtem poskusu ni uspelo prodati počitniške hišice na grškem otoku Krf, ki je edino večje premoženje v osebnem stečaju nekdanjega celjskega poslovneža Darka Zupanca. Dražbe se ni udeležil nihče, čeprav se je cena za nepremičnino od prve dražbe, ki je bila oktobra lani, znižala za skoraj 60 tisoč evrov. Izklicna cena za 68 kvadratnih metrov veliko hiško in nekaj zemlje okrog nje je tokrat znašala malo več kot 146 tisoč evrov. Upravitelj Gregor Bele še ne ve, ali se bo pri naslednji prodaji ponovno odločil za dražbo ali bo kupca iskal z zbiranjem ponudb. JI Ne le hmelj, v Žalcu je doma tudi pivo V Arji vasi je prejšnji teden vrata odprla nova mikropivovarna z lastno blagovno znamko Clef. No-vopečeni pivovarji so zgodbo spisali ob podpori glasbenih taktov in tako nosijo njihova butična piva imena skladb legendarnih slovenskih glasbenih skupin. S prvim avgustom bo mogoče njihovo paradno pivo Čau sonček že poskusiti tudi pri žalski fontani piva. Vrata Savinjske pivovarne odpira notni ključ Clef in prav vsaka podrobnost v njej nosi svojevrsten glasbeni pridih. Nova pivovarska zgodba v Savinjski dolini je zrasla na temeljih predhodne uspešne zgodbe z vini, ki jih podjetje Alps Wine v lasti bratov Jureta in Martina Gobca izvaža na Kitajsko. K pivovarski zgodbi sta brata povabila dolgoletnega prijatelja in idejnega očeta žalske fontane, poslovneža Matjaža Omladiča. Kot je ob odprtju poudaril največji lastnik Jure Gobec, so veseli in ponosni, da lahko na ta način nadaljujejo družinsko tradicijo družine Žužej. Savinjski pivovarji imajo z glasbenim pivom velike načrte. Kot razkriva Martin Gobec, želijo z njim osvojiti ne le domači, temveč tudi kitajski trg. Vrednost investicije je ocenjena na približno pol milijona evrov, a to ni končna številka, saj bodo pivovarno še nadgrajevali. Hmeljarstvo v krvi Savinjska dolina in njeni prebivalci so od nekdaj po- vezani s hmeljarstvom, po besedah žalskega župana Janka Kosa imajo Savinjča-ni hmelj že v krvi. Odkar so dobili fontano piva, je vedno bolj opazna tudi njihova pi-vovarska žilica. Pivovarna na kmetiji Žužej je namreč že četrta, ki je v žalski občini začela delovati po odprtju pivske fontane. Po besedah žalskega župana pa nikakor ni zadnja. Nadgradnjo hmeljarske zgodbe s pivovarsko je pohvalil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je, kot je priznal, v Žalcu pogrešal tovrstno ponudbo. Kot pravi, verjame, da bosta občina in z njo vsa dolina uspešno turistično zgodbo nadgradili tudi na gastronomskem področju. LKK GOSPODARSTVO 5 Država je svoj lastniški delež v Termah Olimia povečala na 77 odstotkov. Za nakup preostalih delnic je že napovedala prevzemna ponudbo. SDH kupil delež mariborske banke Terme Olimia še bolj državne Vse kaže, da bo po laški Thermani kmalu še eno turistično podjetje s Celjskega pristalo v popolni ali skoraj popolni lasti države. Slovenski državni holding (SDH) je namreč sporočil, da je z NKBM sklenil pogodbo o nakupu njenega 20,87-odstotnega deleža v Termah Olimia in da bo, potem ko bo postopek nakupa končan, objavil prevzemno ponudbo za ostale delnice zdravilišča, ki še niso v državni lasti. JANJA INTIHAR Država ima zdaj v Termah Olimia s Kapitalsko družbo, Slovenskimi železnicami, z Družbo za upravljanje terjatev bank in s SDH približno 57-odstotni lastniški delež. Največ delnic imajo Kapitalska družba in Slovenske železnice, prva ima malo manj kot 25-odstotni delež, druga malo manj kot 24-odstotnega. Slaba banka in SDH imata po 4 odstotke delnic. Četrta največja lastnica je s 6-odstotnim deležem družba Bioto, ki so jo pred leti ustanovili vodil- ni v Termah Olimia. Do leta 2014, ko je prevzel ministrsko mesto v vladi, je bil največji lastnik Biota Zdravko Poči-valšek. Takrat je svoj 34-od-stotni delež prodal, 28 odstotkov delnic je kupilo podjetje samo, 6 odstotkov je kupil novi direktor Florjan Vasle, ki je s prokuristom Vasjo Čretni-kom tudi največji posamični lastnik Biota. Po nekaterih informacijah je bila cena, za katero je Počivalšek prodal svoj delež, zelo nizka. Cena, za katero bo v prevzemni po- nudbi svoj delež prodal Bioto, če bo seveda ponudbo sprejel, bo zagotovo višja. Še letos prevzemna ponudba Po neuradnih informacijah naj bi kupnina za 147.309 delnic, ki jih ima v Termah Olimia mariborska banka, znašala malo več kot štiri milijone evrov, kar pomeni približno 27 evrov za delnico. Ali to drži, bo znano, ko bo SDH objavil prevzemno ponudbo in v njej ceno, po kateri je pripravljen plačati delnice, ki še niso v njegovi lasti. Prevzemna cena se namreč naj ne bi občutno razlikovala od cene, ki jo je država za delnice term ponudila NKBM. Z nakupom deleža mariborske banke bo država postala lastnica malo več kot 77 odstotkov vseh delnic Term Olimia. S tem bodo država in državne družbe presegle dodatni prevzemni prag in bodo v skladu z Zakonom o prevzemih morale objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. Poleg Biota sta med delničarji, ki imajo v lasti več kot odstotek delnic, še družba Certa v posredni lasti Marjana Bata-gelja in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec, ki se ukvarja tudi s turizmom in je pred dvema letoma v Rogaški Slatini kupilo hotel Grand Slam. Malo več kot 3-odsto-tni delež je imela ljubljanska družba JR Naložbe, ki pa je po javno dostopnih podatkih pred nekaj dnevi te svoje delnice prodala. Komu, nam ni uspelo izvedeti. Združeni pod državno streho Prevzem Term Olimia je še korak bliže k cilju države, da pod eno streho združi več turističnih podjetij, ki so v njeni 100-odstotni ali večinski lasti. Poleg zdravilišča iz Podčetrtka bi bili v posebni državni projektni družbi še Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Thermana Laško, zreški Unitur, ki ima Terme Zreče in smučišče Rogla, Adria Ankaran in Hit. Foto: arhiv NT (GrupA) Si bo občina lahko privoščila še stolp na Janini? Stečajna upraviteljica Zdravilišča Rogaška bo sredi septembra na dražbi prvič prodajala del premoženja tega podjetja, ki je razglasilo bankrot pred približno letom. Naprodaj bo malo več kot 40 parcel v Rogaški Slatini in njeni neposredni okolici, ki jih je upraviteljica Alenka Gril združila v enajst sklopov. Na eni od parcel na griču Janina je razgledni stolp, za nakup katerega se že nekaj časa zanima Občina Rogaška Slatina. Zdravilišče Rogaška, ki je šlo v stečaj zaradi visoke izgube v letih 2016 in 2017, je pravzaprav bilo lupina, saj se ni ukvarjalo s kakšnim konkretnim poslom. Zaposlenih ni imelo, večinski lastnik je bila družba Hotel Sava Rogaška. Upniki, med katerimi je na prvem mestu Družba za upravljanje terjatev bank, so v stečaju prijavili za malo manj kot 2 milijona evrov terjatev. Glavno premoženje Zdravilišča Rogaška predstavljajo grafična zbirka, zemljišča in 100-odstotni delež v družbi Zdravilišče Rogaška - termalni vrelci, ki prav tako životari. Največ je vredna grafična zbirka, ki jo je leta 1985 takrat še velikemu in enotnemu zdravilišču podaril gost Kurt Müller iz Švice. Zbirko sestavlja 40 tisoč grafičnih listov iz različnih obdobij, njena najnižja ocenjena vrednost znaša 2,8 milijona evrov. Kdaj se bo zbirka znašla na dražbi, še ni znano, stečajna upra-viteljica se je odločila, da bo nove lastnike najprej poskušala poiskati za zemljišča. Sredi septembra bo tako naprodaj več deset parcel, ki jih je stečajna upraviteljica združila v več sklopov. Največji med njimi je na griču Janina, na katerem je tudi razgledni stolp. Meri približno 15 hektarjev. Izklicna cena za to zemljišče bo na dražbi 249.800 evrov. Izklicne cene ostalih sklopov, ki merijo od 16 do 11 tisoč kvadratnih metrov, bodo precej nižje. Občina bi stolp odkupila Stečajna upraviteljica pričakuje, da se bo dražbe udeležila tudi Občina Rogaška Slatina, ki ima za vsa zemljišča, ki jih bo prodajala, predkupno pravico. Občina je sicer že odkupila zemljišče za gradnjo najvišjega razglednega stolpa v državi. 106 metrov visok stolp Kristal naj bi stal na območju nekdanjega mizarstva v neposredni bližini nadhoda Sonce. Mnogi so ob teh načrtih opozorili, da v občini že stoji razgledni stolp na Janini, a je za obiskovalce zaprt. »Že dve leti si prizadevamo, da bi stolp odkupili. Zdaj smo ves čas v stiku s stečajno upraviteljico, podali smo zahtevo za uveljavitev predkupne pravice. Kaj več kot to, da vsaka dva meseca preverimo, kakšno je stanje, trenutno ne moremo,« je dogajanje komentiral slatinski župan Branko Kidrič. Zaradi slabega stanja stolpa, ki je lahko za obiskovalce nevaren, je občina pozvala lastnika oziroma upravljavca, naj stolp zaščiti in prepove vzpon nanj. JI, StO, Foto: GrupA Odpovedi pred kolektivnim dopustom Minuli petek je odpovedi prejelo 71 presežnih delavcev Gorenja, kjer vodstvo zadnje mesece izvaja reorganizacijo. Še 15 delavcev bo odpovedi dobilo proti koncu leta, ko bodo izpolnili pogoje za čakanje na upokojitev. V Gorenju je zaradi sprememb v organizaciji, nazivih ali opisih delovnih mest nove pogodbe o delu prejelo 1.393 zaposlenih v režiji. V podjetju so število presežnih delavcev s prvotno načrtovanih 270 zaposlenih zmanjšali na 86. Med temi bo 15 delavcev do konca leta izpolnilo pogoje za čakanje na upokojitev. Ti bodo odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejeli šele takrat, ko bodo izpolnjevali pogoje za čakanje. 71 presežnih delavcev se lahko sicer odloči za zaposlitev v proizvodnji. Kdor bo to ponudbo delodajalca sprejel, bo lahko takoj po koncu kolektivnega dopusta začel delati na novem delovnem mestu. Gre za delo, za katerega nista zahtevani enaka vrsta in raven izobrazbe, kot sta bili zahtevani za delavčevo prejšnje delovno mesto. Presežni delavci lahko novo delo sprejmejo do 13. avgusta. Ob tem jim pripada sorazmerni del odpravnine. Tistim, ki nove zaposlitve ne bodo sprejeli, pripadajo vse pravice iz naslova brezposelnosti zaradi odpovedi iz poslovnega razloga, so sporočili iz službe za korpora-tivno komuniciranje. V Gorenju imajo sicer trenutno kolektivni dopust, ki bo trajal do osmega avgusta. Kot vsako leto bodo tudi letos v tem času opravljali redna vzdrževalna dela. Med drugim bodo obnavljali, dograjevali in predelovali stroje v proizvodnji kuhal-nih aparatov ter v proizvodnji pralno-sušilnih strojev. Iz proizvodnje, kjer izdelujejo hladilno-zamrzovalne in pomivalne aparate, bodo vzdrževalci odstranili dotrajano avtomatsko regalno skladišče. V prostorih, kjer izdelujejo pralno-sušilne aparate, bodo izdelali robotske celice. V naslednjih tednih se bodo posvečali še popravilu kablovoda na dovodu v podjetje ter obnovi tamkajšnjega železniškega prehoda. TS ш Л-, f ^.'.^"i. ' "»i џшђ Шшљ .ДјЖ r.w-. Ш ■ > „ш f . lH • • Na dražbi, ki bo 18. septembra, bo naprodaj tudi zemljišče na slatinskem griču Janina, na dlUtllldllblll yiibu ......... MU katerem stoji razgledni stolp. PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Glavnina neprofitnih stanovanj z razpisa že v DN 10 Gradnja nove soseske vedno bliže Potem ko so v Nepremičninah Celje pridobili še zadnji dokument, soglasje ministrstva za okolje, je gradnja nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju (DN 10) vedno bliže. S tem dokumentom so lahko dopolnili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar bo omogočilo tudi prijavo na drugi del razpisa za financiranje gradnje z evropskim denarjem iz programa celostnih trajnostnih naložb (CTN). Če bo šlo vse po načrtih, v Nepremičninah Celje računajo, da bodo kmalu lahko objavili razpis za izvajalca del. ROBERT GORJANC Gradnja nove stanovanjske soseske DN 10 je skupen projekt Mestne občine Celje (MOC) in Nepremičnin Celje in trenutno največji evropski projekt v občini. Vrednost naložbe znaša po zadnjih podatkih 13,5 milijona evrov. Nepremičnine Celje iz sredstev CTN računajo na odobritev 5,5 milijona evrov. Na območju soseske so se že začela pripravljalna dela in prestavitev energetskih vodov, v teh dneh naj bi celjska občina začela komunalno opremljati zemljišče. Prava gradnja se bo predvidoma začela sredi jeseni. V novi stanovanjski soseski bo zgrajenih 142 stanovanj, šest blokov bodo gradili postopoma, prva stanovanja bodo predvidoma vseljiva konec prihodnjega leta. Nova stanovanjska soseska v Dečkovem naselju Več kot 600 vlog za neprofitna stanovanja V družbi Nepremičnine Celje trenutno obravnavajo vloge, ki so jih prejeli na zadnji razpis za neprofitna stanovanja, ki je bil objavljen v začetku leta. Vloge prosilcev so sprejemali do konca aprila, zaključek obravnave vlog pa je predviden proti koncu leta. Kot je povedal Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, so na razpis prejeli 607 vlog, pri čemer pregled in obdelava vseh vlog predstavljata precej dolgotrajen postopek. V Nepremičninah računajo, da bo po pregledu vlog med njimi ostalo približno 550 upravičencev do neprofitnih stanovanj. »Pričakovali smo toliko vlog. To je tudi številka, ki smo jo dosegli v letu 2016,« je povedal Primož Brvar. Vrtec in športna dvorana v novi, varčni preobleki POLZELA - V občini so pred dnevi uspešno končali največji projekt letošnjega leta, energetsko prenovo starega dela vrtca in športne dvorane. Za prenovo, ki je trajala osem mesecev, je občina odštela približno milijon evrov, nekaj denarja je pridobila iz evropskih skladov. Kot je povedal polzelski župan Jože Kužnik, je šlo za zahtevno investicijo, saj je bilo treba skupno obnoviti kar 1.600 kvadratnih metrov fasade. »Stene in ostrešji so dodatno toplotno izolirani, zamenjano je stavbno pohištvo. V vrtcu je zamenjan tudi energent za ogrevanje, in sicer sta vgrajena toplotna črpalka zrak/voda ter plinski kondenzacijski kotel.« Občina je obnovo zaupala ljubljanskemu podjetju, ki je sanacijo izvedlo po pogodbeni ceni 970 tisoč evrov. Občina je pridobila 267 tisoč evrov nepovratnih sredstev državnega proračuna za evropsko kohezijsko politiko, ostalo je prispevala iz občinskega proračuna. »Namen energetske sanacije predstavljata Kot je še dejal sogovornik, je tako veliko prijav tudi zato, ker so se morali tisti, ki so v tržnem najemu pri zasebnikih, prav tako prijaviti na razpis za neprofitna stanovanja, če želijo biti upravičeni do subvencije k tržni najemnini. Vsekakor gre za trenutno stanje potreb na najemnem trgu. »Naš cilj je, da bi po tem razpisu oddali najmanj sto neprofitnih stanovanj, pri čemer bomo za novo stanovanjsko sosesko DN10 pripravili tudi druge razpise: za oskrbovana stanovanja za starejše, zanje je predvidenih 14 stanovanj, ter za mlade in mlade družine 30 stanovanj.« Tudi prenova starejših stanovanj Ob tem, ko se v Nepremičninah Celje pripravljajo na gra- izboljšanje bivalnega ugodja za otroke, zaposlene in druge uporabnike ter zmanjšanje rabe energentov in s tem obratovalnih stroškov,« je povedal Kužnik in pojasnil še, da naj bi občina zaradi obnove letno prihranila približno 25 tisoč evrov, kar pomeni, da se bo investicija povrnila v petnajstih letih. Kužnik nov val investicij napoveduje za drugo polovico avgusta, ko se bodo v občini lotili obnove lokalnih in regionalnih cest. LKK, foto: TT dnjo nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju, hkrati tudi obnavljajo starejša in dotrajana stanovanja. Večji del so jih prenovili tudi v starem mestnem jedru. Tudi prenovo starejših stanovanj so v Nepremičninah Celje financirali iz sredstev CTN. »Gre za 26 stanovanj, katerih vrednost znaša približno 650 tisoč evrov. Ta stanovanja so bila oddana upravičencem z razpisa za mlade in mlade družine, ki je bil objavljen v minulem letu,« je še povedal Primož Brvar. Nanj se je prijavilo več kot sto prosilcev, kar kaže na veliko potrebo po najemnih stanovanjih za mlade. Hkrati je posebna pozornost mladim tudi del strateške politike celjske občine, da tudi na ta način poskuša v mestu zadržati perspektivne kadre. Visok dolg najemnikov za obratovalne stroške Ob dobrem poslovanju Nepremičnin Celje v minulem Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje letu se v družbi soočajo s perečo problematiko, da del najemnikov ne plačuje oziroma ne zmore plačevati obratovalnih stroškov dobaviteljev. Po stanovanjski zakonodaji morajo potem te obveznosti najemnikov prevzeti v Nepremičninah kot lastnik stanovanj. V letu 2017 je bilo teh prevzetih obveznosti za približno sto tisoč evrov, v minulem letu so morali zaradi neplačevanja najemnikov prevzeti še za 178 tisoč evrov dodatnih obveznosti. Ta znesek je posledica večletnega neplačevanja obratovalnih stroškov in tega, da se dobavitelji niso posluževali ukrepa, da bi prej te stroške prevalili na lastnika, torej na Nepremičnine. »Verjamem, da se bo z leti to stanje umirilo in izboljšalo, bo pa žal vedno del najemnikov, ki ne bodo sposobni plačevati teh stroškov. Za reševanje njihovega položaja sodelujemo s centrom za socialno delo in s karitativnimi organizacijami ter poskušamo najti rešitev za najemnike. Včasih žal ne gre, zato prihaja tudi do deložacij, lani je bilo sedem takšnih primerov,« je pojasnil sogovornik. Tudi v takšnih najhujših primerih v Nepremičnih poskušajo pomagati in občanom, ki se znajdejo v takšni situaciji, ponudijo bivalno enoto. Foto: SHERPA Infografika: Nepremičnine Celje ro javnosti in so z doseženim zadovoljni. »Odziv tako imenovane laične javnosti je bil nadpovprečno pozitiven, večina obiskovalcev muzeja se je strinjala z našim predlogom. Za ta korak smo se odločili tudi zato, ker je bil eden od argumentov ZVKDS, da naši rešitvi nasprotuje tudi del javnosti. Ampak z zavodom trenutno dobro sodelujemo pri iskanju rešitev. Mogoče je katera še celo bolj drzna, kot smo si jo predstavljali v muzeju,« je še povedal Stane Rozman. Upati je torej mogoče, da bosta Pokrajinski zavod Celje in območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine v prihodnjih tednih našla primerno rešitev za obe strani ter predvsem za tiste, ki jim je tudi najbolj namenjena, za invalide in gibalno ovirane osebe. RG Muzej in zavod za varstvo kulturne dediščine za skupno mizo CELJE - Nasprotujoči pogledi Pokrajinskega muzeja Celje in območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) glede urejanja dostopa za invalide za ogled muzejskih zbirk v Stari grofiji so v javnosti dvignili veliko prahu. Nova podoba Vrtca Polzela Kot je znano, so v pokrajinskem muzeju ureditev dostopa, tudi do nastajajočega razstavišča arheoloških najdb pod Muzejskim trgom, želeli doseči z vgradnjo zunanjega dvigala na vzhodni strani Stare grofije. A tej rešitvi celjski območni zavod za varstvo kulturne dediščine nasprotuje. A kot kaže, se stvari vendarle umirjajo in ustanovi v konstruktivnem ozračju iščeta rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. To je v pogovoru potrdil tudi Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje. »Na prvem sestanku, na katerem je bil prisoten tudi generalni konservator ZVKDS dr. Robert Peskar, smo se dogovorili, da bomo skupaj poiskali najbolj sprejemljivo rešitev, ki bo uredila dostop za invalide in bo tudi v skladu s kulturnovar-stvenimi pogoji, ki so trenutno veljavni za zaščito Stare grofije, ki je spomenik lokalnega pomena. Upam, da bomo med poletjem prišli do rešitve,« je povedal Stane Rozman. Na vprašanje, ali je zunanje dvigalo na vzhodni strani Stare grofije kot rešitev, za katero se zavzemajo v muzeju, še aktualno, je Stane Rozman odgovoril, da trenutno preigravajo tri možne rešitve. Ali je med njimi še zunanje dvigalo oziroma kakšne so druge rešitve, ni želel govoriti. V pokrajinskem muzeju so tudi z zbiranjem podpisov za zunanje dvigalo iskali podpo- »Začarani krog poslovanja« Družba Nepremičnine Celje je imela ob koncu lanskega leta v lasti 1.963 stanovanj, poleg tega gospodari še z 52 stanovanji MOC ter z 21 v lasti Občine Štore. Z neprofitnimi najemninami je lani ustvarila 3,56 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja 80 odstotkov vseh prihodkov. »Naš glavni vir prihodkov so neprofitne najemnine, a te določa država in niso bile usklajene z rastjo stroškov plač, storitev in materiala že od leta 2006. Naša družba je zato omejena pri izvrševanju svojega po- slanstva. Izpad smo v manjši meri nadomeščali z oddajo stanovanj s prosto oblikovano najemnino, ki temelji na stroškovni ceni, in s prodajo stanovanj. Zaradi rasti cen stanovanjskih nepremičnin je bila prodaja v letu 2018 uspešna. Vendar je tovrsten način poslovanja dolgoročno neugoden. S prodajo, zgolj za namen investicijskega in rednega vzdrževanja stanovanj, ki jih imamo v lasti, zmanjšujemo najemni stanovanjski fond, posledica tega pa je manj prihodkov iz najemnin,« je še povedal Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje. IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Očem prijaznejša veduta v podvozih in na mostovih Cvetje za lepše knežje mesto Prebivalci Celja in tudi njegovi vsakodnevni ali občasni obiskovalci so v zadnjem času lahko opazili cvetlične zasaditve na nekaterih mostovih v mestu in v podvozu na Mariborski cesti. Ocvetličenje teh sicer precej sivih betonskih delov knežjega mesta je s postavitvijo cvetličnih korit v starem mestnem jedru letošnja novost, za katero so se odločili v Mestni občini Celje (MOC) v sodelovanju s podjetjem Simbio. ROBERT GORJANC Zasaditev v podvozu na Mariborski cesti je tudi največja: na tem mestu so zasajeni begonije ali zmajeva krila v rdeči barvi ter okrasna trava v 189 betonskih koritih. Most v Čopovi ulici proti Liscam, most čez Savinjo proti Laškemu, podvoz pri pošti in še del podvoza na Mariborski cesti krasijo viseče pelargonije ali bršljanke v 248 cvetličnih obešankah. »Za nekoliko višjo begonijo v podvozu na Mariborski cesti in za bršljanke na ostalih mestih smo se odločili zaradi vizualnega učinka in zaradi identične vedute. Begonije in bršljanke bodo predvidoma sredi avgusta dosegle svojo končno podobo, največjo cvetno maso in bodo razmeh-čale sterilnost obcestnega prostora. Zasajena okrasna trava, ki je trajnica, ga bo na Mariborski tudi ozelenila,« je povedal Miloš Milovano- лег* шач vič, vodja zelenega sektorja v podjetju Simbio. V starem mestnem jedru je na novo postavljenih več kot 50 cvetličnih korit na gostinskih vrtovih. Korita so zasajena s sončnimi vodenkami v ognjeno rdeči barvi, s perjan-ko in z okrasno koprivo. Tako kot minula leta, in sicer vse od prenove, cvetlične piramide, v katerih so zasajene sončne vo-denke, krasijo mestno jedro. »Pri okrasitvi mestnega jedra smo se odločili za sezonsko cvetje, za vodenke, ki so intenzivnih barv, ustvarjajo pestrost v prenovljenem mestnem jedru in jih je tudi mogoče lažje vzdrževati,« je povedal sogovornik. Cvetlične obešanke in piramide zalivajo vrtnarji iz podjetja Simbio dvakrat na teden, cvetlična korita na gostinskih vrtovih vzdržujejo gostinci sami. Zal smo nekaj dni po zasaditvi na Mariborski cesti lahko tudi opazili, da so vandale že zasrbeli prsti. »Večkrat se srečujemo z vandalizmom, tudi pri ostalih zasaditvah, a opažamo, da je takšnih primerov vsako leto manj in da se bivalna kultura v Celju dviguje,« je še dejal Miloš Milovanovič. V celjski občini so povedali, da je strošek nabave korit in obešank znašal 68 tisoč evrov, sicer pa so v letu 2019 za ureja- nje cvetličenja namenili malo manj kot sto tisoč evrov. »Vrednost naložbe je bila letos višja, saj smo nabavili nova cvetlična korita, ki jih bomo predvidoma lahko uporabljali deset let. Odziv občank in občanov ter tudi drugih obiskovalcev mesta je zelo pozitiven, zato bomo cve-tličenje mesta nadaljevali. Ljudje se v lepo urejenem mestu zagotovo bolje počutijo,« so še sporočili iz MOC. Foto: GrupA Po novem denar v Vrbo in park DOBRNA - Po prvem rebalansu letošnjega občinskega proračuna so načrtovani skupni prihodki in odhodki višji za 4 odstotke. Rebalans je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta. Po novem znašajo predvideni prihodki tri milijone evrov in odhodki dvesto tisoč evrov več, razliko predstavljajo neporabljena sredstva iz preteklih let. V prvem popravku proračuna je več sprememb, med drugim tudi na področju sredstev, ki pripadajo občini po 21. členu Zakona o financiranju občin. Načrtovano državno krožišče pri Novem gradu, pri katerem sodeluje občina, še ne bo izvedeno, zato je občina za krožišče namenjena sredstva 21. člena prerazporedila. Zato, da jih občina ne bo izgubila, jih bo po novem uporabila za gradnjo kanalizacije v Vrbi ter za prenovo sprehajalne poti Zdraviliškega parka. Prihodnje leto bo namreč 200-letnica njegovega odprtja. BJ Občina pričakuje predloge ŠOŠTANJ - Objavljen je javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj. Predloge bo komisija za priznanja sprejemala do 27. avgusta. Občani, zavodi, politične stranke, gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem ali z organizacijsko enoto v Občini Šoštanj lahko tokrat predlagajo, kdo si zasluži priznanje in kdo plaketo občine. Slednja bo ob občinskem prazniku na svečani seji podelila največ tri priznanja in največ tri plakete. TS Ustanavljanje javnega zavoda LJUBNO - Občina ustanavlja Javni zavod za šport, turizem, kulturo in mladino. Odlok o ustanovitvi zavoda so sprejeli občinski svetniki na svoji zadnji, julijski seji. Občina je namreč zadnja leta veliko vlagala v prenovo smu-čarsko-skakalnega centra in kulturnega doma. Prav tako je postala njegova lastnica, pripravlja pa se še na prenovo športnega parka Foršt. »Meja prostovoljnega dela je presežena. To, kar smo vložili - zlasti v športnem delu ter v prihodnje še v kulturnem delu - je treba upravljati profesionalno,« je povedal o razlogih za ustanovitev zavoda župan Franjo Naraločnik. Novoustanovljeni javni zavod bo zadolžen tako za upravljanje kot tudi za trženje. Po odloku bodo njegove soustanoviteljice družbe BTC, KLS Ljubno in BSH Hišni aparati. BJ Šoli certifikat kakovosti CELJE - Osnovna šola Frana Roša je nedavno prejela certifikat kakovosti za svoje delo. Po dolgotrajnih postopkih načrtovanja, izvajanja in nadzora ji ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Ta je preverjal več področij, in sicer vzgojno-izobraževalni proces, vodenje, komunikacijo, projekte in drugo. Rezultati dobrega dela šole se kažejo kot celota znanj, spretnosti in sposobnosti učencev, ko zapustijo šolo, in tudi kot zadovoljstvo zaposlenih, učencev in staršev. »Ko nekdo od zunaj dobro oceni šolsko delo, je to potrditev, da si na pravi poti,« pravi pomočnica ravnateljice Nataša Gajšek Ključarič, ki bo jeseni zamenjala dosedanjo ravnateljico šole Mojco Kolin. Ta odhaja v pokoj in se je zato posebej razveselila certifikata, ki je pokazatelj dobrega dela vodstva in zaposlenih v šoli. V Celju ima ta certifikat le še Osnovna šola Lava. TC nniptno akcijo Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 1/100 km in 120-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0089-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00086 g/km, število delcev: 0,59-2,46 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SX4 S-CROSS 1.0 BOOSTERJET COMFORT + kovinska barva: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 17.600 • lastna udeležba (polog): € 0 • znesek financiranja: € 17.600 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 256,69 • stroški odobritve: € 352 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 21.582 • letna spremenljiva obrestna mera: 5,95% • efektivna obrestna mera: 6,76% na dan 20.06.2019 • v primeru dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za plačilo poveča. Akcija velja do 30.9.2019. Do akcijski ugodnosti (Magna kartica v vrednosti 1.000 eur + brezplačno podaljšano jamstvo 3+2 leti + financiranje brez pologa) so upravičeni tisti kupci novih vozil SX4 S-Cross, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. Poleg osnovne 3-letne garancije velja za novo vozilo SX4 S-Cross tudi brezplačno 2-letno podaljšano jamstvo Suzuki Slovenija v četrtem in petem letu starosti vozila ali do 100 tisoč prevoženih kilometrov (kar nastopi prej). SUZUKI Way of Life! FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-M OBIL, d. o. o. Dečkova cesta 43 3000 Celje Tel: 03 425 60 80 GSM: 031 744 048 suzuki@fn-mobil.si www.fri-mobil.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV NAZARJE - Razmere v zdravstvenem domu se umirjajo Novi zdravnici sta začeli delati Kot kaze, so se začele kadrovske razmere v Zgornje-savinjskem zdravstvenem domu Nazarje postopoma delno umirjati. Tam so namreč marca trije zdravniki odpovedali delovno razmerje, zato je bilo treba najti nove. Na razpis javnega zavoda za zaposlitev sta se prijavili zdravnici iz Bosne in Hercegovine. BRANEJERANKO Zdravnici sta v Nazarjah uradno zaposleni že od prejšnjega tedna, kot je določeno tudi v delovnem dovoljenju. Zdravnici je morala slovenska zdravniška zbornica registrirati, papirje sta urejali tudi na slovenskem predstavništvu v Banja Luki. Kot so nam povedali v zgornjesavinjskem zdra- vstvenem domu, ima ena od obeh zdravnic že opravljen tako imenovani B-izpit iz znanja slovenščine, vendar je še ne govori tekoče. Pripravlja se še na opravljanje C-izpita, ki je zahtevnejši. Druga od zdravnic slovenščino razume in se pospešeno uči slovenskega jezika. »Zaradi strokovnega znanja, usposobljenosti in delovnih izkušenj sta prejeli od ministrstva za zdravje sklep za enomesečno uvajalno obdobje,« je povedala Darja Es, direktorica zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. »Spoznati morata pravila našega zavarovanja in delovanja naše države. Po strokovni plati ne obstaja nobena ovira, problem je le poznavanje zakonodaje,« je dodala direktorica. Mentorji zdravnicama bodo na začetku zgornjesavinj-ski zdravniki. Po enomesečni uvajalni dobi bosta morali opraviti v Ljubljani še izpit. Njuna zaposlitev naj bi večinoma re- šila kadrovske težave ambulant družinske medicine. Zgornje-savinjski zdravstveni dom ima ambulante splošne in družinske medicine v Nazarjah, na Ljubnem in v Lučah. Za izvajanje nujne medicinske pomoči potrebuje na-zarski javni zavod še vsaj tri zdravnike. Te bo treba najti in jih zaposliti. V urgentni službi zato pomaga Zgor- njesavinjčanom Zdravstveni dom Velenje. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je organizirana 24-urna dežurna služba. Foto: BJ Hmeljarji pripravljeni ŽALEC - Slovenija bo med 29. julijem in 2. avgustom gostila svetovni hmeljarski kongres. Glavnina dogajanja bo v Ljubljani in Žalcu. V Savinjski dolini se Želijo na prihod vseh, ki v svetu hmeljarstva nekaj štejejo, dobro pripraviti. Glavni organizator letošnjega hmeljarski in turistični ze- svetovnega hmeljarskega kongresa je Združenje hmeljarjev Slovenije iz Žalca. Žalsko združenje bo organiziralo celotno dogajanje na kongresu in vse spremljajoče dejavnosti. Kongresa se bodo udeležili trgovci, pivovarji, hmeljski strokovnjaki in pridelovalci hmelja iz 20 različnih držav ter z vseh celin. Vse to je seveda tudi dobra promocija Žalca, ki se je na mljevid vpisal že s fontano piva. Prav zato se želijo v Žalcu, kot pravi župan Janko Kos, kar najbolje pripraviti. »Kje naj bo hmeljarski kongres, če ne v Žalcu? Nenazadnje smo četrti pridelovalci hmelja na svetu in imamo kaj pokazati, imamo fontano piva. Če imajo drugi kaj lepšega, prav. Mi pa imamo to, kar je povezano s hmeljem.« S kongresom odprtje prenovljene tržnice? Kos si želi, da bi do prihoda svetovne hmeljarske smetane v mesto uspeli končati nadkritje tržnice v neposredni bližini fontane. Odprtje prenovljene tržnice je bilo sicer predvideno že pred meseci, a so se dela močno zavlekla. Neuradno zaradi napak pri načrtovanju in projektiranju. A v občini tega ne komentirajo, pravijo le, da je šlo za tehnično izjemno zahteven projekt. Kos za zdaj tudi še ne razkriva, koliko bo podaljšanje roka gradnje stalo in kdo, če sploh, bo kril nastale stroške. LKK Foto: arhiv NT (SHERPA) Volkovi so morili prvič LUČE - Po pomoru ovac v Podvolovljeku je nazarska izpostava zavoda za gozdove škodo že ocenila. Kot je bilo ugotovljeno, so škodo povzročili volkovi, ki so pobili sedem živali. Tega, da bi volk povzročal škodo v Zgornji Savinjski dolini, ne pomnijo niti najstarejši domačini. Gre torej za prvi takšen primer. Do pomora ovac je prišlo kljub temu, da je imel lastnik ovc iz Podvolovljeka pašnik ograjen, v žicah je bila električna energija. Med hudim strahom pred volkovi so ovce ograjo podrle kar same. Zveri so pomorile predvsem jagnjeta. Lastniku bo odškodnino plačala republiška agencija za okolje. Odvzema volkov iz narave v Zgornji Savinjski dolini vsaj zaenkrat ne bo. »Glede odvzema zavarovanih vrst, kot sta medved in volk, velja zakonsko določilo, da lahko pride do odstrela, če se škode ponavljajo,« je opozoril vodja nazarske izpostave zavoda za gozdove dr. Darij Krajčič. Volk v Zgornji Savinjski dolini seveda ni avtohtona žival. In kako bo v primeru, če se bo tam še pojavljal in škodoval rejcem živali? Krajčič omenja dve mogoči poti: »Lastnik lahko postavi proti velikim zverem primerno zaščito, za kar je mogoče državno sofinanciranje. Če pa se bodo škode ponavljale, bomo predlagali izredne ukrepe.« V Sloveniji živi približno sedemdeset volkov, ki državne meje tudi prehajajo. Pred sedmimi leti je odmeval primer označenega volka, ki so ga poimenovali Slavc. Ta je v desetih dneh prehodil pot od Slavnika v Slovenskem primorju - preko Brnika - do Celovca ter nadaljeval vse do dežele Salzburg. Leta 2012 so v Sloveniji našteli približno štirideset volkov. Zaradi iztrebljanja po drugi svetovni vojni so bili volkovi že na robu izumrtja. V Zgornji Savinjski dolini so se doslej od zveri občasno pojavljali le medvedi. BJ Želijo podaljšanje pokritega vkopa VELENJE - Prebivalci Stare vasi v mestni občini Velenje pozivajo, da bi projektanti tretje razvojne osi podaljšali pokriti vkop, ki je predviden v tej krajevni skupnosti. Ker so njihove pozive pristojni preslišali, so ustanovili civilno iniciativo - odbor za čisto in zdravo okolje. V Odboru za čisto in zdravo okolje Krajevne skupnosti Stara vas se bojijo, da bo pokriti vkop, načrtovan v sklopu hitre ceste, grobo posegel v kakovost tamkajšnjega bivalnega okolja. Pokriti vkop, dolg približno tisoč metrov, se bo namreč končal v neposredni bližini stanovanjske soseske Žabja vas in tamkajšnjih rekreacijskih površin - športno-re-kreacijskega centra, štadiona in nogometnega igrišča. Domačini se bojijo, da bodo tako oni kot ljubitelji športa deležni predvsem hrupa in vseh izpustov. Ne strinjajo se tudi s podiranjem varovalnega gozda, ki mestno občino varuje pred severnim vetrom. »Če bi pokriti vkop podaljšali za približno 300 metrov, bi izpusti na plan prišli pri odlagališču smeti v Velenju, stran od bivalnega okolja in rekreacijskih površin,« je prepričan predsednik odbora Miran Mošnik. Pobudo za podaljšanje pokritega vkopa, s katero se strinjata tudi uprava Mestne občine Velenje in Krajevna skupnost Stara vas, so krajani prvič vložili leta 2006 ob prvi javni razgrnitvi predvidene trase hitre ceste. A niso bili uspešni. Odbor za čisto in zdravo okolje želi o problematiki zdaj čim bolj obvestiti javnost, razmišlja o državljanski nepokorščini in tudi o izpodbijanju okolje-varstvenega soglasja. Uprava Mestne občine Velenje je pobudo iniciative že posredovala projektantom tega dela hitre ceste. Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da je celovita presoja pokazala na sprejemljivost vseh vplivov načrtovane ceste na okolje ob izvedbi vseh omilitvenih ukrepov. Kateri so konkretni omilitveni ukrepi, ki so predvideni z uredbo o državnem prostorskem načrtu, z ministrstva niso sporočili. Presoja vplivov na okolje je bila sicer podlaga za državni prostorski načrt ceste, ki ga je vlada sprejela v letu 2013. Okolje-varstveno soglasje za ta del hitre ceste je bilo izdano leta 2015. TS Milijoni za zelen promet ŠALEŠKA DOLINA - Tri milijone evrov nepovratnega denarja za vozila s pogonom na vodik sta v teh dneh na razpisu Eko sklada prejeli Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj. S tem denarjem bosta lahko kupili šest vozil, ki nimajo izpustov ogljikovega dioksida, namenjena pa bodo prevozu potnikov v okviru javnega potniškega prometa. Velenjska občina je prido- Šoštanj milijon evrov za nabila dva milijona evrov za kup dveh vozil. Lokalni jav-nakup štirih vozil in občina ni potniški promet so v Ve- lenju vzpostavili leta 2008, v Šoštanju so ga uvedli konec lanskega leta. Doslej se je pokazala tudi potreba po vzpostavitvi medkrajevne povezave, saj je med obema občinama dnevno največ delovnih migracij. Do leta 2020, ko naj bi projekt končali, je zato predvidena tudi vzpostavitev nove linije, ki bo povezovala obe občini. Uredili bodo še dodatna postajališča, vožnje bodo bolj pogoste in bolj skladne s potrebami lokalnih skupnosti. TS AKTUALNO 9 Z dr. Igorjem Žiberno o enem največjih uspehov poletov v vesolje Kljub osvojeni Luni je Zemlja naš edini dom Edini Zemljin naravni satelit Luna je v teh dneh, ko se spominjamo 50. obletnice prvega pristanka človeka na njem, deležen velike pozornosti. Prvega pristanka plovila s človeško posadko na nekem drugem nebesnem telesu s tehnološkega, znanstvenega in zgodovinskega vidika po pol stoletja še nismo presegli, pojasnjuje dr. Igor Žiberna, profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. O razmerah na Luni in o pomenu, ki ga ima to nebesno telo na Zemljo, je minulo soboto predaval v Centru Noordung v Vitanju. TINA STRMCNIK »Pri odkrivanju Lune smo pravzaprav ponovno odkrili Zemljo. Vso njeno krhkost in ranljivost ter hkrati njeno enkratnost in veličino.« Tako pravi Ziberna in v isti sapi pojasni, da razmere, ki na Luni vladajo danes, ne omogočajo življenja. Kakršnokoli te-raformiranje, kar pomeni ustvarjanje Zemlji podobnih pogojev na drugih telesih v vesolju, je nemogoče, saj Luna nima atmosfere in je premalo masivna. Če bi tam plini že obstajali, bi zaradi majhne gravitacije hitro zapustili njeno površje. Zato na Luni po besedah sogovornika obstajajo le možnosti parateraformiranja, torej možnostih bivanja v nekih izoliranih bivališčih. »Vedenje, ki ga imamo trenutno o Luni, kaže, da bi bila za to najprimernejša območja blizu polov. Na dnu kraterjev je veliko vodnega ledu. Voda je eden od pogojev za življenje, lahko bi jo izkoriščali tudi za gorivo. Po drugi strani Sonce sorazmerno dolgo obseva polarna območja na Luni, kar pomeni, da ne bi imeli težav z energijo. Luna se okoli svoje osi obrne v 29 dneh in pol. To pomeni, da sta dan in noč bistveno daljša kot na Zemlji. To ustvarja popolnoma drugačne fizikalne pogoje na površju. Temperature lahko nihajo vse od 120 do -120 stopinj Celzija. Glede na to, da Luna nima atmosfere, je treba upoštevati »Da bi sedli v raketo kot v avtobus in bi nas plovilo odpeljalo na želen cilj, na primer na Luno ali Mars, tako preprosto žal to ni.« tudi, da škodljivo kozmično sevanje prihaja vse do površja.« Kako Luna vpliva na razmere na Zemlji? Luna naj bi nastala nekaj deset milijonov let po nastanku Zemlje, ko naj bi v naš planet trčilo drugo večje nebesno telo, veliko približno toliko kot Mars. To je povzročilo izmet zemljine skorje in oblikovanje novega nebesnega telesa. Slednje je imelo vrsto pozitivnih posledic za nas, zlasti za razvoj življe- 1/ te Ц 1 J _ 4V Jl dH nja na našem planetu. Zaradi vzajemnega gravitacijskega delovanja Luna deluje na Zemljo, tako kot Zemlja deluje na Luno. Luna je zato povzročila dušenje nihanja zemljine osi. Če ne bi imeli Lune, bi Zemljina os bistveno bolj nihala, kar bi pomenilo večje dolgo-dobne podnebne spremembe. Bibavica oziroma plimovanje je imelo pomemben vpliv pri prehodu življenja iz morja na kopno. Če ne bi bilo Lune, bi bilo to plimovanje bistveno manj izrazito. Amplituda bi-bavice je omogočila, da je bil obalni del nekaj časa pod vodo in nekaj časa na kopnem. To je bistveno olajšalo prehod živih bitij iz morja na kopno. Čeprav je Luna precej oddaljena od Zemlje, povprečna razdalja med telesoma znaša 384 tisoč kilometrov, Luna deluje kot naravni ščit pred padci teles na Zemljo. Veliko teles, ki bi sicer padla na Zemljo, je Luna pre-stregla, kar lahko danes občudujemo v njenih številnih kraterjih. Poleg tega je Luna vedno bila in je še navdih za filozofe in umetnike. Mnogi so na televizijskih zaslonih spremljali pristanek človeka na Luni. A nekateri menijo, da je bilo vse skupaj zrežirano. Prav je, da v znanosti in tehnologiji obstajajo večni dvomi, sposobnost samorefleksije, kritike do lastnega dela in do dela drugega. Prav je, da neke trditve večkrat preizkusimo. Vsi pomisleki ljudi, ki trdijo, da človek ni stopil na Luno, me sicer ne prepričajo. Imamo namreč veliko nasprotnih argumentov. Če bi želel predstaviti vse, bi moral imeti celo predavanje. Verjamem, da je človek pristal na Luni. Vrsto let poslušamo, da bodo ljudje z različnimi agencijami lahko poleteli na druga nebesna telesa v osončju. Kako »prizemlje- Ш Dr. V tem se delno skriva tudi odgovor na vprašanje, zakaj je v vesolje lažje poslati avtomatske sonde. Tehnologija je toliko razvita, da so avtomatske sonde vedno bolj učinkovite. Pri njih preprosto ni težav, ki bi se pri človeku lahko pojavile zaradi drugačnega okolja v vesolju in zaradi neugodnih vplivov na zdravje. Obstajajo pa določeni izzivi, nekateri so na primer povsem banalni. Spomnimo se misije Rosetta in sonde Philae, ki je neuspešno pristala na kometu Čurjumov-Gerasimenko, saj se harpune, ki bi morale zasidrati sondo, niso sprožile. Sondo je odbilo, zaradi česar je pristala v senci. Ker ni imela sončne energije, je po nekaj dneh nehala delovati. Na Marsu so sonde precej pogosto pristale neuspešno. Pristanek je tam drugačen od pristanka na Luni, saj je Marsova atmosfera precej redka. Drugačen je tudi od pristanka na planetih z gostejšo atmosfero, kot je na primer Venera. Tudi pri avtomatskih sondah se tako srečujemo s številnimi težavami. Tveganja za življenje pa ni. Ker gre tehnologija naprej, lahko sonde opravljajo podobne naloge, kot bi jih opravljale misije s človeško posadko. Na simbolni ravni je pristanek avtomatske sonde na drugem nebesnem telesu seveda neprimerljiv s tem, če tam pristane človek. V 60. letih prejšnjega stoletja so pri odkrivanju vesolja tekmovale predvsem Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Katere so danes vesoljske velesile? Ko je bila vodilna Nasa, je na vrhuncu svojega razvoja sredi 60. let, v času, ko so delovale misije v okviru projektov Gemini in Apollo, prejemala štiri odstotke ameriškega bruto domačega proizvoda. Danes dobiva 0,4 odstotka tega kolača. Zdaj sta pri odkrivanju vesolja s svojimi smelimi načrti vedno bolj pomembni Kitajska in Japonska. Zgodba o uspehu je tudi Evropska vesoljska agencija. Nikakor ne smemo pozabiti zasebnega sektorja, bogati zasebniki so namreč začeli mešati štrene velikim nacionalnim vesoljskim agencijam. Prihodnost bo vsekakor zanimiva. Moje skromno mnenje je, da se »V raketah je malo prostora. Ob tem se postavlja sociološko ali psihološko vprašanje, kako bi ljudje prenesli dolgo potovanje v nekem izoliranem okolju. Glede na to, da včasih nismo zmožni skupaj živeti dve ali tri ure, ne da bi ustvarili spore.« »Vsi pomisleki ljudi, ki trdijo, da človek ni stopil na Luno, me ne prepričajo. Imamo namreč veliko nasprotnih argumentov. Če bi želel predstaviti vse, bi moral imeti celo predavanje. Verjamem, da je človek pristal na Luni,« pravi dr. Igor Žiberna. Foto: Wikipedia ne« so te napovedi? Je z denarjem res možno vse? Menim, da je to še precej daleč od realnosti. Pri tem ne gre samo za denar. Po mojem prepričanju nimamo tehnologije, ki bi bila dokazano sposobna prepeljati ljudi nekam dlje. Pot do Lune je trajala nekaj dni. Ker potovanje ni bilo dolgo, posadka ni bila preveč izpostavljena kozmičnemu sevanju. Danes veliko govorimo o poti na Mars. Zavedati se moramo, da bi z današnjo tehnologijo ta pot trajala zanesljivo vsaj pol leta, če ne še več. To pomeni, da bi bili ljudje bistveno dlje izpostavljeni škodljivemu kozmičnemu sevanju. To bi za človeški organizem lahko imelo nepopravljive posledice. Če bi želeli pred temi delci razviti primerno zaščito, bi potrebovali bistveno močnejše rakete, kot je bila raketa Saturn V, s katero so potovali na Luno, saj bi morale biti sposobne prenašati bistveno več koristnega tovora. Veliko je tudi tehničnih izzivov, o katerih ljudje ne razmišljajo. pri napovedih človeških posadk na Luno in Mars vsi bolj kot ne širokoustijo. Obljub je veliko, a konkretnih rezultatov, ki bi vodili do končnega uspeha, kot je bilo to pri misijah Nase v 60. letih, ne vidim. Dejali ste, da smo ob obisku Lune ponovno spoznali Zemljo. Smo do nje, glede na neprijazne razmere v vesolju, zato kaj bolj prijazni? S svojim planetom moramo ravnati drugače, saj je to naš edini dom. Naš okoljski odtis trenutno za 50 odstotkov presega obnovitvene sposobnosti Zemlje. Velik del leta živimo na kredit, ki nam ga dajejo prihodnje generacije. Čas je, da se zazremo v sebe, ponovno preverimo svoje vrednote in ne razmišljamo več antropocentrično, ampak bolj ekocentrično. Vsa živa bitja na našem planetu imajo namreč pravico do svojega obstoja in njihov obstoj nikakor ne sme biti podrejen dobičku. Foto: osebni arhiv VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95.9 | 100.3 | 9'__www.radiocelje.c dmev pogled ниш 10 KULTURA Esad Babačić Nina Dragičević Anja Golob Klarisa Jovanović Alenka Jovanovski Prvič ženske v prevladi Znani so Veronikini nominiranci Letošnja izbrana komisija v sestavi Igor Divjak, Maja Šučur in Petra Kolmančič je izbrala pet pesniških zbirk, ki so bile po njenem mnenju boljše od ostale pesniške bere. V ožji izbor so se uvrstile zbirke Odrezani od neba Esada Babačića, Ljubav reče greva Nine Dragičević, Da ne bo več prišla Anje Golob, Izgnana Klarise Jovanović in Tisoč osemdeset stopinj Alenke Jovanovski. BARBARA GRADIČ OSET Letošnja izbrana peterica je podobna in tudi različna. Prvič se je zgodilo, da so no-minirane kar štiri pesnice. Posebna je tudi starostna struktura nominirancev. »Esad Babačić in Klarisa Jova- nović sta predstavnika zrele pesniške generacije, ostale tri nominiranke so predstavnice mlajše generacije. Nina Dra-gičević je bila nominirana celo za prvenec,« je razložil Jože Volfand iz podjetja Fit media, ki je že 23 let pobudnik in organizator projekta Veronikina nagrada. Letošnja bera nominiran-cev je tako sozvočje med zrelo in mlajšo pesniško generacijo. Večina zbirk je odziv na sodobni čas, kar kažejo tudi njihovi naslovi. »Odrezani od neba, Izgnana, Tisoč osemdeset stopinj so naslovi zbirk in v njih je mogoče čutiti, da govorijo o našem času, o problemih ksenofobije, ho-mofobije, eksistence, tragedijah v sodobnem času. To je pesniška odzivnost na našo resničnost, poezija vedno seže globlje in odkriva plasti doživljanja in življenja.« Odsev sodobnega časa Kot je zapisala komisija v obrazložitvi, Esad Babačić v zbirki izhaja iz poetike, razvite iz kratkih udarnih pun-kovskih parol in ekspresivnih liričnih utrinkov. »Gre za avtorja, ki zelo lucidno piše o našem času in ima do njega humoristično razdaljo,« je še dodal Jože Volfand. Nina Dragičević je, kot je zapisala komisija, pogumno za snov svojega pesniškega prvenca vzela popolnoma ne-pesniško, birokratsko temo in se spopadla s konkretnimi ovirami, ki današnjega umetnika zavirajo v ustvarjalnosti. Anja Golob z minimalistično oblikovano pesniško zbirko provo-kativno zareže v zavest bralca, ki je soočen z ljubezenskim razhodom in s pripadajočo eksistencialno stisko. Klarisa Jo-vanović je v pesnitev Izgnana spustila izkušnjo samoizgona govorke iz družinske, nacionalne in jezikovne domovine, vedno znova patriarhalne. Pe-sničin motivni svet je izgnanstvo, je izguba identitete. Zbirka Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj je izjemno celovita, saj združuje tako intimo kot družbeno kritiko, pesniško vizijo, metaforiko, pogovorni jezik, humor, človekov odnos do narave in seciranje posameznikove čustvene anatomije. »Pesniška zbirka je družbenokritična in uporna, saj pesnica pravi, da je intimno politično in obratno, morda pa je le družbeni mit, da sta intimno in družbeno ločena,« je dodal Jože Volfand. Nagrado za poezijo, vredno 4000 evrov bruto, podeljuje Mestna občina Celje. Dodana ji je posebna občinska mesta listina. Podelitev Veronikine nagrade in zlatnika poezije, ki ga bo letos prejel Ervin Fritz, bo 27. avgusta na Starem gradu v Celju. Lani je Vero-nikino nagrado prejel Tone Škrjanec za zbirko Dihaj. Foto: Fit media Kriminalke in življenjske zgodbe so še vedno na vrhu Določene knjižne police so res prazne, a dobrih knjig za branje je še dovolj. Mogoče je obisk knjižnic v času poletnih počitnic res manjši, a tisti, ki pridejo, odnesejo več knjig. V Osrednji knjižnici Celje je tudi letos - kot vsako leto do zdaj - med najbolj iskanimi lahko poletno branje. Če so nekoč prevladovali tuji avtorji kriminalk, so zdaj najbolj izposojani slovenski avtorji, kot so Mojca Širok, Tadej Golob in prejemnica kresnika Bronja Žakelj. Poletje je med bralci celjske knjižnice čas lahkotnejšega branja. To je čas za knjige, ki bralce odnesejo v svet romanc, življenjskih zgodb in kriminalk. »Letos je najbolj priljubljena knjiga Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, ki je tudi najbolj rezervirana knjiga. Ce je še niste prebrali, boste do nje najhitreje prišli s pomočjo Biblosa, portala za e-knjige, kjer si jo lahko vsak član brezplačno izposodi,« je razložila knjižničarka Osrednje knjižnice Celje Lea Očko. Ce so bili pred leti zelo popularni skandinavski avtorji kriminalnih romanov, se je to v zadnjih dveh letih spremenilo. Slovenski avtorji so dobili svoj prostor. »Mojca Širok s Pogodbo, Tadej Golob z Jezerom in Leninovim parkom ter Igor Kar-lovšek z zadnjo knjigo Sodišče so knjige, ki so pogosto na seznamih najbolj branih knjig.« Med zelo iskanimi knjigami je tudi biografija nekdanje ameriške prve dame Michelle Obama Moja zgodba in tudi knjiga izraelskega profesorja svetovne zgodovine Yuvala Hararija Sapiens: Kratka zgodovina človeštva. Zelo je tudi v celjski knjižnici izpo-sojana knjiga priznanega psihologa Jordana Petersona 12 pravil za življenje. Četudi so določene knjižne police skoraj prazne, je Lea Očko dodala, da imajo v celjski knjižnici še veliko zanimivega in kakovostnega branja. »Če vam lahko predlagam, potem se-zite po knjigah Samarkand Amina Malufa, Sobota Iana McEvana, Dobri Stalin Victorja Jerofeejeva in Vrtnice vetra Widad Tamimi.« Vsako leto knjižničarji pripravijo tudi priporočilni seznam oziroma bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd. BGO Foto: GrupA Prijetna temperatura, dopust, mir... in knjige Knjige za poletno branje po izboru pravljičarke Maje Furman Če nimate idej, kaj bi brali v času poletnih počitnic, vam tudi tokrat ponujamo pet knjig za branje po izboru dobre bralke. Ohran Pamuk: Rdečelaska Prepričala me je intimna zgodba o ljubezni in vseh njenih, tudi uničujočih, obrazih. Zgodba reže vzporednico z mitom o Ojdipu ter z zgodbo iz Knjige kraljev in nenehno izprašuje o odnosu med očetom in sinom. Zanimiv, celo malce čudaško privlačen turški roman Nobelovega nagrajenca. Roald Dahl: Poljubček Avtor, ki se ga nikoli ne bom naveli- čala. To je zbirka kratkih, odštekanih, čudaških, srhljivih, odbitih in enostavno »dahlovskih« zgodb. Ko se naježiš in zasmejiš hkrati in enostavno hočeš še. Mireille Geus: Pleši Mladinski roman o zelo mladi plesalki. Očaral me je z ljubkostjo, iskrenostjo, živostjo, nežnostjo in me spomnil, da je slediti sanjam in strasti naša edina in najbolj pomembna naloga v življenju. Vadim Zeland: Jabolka padajo v nebo, Transurfing realnosti, 5. stopnja Priročnik, ki je spremenil moje življe- nje. Na bolje! Spomnil me je, da imam v svojem notranjem svetu na razpolago vsa orodja, s katerimi lahko ustvarjam, kar želim. Vse je podkrepljeno z dokazi kvantne fizike in podpisano z imenom ruskega fizika Vadima Zelanda. Vrhunsko in osvobajajoče. Hafis: Zapleši z menoj Meditativna in igriva perzijska lirika, ki navdihuje, razveseljuje, da zaplešeš. Nujno jo je imeti na nočni omarici in se vsako jutro pred skokom v nov dan napolniti z odmerkom navdiha v verzih. BGO Foto: arhiv NT (GrupA) KULTURA 11 Poletni koncert Gorana Bojčevskega sama Nobena virtuoznost ne pride Virtuoz na klarinetu Goran Bojčevski je prepoznaven po lastnem slogu Balkan nuevo, ki je preplet balkanske glasbe s tango ritmi. Njegov nastop je vedno mešanica klasične, etno in džez glasbe. Pred Vodnim stolpom v Celju je s koncertom spet navdušil celjsko občinstvo. BARBARA GRADIČ OSET Goran Bojčevski je pred Vodnim stolpom v Celju spet navdušil celjsko občinstvo. Na enem najlepših celjskih poletnih prizorišč - pri Vodnem stolpu - se je Goran Bojčevski predstavil z glasbenimi kolegi. Na klaviaturi ga je spremljal Jan Sever, na kitari Miha Petric, na basu Jošt Lampret in na bobnih Žiga Kožar. Predstavili so nekaj zimzelene klasike in tudi novo avtorsko glasbo Gorana Bojčevskega. Posebej je občinstvo navdušila prva točka nastopa, ko se je očetu pridružil Taras Bojčevski s kitaro. V Makedoniji rojen glasbenik, ki že približno desetletje živi in ustvarja v Celju, je stopnjeval razpoloženje in po uri in pol zaklju- čil s hitrimi ritmi klezmer melodij. Lani je imel Bojčevski na Starem gradu Celje koncert z Vladkom Stefanovskim in celjsko občinstvo je napolnilo krasen srednjeveški prostor. »Celjsko občinsko je dokazalo, da nekomercialna glasba še vedno privabi lepo število ljudi.« Glasba za balet Za balet Derviš in smrt je Bojčevski napisal glasbo in še dve leti kasneje je predstava na sporedu Hrvaškega narodnega gledališča Split. »V teh dveh letih je bilo veliko predstav. Zadnja je bila v polni dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Počaščen sem, da sem del te eki- pe. Če bo predstava v naši bližini, priporočam, da si jo ogledate.« Goran Bojčevski vadi v umetniški četrti, kjer ves čas nekaj nastaja. Če bo vse po sreči, bo naslednje leto imel precej več nastopov v tujini. Spontanost in iskrenost sta tisti, ki gledalce ne pustita ravnodušne meni glasbenik. »Nikoli ne ponovim nečesa, kar sem naredil že na prejšnjem koncertu. Vsa moja glasba izhaja iz čiste ljubezni do umetnosti in poslušalci to opazijo. Virtuozov je veliko, današnje šole izšolajo veliko dobrih glasbenikov, vendar se med sabo ločijo. Tisti iskreni v tem, kar počnemo, napolnimo dvorane.« Je treba delati Goran Bojčevski kljub zavidljivi glasbeni kilometrini še vedno zelo veliko vadi, po pet do šest ur na dan. »To je moje delo. Nobena virtuoznost ne pride sama, zanjo je treba delati, verjeti in si upati.« Če ste Gorana Bojčevskega zamudili na celjskem odprtem prizorišču, ga lahko ponovno slišite 9. avgusta na Festivalu Velenje. Foto: GrupA Z obiskom so v muzeju zadovoljni. Angleško vodenje po stalnih razstavah Pokrajinski muzej Celje je ena od priljubljenih kulturnih znamenitosti v knežjem mestu in vanjo pogosto zaidejo turisti. Muzej ima ob nedeljah organizirana javna vodstva po stalnih razstavah, za tujce je pripravil javna vodstva tudi v angleškem jeziku. Poletje je čas dopustov in je čas za obiskovanje drugih krajev in držav. V Pokrajinskem muzeju Celje so opazili, da imajo v času poletnih počitnic več tujih turistov, zato so se v začetku leta odločili, da bodo vsak teden en dan pripravili posebno vodenje v angleškem jeziku. »Ciljna skupina, na katero smo v muzeju računali, so bili gosti okoliških zdravilišč, hotelov in kampov. Opazili smo, da ko smo se sami sprehajali po mestu, da so tuje govoreči ljudje gledali in se spraševali, kaj bi počeli v našem mestu. Zato smo se odločili, da bomo ob četrtkih imeli vodenja v angleščini, saj naj bi to bil najbolj primeren dan za goste, ki tedensko bivajo v zdraviliščih. Predvsem smo želeli predstaviti dve stalni razstavi Celeia - mesto pod mestom in Grofje Celjski,« je razložila Rada Hriberšek iz celjskega pokrajinskega muzeja. Do zdaj so kustosi, ki so pripravili razstave, imeli osem vodenj po stalnih razstavah. »Niti nismo pričakovali velikega odziva, saj Na ogled stotnija novih zakladov Ljudski muzej v Aninem dvoru je odslej bogatejši za sto novih eksponatov. Vodja muzeja in znan zbiratelj Nani Poljanec je z redkimi predmeti dopolnil domoznansko, kraljevo in filograf-sko zbirko. Slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec, je umestil pod okrilje letošnjega občinskega praznika. Sto novih muzejskih pridobitev je zbiral poltretje leto, na slavnostni dogodek se je pripravljal več kot mesec. Novopridobljeni predmeti so od blizu in daleč, vsi pa so pomembni za lokalno in širšo zgodovino. Prav vsak nosi tudi posebno zgodbo, kar je bistvo koncepta ljudskega muzeja. S končno postavitvijo, ki jo je uredil Valentin Rems, je Poljanec zelo zadovoljen. Domoznanska zbirka je vezana na Rogaško Slatino. V njej so različne fotografije Foto Tonke, knjige v zvezi z Rogaško, stari kozarci, ki simbolizirajo pitje vode in zgodovino zdravilišča. Kraljeva zbirka predstavlja obdobje od leta 1918 do 1945. »To je čas, ki so ga v določenem obdobju želeli zabrisati, vendar je tudi to del naše zgodovine in je prav, da ohranjamo spomin nanjo,« pravi Poljanec. V zbirki je odslej tudi košček spomenika kralja Aleksandra, ki so ga na Kongresnem trgu v Ljubljani porušili Italijani. Svojo zgodbo pripovedujejo vzorec nagrobne plošče kralja Petra iz ZDA, odlitek njegove dude, redke sablje in tako naprej. Filografsko zbirko je avtor dopolnil tik pred polnočjo na prelomu prehoda v novo leto. »Na spletu sem uspel dobiti ploščo s podpisi članov skupine Queen, katere slava je po zadnjem filmu spet v ospredju. Imam tudi srajco legendarnega jugoslovanskega igralca Branka Miličevića - Kockice. Vključujem tudi izstopajoče domačine. Del zbirke je tudi podpisana žogica našega izvrstnega golfista Žige Straška.« V muzeju, ki je odprt vsak dan razen ponedeljka med 9. in 17. uro, vsakdo najde nekaj zase. »Razstava je zasnovana tako, da je zanimiva tako za tuje goste kot za domače obiskovalce. Vanjo so ustvarjalci vložili ogromna časa, denarja, na tisoče prevoženih kilometrov ter veliko ljubezni in strasti,« je zaključil Poljanec. Slavnostni petkov dogodek so popestrili glasbeniki Mateja Bo-bek, Zvonko Podkoritnik in Andrej Toplišek. Pomen celotne zbirke in zadnje dopolnitve je predstavil dr. Božidar Jezernik. StO, foto: ZORIN se mora ta glas o angleškem vodenju razširiti. Do zdaj si je dve razstavi ogledalo 20 turistov iz različnih koncev našega planeta. Če lahko sodimo po odmevih na spletnih straneh, so bili vsi izredno navdušeni nad tem, kaj so lahko pri nas videli.« Dobro sodelovanje s turističnoinformacijskim centrom Kot je povedala Rada Hriberšek, je turistom še posebej všeč, da lahko s kustosi vzpostavijo tako pristen stik. Tega ni mogoče dobiti v velikih muzejih. Prav tako je poudarila, da zelo dobro sodelujejo z drugimi ustanovami pri svoji promociji. »Poudariti moram odlično sodelovanje našega muzeja s Ticem Celje, ker imajo tujci, ki kupijo kombinirano vstopnico za ogled gradu in našega muzeja, s to vstopnico brezplačno javno vodenje.« Z obiskom so v muzeju zadovoljni. Glede na lanski obisk se je letos povečal za 12 odstotkov. Do konca junija je bilo manj tujih gostov, a še vedno je en odstotek več kot lani. Naslednje vodenje v angleškem jeziku bo danes po razstavi Celeia - mesto pod mestom. BGO Foto: arhiv NT (SHERPA) Dopolnjeno razstavo so odprli župan Branko Kidrič, predsednik vlade Marjan Šarec in zbiratelj Nani Poljanec. 12 NAŠA TEMA Vedno več Slovencev se na počitnice odpravlja z avtodomom Dom na kolesih in svet na dlani Raziskovanje vedno novih krajev z zanesljivostjo oskrbe, ki jo nudi lastno prenočišče, je glavna prednost potovanja z avtodomom. Mobilne počitnice so običajno kompromis med udobjem in avanturizmom. Turistična ponudba je takšnim gostom vedno bolj prilagojena. A izzivov na poti tudi za avtodomarje ne manjka. SASKA T. OCVIRK Nekateri Slovenijo pojmujejo kot meko avtodomarstva. Tovrstna potovanja so med Slovenci vedno bolj priljubljena. Registriranih imamo več kot pet tisoč avtodomov, število še narašča. Razvija se mreža postajališč po naših občinah, v njej je že več sto točk, kjer so avtodomarji dobrodošli. Tudi v gospodarstvu ima- mo nekaj mednarodno pomembnih podjetij na področju kampinga in karavaninga. Menda je zima najboljši čas za nakup avtodoma, a vrhunec uporabe je prav zdaj. A za tiste, ki so potovanja z avtodomom sprejeli kot način življenja, letni časi sploh niso pomembni. Foto: osebni arhiv Primoža Škerla Za pustolovce, ki spijo kot v Slovenija priljubljena domači postelji destinacija Podjetnik Sebastijan Lorger, ki izvira iz Šmarja pri Jelšah, je dolga leta počitnice in potovanja preživljal v šotoru, nameščenem na strehi avtomobila. Ko se je pojavila priložnost, je postal uradni zastopnik za eno od znamk strešnih šotorov. Najprej so na strehah avtomobilov spali svetovni popotniki, zdaj se za takšen način počitnikovanja odločajo najrazličnejše skupine ljudi. Na primer deskarji, ki hodijo ob oceane in spijo na plažah, gorski kolesarji, ki veliko časa preživijo v naravi, a tudi tisti, ki nasploh radi kampirajo in si namesto šotora za na tla kupijo strešni šotor. Kakšne so prednosti takšnega bivanja? Sogovornik je povedal, da je popotnik s takšnim šotorom bolj mobilen, šotor lažje postavi ali zloži, v takšnem bivališču je spanje bolj kakovostno »Ogromno Angležev, Norvežanov in Švedov s strešnimi šotori potuje po vsej Evropi.« kot na tleh. »Šotori, ki jih postavimo na tla, so narejeni iz umetnih materialov. Strešni šotori so izdelani iz materialov, ki dihajo, v njih se ne nabira vlaga. Prav tako ni občutka talne vlage.« Pravila še nedorečena Strešni šotor je možno namestiti na vsak avtomobil, če le ima prtljažnik. Po izkušnjah sogovornika takšne šotore med drugim nameščajo na karavane, enoprostorce, še zdaleč ne samo na terenska vozila. V njih lahko prespita le dve osebi ali prenoči vsa družina, saj so za različne namene na voljo različni šotori. Ker so nameščeni na strehi, več prostora za ostalo opremo ostane v prtljažniku. Se je za prenočevanje treba ustaviti na počivališčih? Pravila so še precej nedorečena, mnoge države še nimajo jasne zakonodaje o takšnem načinu počitnic. Načeloma je od zakonodaje posamezne države odvisno, ali lahko človek počaka in prespi kjerkoli ali ne. »Na Hrvaškem na primer ne dovolijo spanja na parkiriščih, avtobusnih postajah. Medtem ko je v zahodni in severni Evropi dovoljeno spati v naravi in kampirati na prostem. Seveda človek ne sme onesnaževati narave, motiti živali in delati škode. Nedorečenost takšnega načina potovanja lahko opazimo tudi v kampih, saj marsikje ne vedo, ali bi turistom s strešnimi šotori zaračunali prostor za šotor ali za avto.« Nakup strešnega šotora sicer ni najbolj poceni, po besedah Lorgerja je cena sorazmerna s tem, koliko udobja človeku nudi. Tovrstno prenočišče tako stane od 3 tisoč evrov. Kljub visoki ceni se za nakup odloči precej ljudi. Sogovornik opaža, da kampiranje nasploh ni več poceni, saj prenočevanje stane toliko kot nočitev v apartmaju. Kljub temu je počitnikovanje pod zvezdnatim nebom vedno bolj priljubljeno, ker omogoča poseben način življenja. TS Slovenija je dežela izrednih naravnih danosti in neokrnjene narave, kar je za ciljno skupino, ki potuje z avtodomi, še posebej velikega pomena. »Slovenija je med tujimi gosti, ki potujejo z avtodomi, privlačna in iskana destinacija, kar dokazuje tudi uvrstitev na visoko sedmo mesto na lestvici The Top 10 European Caravan Destinations, po številu prenočitev pa je celo na visokem petem mestu,« je razložila Livi-ja Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije. Slovenska turistična organizacija (STO) se zaveda Družina Sebastijana Lorgerja je s strešnimi šotori doslej raziskovala Albanijo, Bosno in Hercegovino, Grčijo, Srbijo, Makedonijo in Hrvaško. S prijatelji se je sogovornik podal tudi na potovanja po severni in zahodni Afriki. pomena avtodomarskega turizma za slovenski turizem tako v luči Slovenije kot privlačne destinacije z neokrnjeno naravo za tiste, ki preživljajo krajši ali daljši oddih z avtodomi, kot tudi za tiste turiste, ki Slovenijo prečkajo z avtodomi na poti do končne ciljne destinacije. Tako v STO izvajajo vrsto dejavnosti, predvsem na področju promocije tega dela turizma. »STO tesno sodeluje s slovenskimi kampi pri predstavitvi na specializiranih sejmih v tujini. Od leta 2016 dejavno sodeluje s podjetjem Adria Mobil pri izdaji skupne publikacije s tematiko kampinga in ka-ravaninga. Posebna pozornost je posvečena predstavitvi ponudbe za ljubitelje potovanja z avtodomi na uradnem slovenskem turističnem portalu. Prav tako je STO izdala tudi posebno publikacijo Kampi v Sloveniji, ki vsebuje tudi koristne informacije za avtodomar-je,« je razložila Livija Kovač Konstantinovič. Slovenija ni samo Ljubljana Lani je STO izvedla tudi pilotni projekt, ki je s pomočjo promocije ikon slovenskega kulturnega turizma in kulturnih produktov potnike, ki potujejo skozi Slovenijo v končno ciljno destinacijo, nagovoril, naj se ustavijo v Sloveniji oziroma naj pri nas tudi prenočijo. Kampanja je nagovarjala Avstrijce, Ita- lijane, Madžare, Poljake in Čehe, med katerimi številni potujejo tudi z avtodomi. V STO za prihodnja leta načrtujemo razvoj krožnih potovanj oziroma t. i. touring produkt. »Skladno s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 je namreč vizija, da Slovenija poleg organiziranega touring produkta, v okviru katerega je naša država del tur in programov v osrednji, južni in vzhodni Evropi, razvije privlačen touring produkt, ki temelji na veliki koncentraciji raznolikih doživetij in znamenitosti na lahko obvladljivih razdaljah. Poleg Ljubljane, ki je s svojo lego in ponudbeno strukturo osrednje središče, se posamezne pomembne točke tega raziskovanja razvijajo tudi v drugih makroregijah. Predviden je razvoj nacionalnega sistema touringa (skupinski in individualni touring - av-todomi, avtomobili in motoristi), ki izkorišča posebnosti Slovenije kot dežele, ki ima Alpe, Sredozemlje, panonijo in osrednjo Slovenijo,« je še dodala Kovač Konstantino-vičeva. V slovensko mrežo postajališč za avtodome je vključenih že 152 postajališč in 82 občin po vsej državi. Med njimi je tudi vedno več takšnih, ki potnikom z avtodomi ponujajo bogato infrastrukturo in vedno več storitev za udoben večdnevni postanek. BGO NAŠA TEMA 13 X—» v ■ v ■ i ■ ■ Gre za način življenja Primož in Petra Škerl sta z nakupom avtodoma našla kompromis med sproščenimi počitnicami v kampu in udobjem vsestranske oskrbe v hotelu. Prvič sta ga najela po spletu naključij. Zdaj je avtodomarstvo že več kot desetletje počitniški način življenja. »Ko sem bil prvič v kampu, sem bil precej nesrečen. Žena na drugi strani o sterilnosti hotela ni hotela slišati. Naslednje leto sva nekako zamudila vse druge priložnosti in po naključju je naneslo, da sva lahko za šest dni najela avtodom,« pripoveduje Primož. Čez Avstrijo sta jo ubrala do Verone in Gard-skega jezera ter se po 1.500 kilometrih vrnila domov. Družini je bilo všeč. Tako zelo, da so za zimske počitnice ponovno najeli avtodom in se po stari jadranski magistrali odpravili do Dubrovnika. »Bilo je krasno, a počasi smo začeli seštevati stroške. Ugotovili smo, da bi se nam ob vseh potovalnih načrtih in željah obrestovalo, če bi avtodom kupili.« Zdaj so že dvanajst let ponosni lastniki svojega avtodoma. Še vedno so veliko na poti, a tisto prvo leto je bilo vseeno neponovljivo. »Izkoristili smo vsak konec tedna, vsake počitnice in vsak prost dan. Prekrižarili smo vzhodno Evropo, Poljsko, Češko, Slovaško, Nemčijo, države Beneluksa, Portugalsko in Španijo, Švico ... Pravzaprav celo Evropo, samo v Ukrajini še nismo bili,« se nasmeje sogovornik. V načrtih ostajajo najlepše klasične avtodomarske ture proti Grčiji in Korziki. Cela družina na štirih kvadratih Majhni prostori in veliko ljudi niso zmagovita kombinacija. V avtodomu je običajno dovolj prostora za par ali dva odraslih ali za družino z več ali manj otroki. Če doma o varčevanju z vodo in elektriko zgolj govo- rimo, drugačno ravnanje vsak član odprave še kako občuti na lastni koži. »To je vzgojno eden najboljših načinov, da otrokom brez velikih besede pokažemo, Servisiranje avtodoma je zahteven postopek, ki zahteva obisk vsaj treh različnih lokacij. En serviser je zadolžen za pogonski del, drugi za bivalni del avtomobila, tretji prevzame odgovornost za vse ostale aparate v bivalnem delu. Avtodom lahko vozimo z izpitom B-kategorije, dokler ne preseže 3,5 tone ali 6,5 metra dolžine. V to kategorijo še spadajo avtodomi za šest oseb. A kaj ko z vodo, s prtljago, kolesi in z vsemi potniki mimogrede preseže dovoljeno težo. Najpogosteje nas tehtanje lahko doleti pri naših severnih sosedih in tudi kazni so zelo stroge. kako ravnati z dobrinami. Ker so zaradi tako omejenih virov na tako majhnem prostoru pomembna dejanja, ne besede,« pravi Primož. »Vode v rezervoarju je le sto litrov. Vsaka kaplja je dragocena. Zvečer morda ne bomo gledali televizije, ki je velik porabnik elektrike, pri čemer se nimamo možnosti nikamor priključiti. Zadnji del avtodoma je bivalni prostor, kjer je nujno vzdrževati red in čistočo, ker drugače sobivanje preprosto ni možno. In vsega tega se otroci naučijo povsem samoumevno.« Nenazadnje je tudi doživetje sveta iz avtodoma drugačno kot sicer. Vse kraje od Islandije do Izraela je sicer obiskal že kdaj prej. Odkar jih obiskuje z avtodomom, jih doživlja drugače. Slabost ali spodbuda posebne vrste je, da moramo potovanje z avtodomom vsaj do neke mere načrtovati. »Ne moremo se povsem izklopiti. Treba je vedeti, kje bomo dobili vodo, se oskrbeli in kje parkirali ter spali. Poznati moramo tudi predpise in zahteve v posamezni državi. Včasih so ti drugačni že od SAŠKA T. OCVIRK OB ROBU Sanje nič ne stanejo, a dobro denejo V potrošniški družbi je vsaka stvar podvržena ponudbi in povpraševanju. Zato se je tudi tako lahko navdušiti za možnost, da bi malo stopili iz svojih okvirov. A ko gre za dom na kolesih, je pametno ta korak temeljito premisliti. Človek bi marsikaj počel in marsikaj imel, z marsičim bi bilo zabavno jeziti sosedovega Franca, ampak kaj, ko ima dan samo 24 ur. In če že nismo sila omejeni s prostimi dnevi, smo vsaj z denarjem. Tistih, ki se ne obremenjujejo ne s prvim ne z drugim, je pač le za vzorec. A če vemo, v kaj se spuščamo, je lahko življenje na kolesih čudovita izkušnja. Ali življenjski slog. Ali vsaj sanjarija za enkrat potem... Eno takšnih zgodb je prijatelj srečal nekje na Gorenjskem. Britanska zakonca sta prodala hišo in si kupila avtodom. Pred več kot pol leta sta se z njim odpravila na obisk k hčerki v Solun. Še nekaj mesecev bosta potovala prosti severu in se drugo leto enkrat spomladi za kratek čas vrnila domov. Toliko, da prezračita majhno stanovanje in naredita načrt za naprej. Čisto na koncu bosta avtodom parkirala pred dom upokojencev. Ampak do tja je še daleč. Ker človek v bistvu ne potrebuje veliko. In vse, kar je več od tega, ga obremenjuje. In tu je največja privlačnost av-todoma. Vsakič imaš skozi okno drugačen razgled, pa še košnja zelenice pred vikendom ti je prihranjena. Svoboda je veliko vredna. Še več pa občutek, da smo svoj čas dobro naložili in ne zapravili. To pa nima več veliko zveze z vozili ali s hoteli in še manj s turističnimi razglednicami. Pri nas občine vedno bolj avtodomarjem prijazne Mreža postajališč za avtodome se vedno bolj širi tudi po občinah naše regije. V okviru tega projekta smo v zadnjih letih dobili več kot 160 takšnih prostorov. Zadnjega so v naši regiji odprli v Rogaški Slatini. »Desetletja se že z gradnjo različne infrastrukture trudimo, da bi bili turistom zares prijazna občina. Temu smo zdaj pridružili še možnost postanka avtodomov,« je dejal župan Branko Kidrič. Ali bo to dovolj ali bo treba storiti še kaj več, se bodo odločili po sprejetju dolgoročne turistične strategije, ki je prav zdaj v pripravi. Primož Škerl s hčerko. »Popotovanje z avtodomom je posebno doživetje. Če sem bil včasih zelo >komot<, danes dobre ture ne bi zamenjal za noben hotel.« občine do občine. »Nekateri so popolni avanturisti, ki gredo z avtodomom za teden ali dva v puščavo in preživijo. Spet drugi, še posebej če imamo otroke, si tega ne moremo privoščiti.« Nikjer ni zastonj kosila Posamezna potovanja so trajala od 15 do 18 dni. Za potovanje na Poljsko je družina skupno porabila 1.500 evrov, za države Beneluksa 1.700, za »Previdnost pred najemom« Na kaj moramo biti pozorni pred sklenitvijo najema, kaj je dobro vprašati in kako je pametno ravnati na potovanju in ob oddaji vozila? V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujejo, naj se o najemu in pogojih najemniki pozanimajo pri čim več ponudnikih. Vozilo naj si pred prevzemom dobro ogledajo. Če vas zamika ugodna cena, vseeno preverite ohranjenost avtodoma. Ko se odločate za najem, je pomembno, da se pred tem seznanite tudi s pogoji najema. Najemniki morate tudi preveriti, kako je z asistenco v primeru nezgode in z varščino, ki jo mora najemnik kot po pravilu plačati z gotovino. Preverite tudi, ali imate dnevno omejeno dolžino kilometrov. Čeprav so avtodomi zanimiva alternativa »klasičnega« dopustovanja, niso primerni za preživljanje dopusta na enem mestu - udobje je manjše kot v prikolici ali mobilni hišici, vse skupaj je tudi dražje. »Ponudbe, ki smo jih dobili, žal kažejo, da je treba biti pred najemom nadvse previden, saj lahko na eni strani privarčujemo kar precej denarja, na drugi strani pa se lahko opečemo s (pre)visokimi doplačili. Vsekakor je treba pri izbiri upoštevati tudi resnost ponudnika, kakovost njegovih avtodomov in načina reševanja morebitnih težav na poti,« opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Pri ZPS opozarjajo, da velja kampiranje na Hrvaškem zunaj kampov od maja 2009 za prekršek, ki se kaznuje z globo (to velja tudi za prenočevanje v avtodomu ali za vsako parkiranje avtodoma zunaj prostora, namenjenega parkiranju). Poleg plačila globe lahko avtodom zadržijo za največ 60 dni. V tem primeru vam bo najemodajalec zaračunal vso nastalo škodo, na primer prevoz avtodoma nazaj in izgubo prihodka, ker av-todoma v tem času ne bo mogel oddati naslednjemu najemniku. Kam na pot? - Skandinavija - je avtodomarjem daleč najbolj prijazna in najbolj varna. Parkiranje in oskrba sta mogoča skoraj povsod. Je pa tudi najdražja. Enomesečna pot na Nordkap ostaja ena najbolj zaželenih destinacij. - Francija - v zadnjih letih se je zelo popravila. Oskrbovalno postajo najdemo skoraj na vsaki kmetiji. Tudi zakonsko so te možnosti izvrstno uredili. - Portugalska - predvsem zaradi ljudi zelo prijetna država za popotovanje. - Nemčija - lahko so pikolovski, ampak načeloma so do avtodomarjev prijazni. - Italija - med avtodo-marsko najbolj razvitimi državami, a tudi med najbolj nevarnimi. Izven avtokampov domačini potujejo v skupinah. Sever je nekoliko bolj razvit, jug pa toliko lepši. - Srbija, Črna gora - se na področju avtodomarstva zelo hitro razvijata. - Rusija - glede na število prebivalcev je posledično tudi avtodomarjev ogromno. Temu sledi tudi razvita infrastruktura. Ljubitelji avtodomarstva se združujejo tudi v skupine na družbenih omrežjih. Delijo si nasvete glede popravil in vzdrževanja ter tudi o poteh, možnostih oskrbe, prenočevanja ter vseh mogočih izkušnjah na poti. Portugalsko, kjer je velik del proračuna zahtevalo gorivo, 1.900 evrov. »Za ta denar lahko na primer na hrvaški obali preživimo teden ali dva. Razlika je v tem, da z avtodomom v istem času bistveno več vidimo in doživi-mo. Nenazadnje se lahko tudi z avtodomom ustalimo v kakšnem kampu in tam preživi-mo počitnice. Ampak ni temu namenjen. Oskrba v kampu stane in je različna od države do države. »Po naših izkušnjah so bili najdražji kampi v Švici in na primer v Nemčiji ob zabaviščnem parku Legoland. Stalo nas je 30 evrov na dan. Najbolj urejen kamp je bil v središču Lizbone, ki je stal 22 evrov na dan. Na Hrvaškem so žal zadnja leta cene poletele v nebo. Za stalne goste v kampu je mogoče dobiti prostor za približno 50 evrov, vendar lahko stane tudi 70 in več evrov na dan.« V večino večjih mest je vstop z avtodomom prepovedan ali vsaj nezaželen. Imajo pa velika turistična mesta temu primerno urejeno infrastrukturo, ki jo Škerl pri nas še pogreša. »Parkirišča so na obrobjih mest, v neposredni bližini je dostop do dobro urejenega javnega prometa. Za drobiž je mogoče kupiti enotne vozovnice za avtobus, tramvaj in v nekaterih mestih še za vodni transport. Tudi javna kolesarska mreža večinoma dobro deluje.« StO 14 KRONIKA Poostren nadzor Kako varni so tovorna vozila in avtobusi? Javna agencija RS za varnost prometa in policija ta teden izvajata drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov. Tokratna akcija in nadzor sta usmerjena predvsem v preprečevanje najpogostejših kršitev in opozarjanje nanje. Mednje sodijo tehnična brezhibnost vozil, pravilnost pripetosti tovora, prekoračitve hitrosti, neupoštevanje obveznih počitkov in odmorov ter manipulacije in goljufije pri uporabi tahografov. Akcija bo trajala do nedelje. Statistika kaže, da je bilo do zdaj ugotovljenih za tretjino več kršitev prometnih predpisov kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju letos je bilo pri voznikih tovornih vozil ugotovljenih že 19.784 kršitev prometnih predpisov, kar je 27 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Pri voznikih avtobusov je bilo v prvem polletju letos ugotovljenih 633 in lani 492 kršitev prometnih predpisov, kar je 29 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. V prvem delu akcije, ki je v letošnjem letu potekala od 18. do 24. februarja, je bilo v okviru poostrenega nadzora skupno pregledanih 2.337 avtobusov in 4.666 tovornih vozil. Kršitve cestnoprome-tnih pravil so bile ugotovljene pri 562 tovornih vozilih in 27 avtobusih. Najpogosteje so bile kršitve povezane s prekoračitvijo hitrosti (126 kršitev), preobremenjenostjo vozil (105 kršitev), z neuporabo varnostnega pasu (104 kršitve), nepravilno zavarovanim tovorom (80 kršitev), nezadovoljivo tehnično brezhibnostjo vozil (34 kršitev) ter neupoštevanjem obveznih počitkov in odmorov voznikov (21 kršitev). Povzročili so manj prometnih nesreč Od 1. januarja do 14. junija letos se je na slovenskih cestah pripetilo manj prome- tnih nesreč z udeležbo tovornih vozil. Vozniki tovornih vozil so bili povzročitelji v 811 primerih prometnih nesreč (lani 905), od tega so življenje izgubile 4 osebe (lani 6), 15 je bilo hudo poškodovanih (lani 20), 179 lažje poškodovanih (lani 166). Med vozniki tovornih vozil sta bili dve smrtni žrtvi (lani prav tako dve), sedem je bilo hudo telesno poškodovanih (lani 3) in 63 lažje telesno poškodovanih (lani 70). Malo manj kot polovico vseh teh nesreč povzročijo tuji državljani. Vozniki avtobusov so bili letos udeleženi v 169 prometnih nesrečah, od tega so jih povzročili 70. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik avtobusa, je letos umrl en udeleženec (voznik avtobusa). Za stalen nadzor nad tovornimi vozili V Sloveniji tranzitni promet narašča, z večanjem prometa se povečajo tudi možnosti za nastanek prometnih nesreč. Agencija za varnost prometa pravi, da k reševanju problematike pristopa celostno in rešitve usklajuje tudi z drugimi državnimi ustanovami. V sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo, ministrstvom za notranje zadeve in Družbo za avtoceste Republike Slovenije si prizadeva za vzpostavitev stalnega nadzora nad tovornimi vozili in avtobusi ter tudi nad vozniki kombijev na vseh štirih vstopnih točkah v državo in na celotnem avtocestnem omrežju. Vir: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa Foto: arhiv NT (SHERPA) Z nepravim denarjem na pijačo V zadnjih dveh tednih je bilo v več gostinskih lokalih na območju Laškega in Slovenskih Konjic unovčenih 24 ponarejenih bankovcev za 20 evrov. Gre za »filmski denar«, ki je natisnjen na navadnem papirju in je zelo podoben pravemu. Razlika je dobro vidna v napisu na bankovcu, kjer je napisano, da ne gre za pravi denar, ampak za reklamni. Te bankovce, ki jih je mogoče kupiti na spletu, so storilci na raznih prireditvah (gasilske veselice, festival Pivo in cvetje) in v gostinskih lokalih uporabljali kot prave. Policisti in varnostniki so na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem prijeli 17-le-tnika, ki je želel plačati z omenjenim ne-pra- vim denarjem. Pri njem so našli še dva bankovca. V Slovenskih Konjicah so policisti prijeli še tri fante, stare 17 in 18 let, ki so na gasilskih veselicah in v razih lokalih unovčili še 23 primerkov nepravega denarja. Zoper vse štiri storilce bodo policisti zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Gostince in organizatorje javnih prireditev policisti opozarjajo, naj bodo pri plačilu pozorni na pristnost denarja, še posebej pri plačilu z bankovci za 20 in 50 evrov. Tarče goljufov so tudi ljudje, ki prodajajo razne predmete in jim kupci kot kupnino med pravimi bankovci »podtaknejo« tudi nepravi denar. Vir: PU Celje V Šmarju plameni uničili še eno kmetijo Manj kot dva tedna po uničujočem požaru v Bre-cljevem je podobna katastrofa udarila družino Škor-jakovih v Korpulah. Brez strehe nad glavo je ostalo približno 140 glav živine, devet telic žal niso uspeli rešiti. Vzrok požara uradno še ni potrjen. Kot najverjetnejši se spet zdi samovžig sena. V ponedeljek malo po 19. uri je zagorelo ostrešje velikega gospodarskega poslopja v velikosti 60-krat 20 metrov. Bližnji sosedje in 120 gasilcev iz PGD Šmarje pri Jelšah, Kristan Vrh, Zibika, Mestinje, Sveti Štefan, Šentvid pri Gro-belnem, Sladka Gora in Pri- stava pri Mestinju so požar pogasili in rešili večino živine. Devet tristokilogramskih telic je poginilo. Občina Šmarje pri Jelšah je takoj po nesreči poslala strojno mehanizacijo za čiščenje pogorišča, za pomoč v takšnih primerih ima tudi poseben sklad. Župan Matija Čakš je bil z gasilci in drugimi krajani na terenu vso noč. »Zahvaljujem se vsem gasilcem in vsem prostovoljcem, ki so pomagali. Vsem gospodinjam, ki so pozno ponoči oskrbele reševalce s hrano in pijačo. Zgodila se je katastrofa, vendar smo Šmarčani ponovno dokazali, da znamo stopiti skupaj.« Pomembno vprašanje je, kako podobne primere v prihodnje preprečiti. Kot je dejal župan Čakš, si želi, da bi kmetijska svetovalna služba, po potrebi tudi v sodelovanju z občino, posredovala za večjo osveščenost in boljšo varnost na tem področju. »Tudi sam sem kmet, kot veterinar sem obiskal veliko kmetij. Poznam in razumem razmere na terenu. Kmetije so podjetja pod milim nebom, odvisna od vremena in Boga. Dela je vedno več, časa in delovnih rok je vedno manj.« V kombinaciji z vremenskimi razmerami in dobrimi namerami se lahko zgodi katastrofa. Na Šmar- Pomoč družini Škorjak lahko nakažete na: Rdeči križ Slovenije -Območno združenje Šmarje pri Jelšah Celjska cesta 6 3240 Šmarje pri Jelšah TRR: SI56 6100 0001 6073 732 Sklic: SI00 22072019 BIC banke: HDELSI22 Koda namena: CHAR s pripisom »POŽAR ŠKORJAK« skem se je zgodila že drugič v kratkem času. StO Foto: PGD Šmarje pri Jelšah O ■ PODLISTEK / BUKVARNA 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (15) Sodelovanje Maxa Adolfa Westna s partizanskim odporniškim gibanjem Žgank je Maxa Adolfa Westna povabil na sestanek v Tremerje pri Celju. Do sestanka je verjetno prišlo marca 1945. Njun sestanek je opisal: »Odzval se je mojemu vabilu in prišel na zvezo. Zelo plašen je bil, tako da tega ni mogel skriti. Prinesel je zavoj tobaka, vzel sem ga s pripombo, da ga dobivamo redno. Najprej sem ostro nastopil, zakaj tako slabo ravna z delavci v svojem podjetju. Opravičeval se je in rekel, da bi se rad nekako odkupil za to. Postavil sem mu pogoj, da nemška vojska ob umiku ne bo razrušila njegove tovarne. Pristal je in ob kapitulaciji tudi držal obljubo. Vedel sem, da ima v tovarni tiskarski stroj. Zahteval sem, da mi ga pošlje. Tudi to je obljubil. Potem nam je pošiljal razno blago, ki so ga naši skladiščili v Branibo-ru (gostilna v Celju - op. M. M.), od tu pa vozili k nam. Tiskarski stroj so tudi že raz-montirali, vendar ga zaradi še vedno ostre kontrole gestapa v podjetju niso mogli spraviti iz tovarne do Branibora.« Max Adolf Westen je še naprej ohranjal zvezo tudi z obveščevalnim centrom IV. operativne cone, in sicer preko pripadnice OZNE z vzdevkom Tatjana. Domnevno naj bi šlo za mlado dekle, ki je ob koncu vojne bilo v načelstvu OZNE za okraj Celje - mesto in je zaradi okrutnega postopanja z zaporniki dobilo vzdevek »krvava Tatjana«. Max Adolf Westen je pričakoval, da bo imenovana postala načelnica OZNE za okraj Celje - mesto in da mu bo na tem položaju lahko koristila, kar se ni zgodilo. Sodelovanje Maxa Adolfa Westna s partizanskim odporniškim gibanjem oziroma z OF se je končalo 8. maja 1945. Ker je bila takrat razglašena kapitulacija Nemčije, ,, I f. WW m VV Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. je bilo načrtovano, da bo tega dne okrajni odbor OF Celje - mesto od nemškega poveljstva v Celju prevzel oblast. S tem namenom so se isti dan zgodaj zjutraj v njegovi vili na Golovcu sestali tisti člani okrajnega odbora OF Celje -mesto, ki so bili predvideni za to nalogo. Med njimi sta bila sekretar okrajnega odbora OF Celje - mesto Martin Klanči-šar in njegova članica Ivanka Žagar iz Škofje vasi. Od tam jih je Max Adolf Westen s svojim avtomobilom, na katerem je bila razvita slovenska zastava z rdečo zvezdo, odpeljal na magistrat v Celje, kjer je bil sedež komande nemške vojske za odsek Celje, da bi se pogajali o izročitvi oblasti. Max Adolf Westen je izpolnil obljubo, ki jo je dal Ne-stlu Žganku, in komandanta nemške vojske za sektor Celje prepričal, da ob umiku iz Celja ni ukazal porušiti tovarne emajlirane posode. S tem je Celju vsekakor naredil veliko uslugo. Se nadaljuje ... Vila Maxa Adolfa Westna na Golovcu. Danes je v njej Center za varstvo in delo Golovec. (Foto: OKC) Janez Keber: Leksikon imen Onomastični kompendij Kaj skrivajo naša imena? Avtorja knjige Janeza Ke-bra ljudje osebno in na druge načine veliko sprašujejo o različnih imenih. Za knjigo Leksikon imen je tolikšno zanimanje, da je bila izdana že štirikrat. Naša imena nas pač označujejo, želimo izvedeti, od kod izvirajo in še marsikaj. Kot je zapisal Keber, so s podeljevanjem imena povezani različni običaji in sveti obredi. Ti so v različnih oblikah, od gostij in obrezovanja do kršče-vanja. Ljudje svoja imena tudi zamenjajo, kar se dogaja v nekaterih vzhodnoazijskih kulturah ob prestopanju iz ene vere v drugo, zamenjujejo jih tudi redovniki, papeži ... In nekatera starodavna imena so celo tesno povezana z živalmi. Ste vedeli, da je po hebrejsko Debora čebela ter Lea krava, da je po grško Melitta čebela ter Adolf po germansko plemeniti volk? »Z dajanjem živalskih imen so želeli, da bi pozitivne resnične ali simbolične lastnosti živali prešle na nosilca imena,« dodaja Janez Keber. Imenujemo se seveda tudi po kovinah in dragih kamnih. Iz grškega imena za biser Mar-garites sta slovenski Margareta in Marjeta, iz hrvaščine imamo Biserko, v našem jeziku je Zlata . Nekatera druga imena so na primer povezana z mistiko in božanstvi (slovanski Božidar, grška Doroteja, hebrejski Mihael .). Po Kebru so med glavnimi dejavniki za izbor otrokovega imena tradicija, etični, verski, dinastični, politični in literarni dejavniki ter dejavniki blago-glasnosti, sosedstva, izvirnosti in nevpadljivosti. Dejavnik tradicije je na primer to, da prejme prvorojenec očetovo ime. Nekoč smo smeli imeti novorojenci le krščanska imena, zlasti po drugi svetovni vojni so starši začeli uporabljati slovanska in nesvetniška imena, kot so Zvonko, Zdrav-ko, Branko, Milena, Srečko ... Po literarnih junakih imamo Prešernovega Crtomirja in Finžgarjevega Iztoka, iz ljudske pesmi Bredo, Alenčico, Izidorja ... V zadnjem obdobju podeljujejo starši otrokom kratka imena. Med imeni so posebnost vzdevki, hišna imena (tako imenovana domača imena hiš), psevdonimi (umetniška imena) in partizanska oziroma ilegalna imena. Pre-žihov Voranc se je v resnici pisal Lovro Kuhar, Ita Rina je imela v osebni izkaznici ime Ida Kravanja, Matej Bor je umetniško ime Vladimirja Pavšiča . Pomembni so tudi različni frazemi. Saj veste, ime Matilda hitro povežemo z matildo, s smrtjo. O avtorju: Janez Keber, rojen leta 1943, je jezikoslovec, imenoslovec in publicist. Posebej znan je po raziskovanju imen in priimkov. Med drugim je sodeloval pri ustvarjanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Leksik ALBUM S CELJSKEGA Novomašnik France Zagra-dišnik z družicami, Nova Štifta pri Gornjem Gradu, 30. julij 1939 Duhovnik France Zagradišnik se je rodil 13. 8. 1913 v Novi Štifti pri Gornjem Gradu v družini z devetimi otroki. S pomočjo gornje-grajskega kaplana je prišel v mariborsko dijaško semenišče in klasično gimnazijo. Po opravljenem bogoslovnem študiju je prejel duhovniško posvečenje na praznik sv. Cirila in Metoda in pel prvo sveto mašo pred osemdesetimi leti v domači župnijski cerkvi. Najprej je bil kaplan v Hočah, nato je bil med 2. svetovno vojno izgnan na Hrvaško. Kot drugi kaplan je prišel 15. 10. 1945 v Trbovlje, kjer je bil nato župnik od leta 1951 do prezgodnje smrti 25. 2. 1961. Spomini še živijo Bil je krvodajalec in eden od pobudnikov esperanta v Trbovljah. Iz pričevanj nekaterih še živečih, ki so ga poznali, je še danes mogoče zaznati, kako je bil priljubljen med ljudmi, odprt do vseh in kako je bil vsakomur pripravljen pomagati. O tem pričajo tudi zapisi o prezgodnjem zadnjem slovesu od številnih trboveljskih župljanov, ki so ga pospremili na zadnjo pot v rodno Novo Štifto, kjer je tudi pokopan. Zagradišnika se kot dobrovoljnega človeka in dobrega plesalca spominja 85-letna Milka Lesjak, po domače Omreževa, nekoč krajan-ka Nove Štifte, zdaj Vinske Gore. Navedeni župniji povezuje tudi tradicionalno romanje Vinskogorčanov v Novo Štifto na binkoštno nedeljo. Tudi lastnik predstavljene fotografije Janez Osetič, ki je v minulih dneh praznoval abrahama, je s teto Nežiko Kroflič, cerkve- no in ljudsko pevko, v mladih letih večkrat poromal k Mariji Zvezdi v Zadrečko dolino. Prispevala: Janez Osetič (fotografijo) in Srečko Maček (besedilo) Zahvaljujemo se gospodu Mihaelu Hildu iz župnije Trbovlje za posredovane podatke. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. PODLISTEK / BUKVARNA 18 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (15) Sodelovanje Maxa Adolfa Westna s partizanskim odporniškim gibanjem Žgank je Maxa Adolfa Westna povabil na sestanek v Tremerje pri Celju. Do sestanka je verjetno prišlo marca 1945. Njun sestanek je opisal: »Odzval se je mojemu vabilu in prišel na zvezo. Zelo plašen je bil, tako da tega ni mogel skriti. Prinesel je zavoj tobaka, vzel sem ga s pripombo, da ga dobivamo redno. Najprej sem ostro nastopil, zakaj tako slabo ravna z delavci v svojem podjetju. Opravičeval se je in rekel, da bi se rad nekako odkupil za to. Postavil sem mu pogoj, da nemška vojska ob umiku ne bo razrušila njegove tovarne. Pristal je in ob kapitulaciji tudi držal obljubo. Vedel sem, da ima v tovarni tiskarski stroj. Zahteval sem, da mi ga pošlje. Tudi to je obljubil. Potem nam je pošiljal razno blago, ki so ga naši skladiščili v Branibo-ru (gostilna v Celju - op. M. M.), od tu pa vozili k nam. Tiskarski stroj so tudi že raz-montirali, vendar ga zaradi še vedno ostre kontrole gestapa v podjetju niso mogli spraviti iz tovarne do Branibora.« Max Adolf Westen je še naprej ohranjal zvezo tudi z obveščevalnim centrom IV. operativne cone, in sicer preko pripadnice OZNE z vzdevkom Tatjana. Domnevno naj bi šlo za mlado dekle, ki je ob koncu vojne bilo v načelstvu OZNE za okraj Celje - mesto in je zaradi okrutnega postopanja z zaporniki dobilo vzdevek »krvava Tatjana«. Max Adolf Westen je pričakoval, da bo imenovana postala načelnica OZNE za okraj Celje - mesto in da mu bo na tem položaju lahko koristila, kar se ni zgodilo. Sodelovanje Maxa Adolfa Westna s partizanskim odporniškim gibanjem oziroma z OF se je končalo 8. maja 1945. Ker je bila takrat razglašena kapitulacija Nemčije, ,, I f. WW m VV Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. je bilo načrtovano, da bo tega dne okrajni odbor OF Celje - mesto od nemškega poveljstva v Celju prevzel oblast. S tem namenom so se isti dan zgodaj zjutraj v njegovi vili na Golovcu sestali tisti člani okrajnega odbora OF Celje -mesto, ki so bili predvideni za to nalogo. Med njimi sta bila sekretar okrajnega odbora OF Celje - mesto Martin Klanči-šar in njegova članica Ivanka Žagar iz Škofje vasi. Od tam jih je Max Adolf Westen s svojim avtomobilom, na katerem je bila razvita slovenska zastava z rdečo zvezdo, odpeljal na magistrat v Celje, kjer je bil sedež komande nemške vojske za odsek Celje, da bi se pogajali o izročitvi oblasti. Max Adolf Westen je izpolnil obljubo, ki jo je dal Ne-stlu Žganku, in komandanta nemške vojske za sektor Celje prepričal, da ob umiku iz Celja ni ukazal porušiti tovarne emajlirane posode. S tem je Celju vsekakor naredil veliko uslugo. Se nadaljuje ... Vila Maxa Adolfa Westna na Golovcu. Danes je v njej Center za varstvo in delo Golovec. (Foto: OKC) Janez Keber: Leksikon imen Onomastični kompendij Kaj skrivajo naša imena? Avtorja knjige Janeza Ke-bra ljudje osebno in na druge načine veliko sprašujejo o različnih imenih. Za knjigo Leksikon imen je tolikšno zanimanje, da je bila izdana že štirikrat. Naša imena nas pač označujejo, želimo izvedeti, od kod izvirajo in še marsikaj. Kot je zapisal Keber, so s podeljevanjem imena povezani različni običaji in sveti obredi. Ti so v različnih oblikah, od gostij in obrezovanja do kršče-vanja. Ljudje svoja imena tudi zamenjajo, kar se dogaja v nekaterih vzhodnoazijskih kulturah ob prestopanju iz ene vere v drugo, zamenjujejo jih tudi redovniki, papeži ... In nekatera starodavna imena so celo tesno povezana z živalmi. Ste vedeli, da je po hebrejsko Debora čebela ter Lea krava, da je po grško Melitta čebela ter Adolf po germansko plemeniti volk? »Z dajanjem živalskih imen so želeli, da bi pozitivne resnične ali simbolične lastnosti živali prešle na nosilca imena,« dodaja Janez Keber. Imenujemo se seveda tudi po kovinah in dragih kamnih. Iz grškega imena za biser Mar-garites sta slovenski Margareta in Marjeta, iz hrvaščine imamo Biserko, v našem jeziku je Zlata . Nekatera druga imena so na primer povezana z mistiko in božanstvi (slovanski Božidar, grška Doroteja, hebrejski Mihael .). Po Kebru so med glavnimi dejavniki za izbor otrokovega imena tradicija, etični, verski, dinastični, politični in literarni dejavniki ter dejavniki blago-glasnosti, sosedstva, izvirnosti in nevpadljivosti. Dejavnik tradicije je na primer to, da prejme prvorojenec očetovo ime. Nekoč smo smeli imeti novorojenci le krščanska imena, zlasti po drugi svetovni vojni so starši začeli uporabljati slovanska in nesvetniška imena, kot so Zvonko, Zdrav-ko, Branko, Milena, Srečko ... Po literarnih junakih imamo Prešernovega Crtomirja in Finžgarjevega Iztoka, iz ljudske pesmi Bredo, Alenčico, Izidorja ... V zadnjem obdobju podeljujejo starši otrokom kratka imena. Med imeni so posebnost vzdevki, hišna imena (tako imenovana domača imena hiš), psevdonimi (umetniška imena) in partizanska oziroma ilegalna imena. Pre-žihov Voranc se je v resnici pisal Lovro Kuhar, Ita Rina je imela v osebni izkaznici ime Ida Kravanja, Matej Bor je umetniško ime Vladimirja Pavšiča . Pomembni so tudi različni frazemi. Saj veste, ime Matilda hitro povežemo z matildo, s smrtjo. O avtorju: Janez Keber, rojen leta 1943, je jezikoslovec, imenoslovec in publicist. Posebej znan je po raziskovanju imen in priimkov. Med drugim je sodeloval pri ustvarjanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Leksik ALBUM S CELJSKEGA Novomašnik France Zagra-dišnik z družicami, Nova Štifta pri Gornjem Gradu, 30. julij 1939 Duhovnik France Zagradišnik se je rodil 13. 8. 1913 v Novi Štifti pri Gornjem Gradu v družini z devetimi otroki. S pomočjo gornje-grajskega kaplana je prišel v mariborsko dijaško semenišče in klasično gimnazijo. Po opravljenem bogoslovnem študiju je prejel duhovniško posvečenje na praznik sv. Cirila in Metoda in pel prvo sveto mašo pred osemdesetimi leti v domači župnijski cerkvi. Najprej je bil kaplan v Hočah, nato je bil med 2. svetovno vojno izgnan na Hrvaško. Kot drugi kaplan je prišel 15. 10. 1945 v Trbovlje, kjer je bil nato župnik od leta 1951 do prezgodnje smrti 25. 2. 1961. Spomini še živijo Bil je krvodajalec in eden od pobudnikov esperanta v Trbovljah. Iz pričevanj nekaterih še živečih, ki so ga poznali, je še danes mogoče zaznati, kako je bil priljubljen med ljudmi, odprt do vseh in kako je bil vsakomur pripravljen pomagati. O tem pričajo tudi zapisi o prezgodnjem zadnjem slovesu od številnih trboveljskih župljanov, ki so ga pospremili na zadnjo pot v rodno Novo Štifto, kjer je tudi pokopan. Zagradišnika se kot dobrovoljnega človeka in dobrega plesalca spominja 85-letna Milka Lesjak, po domače Omreževa, nekoč krajan-ka Nove Štifte, zdaj Vinske Gore. Navedeni župniji povezuje tudi tradicionalno romanje Vinskogorčanov v Novo Štifto na binkoštno nedeljo. Tudi lastnik predstavljene fotografije Janez Osetič, ki je v minulih dneh praznoval abrahama, je s teto Nežiko Kroflič, cerkve- no in ljudsko pevko, v mladih letih večkrat poromal k Mariji Zvezdi v Zadrečko dolino. Prispevala: Janez Osetič (fotografijo) in Srečko Maček (besedilo) Zahvaljujemo se gospodu Mihaelu Hildu iz župnije Trbovlje za posredovane podatke. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR? Preglejte aktualno ponudoo Energetska agencija Kssena oblikuje večdimenzionalen pristop k nizkoogljičnem načrtovanju Prav financiranje projektov energetske učinkovitosti in investicij v obnovljive vire energije predstavlja enega od izzivov za prehod v nizkoogljič-no družbo. S tem namenom Energetska agencija Kssena sodeluje pri razvoju inovativ-nih finančnih inštrumentov in platform, ki bodo omogočali lažje investiranje posameznikov in podjetij v omenjene projekte. Pilotni projekt, energetska obnova ljudske univerze v Velenju, izvajamo v okviru projekta e Central, kjer bomo s pomočjo množičnega financi- ranja pridobili del sredstev za sanacijo in oblikovali smernice za prihodnje projekte. V agenciji Kssena zelo dejavno sodelujemo tudi v ostalih nacionalnih in evropskih programih in s tem v regijo pripeljemo veliko evropskega znanja, izkušenj ter predvsem nepovratnih sredstev. S projektnim delom si prizadevamo na različne načine izboljšati energetsko kulturo lokalnega okolja in spodbujati trajnostni razvoj širše regije, pri čemer za učinkovitejše ravnanje z energijo navdušujemo tudi najmlajše v vrtcih in šolah. V Zavodu Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod Kssena) nenehno stremimo k iskanju inovativnih energetskih rešitev, novih virov financiranja ter iskanju alternativnih poti do večje energetske učinkovitosti. Doslej smo izpeljali veliko energetskih projektov, na katere smo zelo ponosni in zaradi katerih smo postali prepoznaven akter na slovenskem trgu in v širši regiji. Zavod Kssena med drugim uspešno sodeluje pri izvedbi projekta Imeas. Tega izvaja v okviru programa Interreg Območje Alp in se osredotoča na celovito obravnavo politik na področju energetike in trajnostnega razvoja ter skuša odpraviti razpršenost, nepotrebno podvajanje in neusklajenost posameznih politik, strategij in interesov na različnih odločevalskih ravneh (v tujini znano pod imenom »policy silo«). Večdimenzionalen pristop opredeljuje vertikalne, horizontalne in medsektorske povezave, ki vplivajo na energetsko načrtovanje in posledično na razvoj zaključenih, vendar med seboj povezanih teritorijev, ki niso nujno zaključene administrativne upravne enote. Tovrsten pristop bo olajšal prehod do nizkoogljične družbe in energetske neodvisnosti alpskega in predalpskega območja. Pristop smo testirali pri pripravi lokalnega energetskega koncepta za Mestno občino Celje. V okviru projekta Imeas smo namreč v zadnjih letih razvili številne smernice, namenjene izboljšanju zmogljivosti javne uprave, agencij in drugih ustanov pri načrtovanju integriranih in trajnostnih energetskih politik ter zagotovitvi ustreznih operativnih orodij za doseganje učinkovitega energetskega modela v alpski regiji. Z izdelavo lokalnega energetskega koncepta za Mestno občino Celje so bila omenjena orodja tudi testirana. Ena od perečih tematik so tudi izpusti trdih delcev (PM10, PM2,5) in njihova povečana koncentracija v hladnejšem delu leta. To tematiko energetska agencija Kssena nagovarja v sklopu projekta BB-CLEAN, v sklopu katerega trenutno potekajo pilotne dejavnosti meritve prašnih delcev v alpskih dolinah. V kasnejših fazah projekta bomo z ostalimi partnerji razvili tudi aplikacijo, ki bo s pomočjo modelov za napoved koncentracij trdih delcev omogočala optimizacijo delovanja kurilnih naprav za čim nižje izpuste v času največjega onesnaženja. Omenjena aplikacija bo le eden od predvidenih dosežkov projekta, glavni cilj je namreč razvoj usklajenih politik za nizkoogljično energetiko v skladu s trajnostno rabo biomase za proizvodnjo toplote. Z ozirom na stanje različnih zakonskih in administrativnih okolij bodo v ta namen razvili inovativna orodja za tehnološko in ekonomsko načrtovanje ogrevanja na biomaso, ki bodo skladna s ciljem omejevanja posledic podnebnih sprememb. ШШ ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Delavec v proizvodnji II (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo tehnične smeri (mehatronika, obdelava kovin), vsaj IV. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti, možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev, priložnost za izpolnitev kreativnih potencialov, stimulativno nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Traktorist (m/ž) (Ravne) Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 27. 8. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, pričakujemo izpit za viličarja, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 21. 8. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barista (m/ž) Pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh informacij, nujno dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: prodajanje blaga z izračunom prodajne vrednosti in inkasom, svetovanje strankam pri izbiri blaga glede na kakovost in uporabnost, sodelovanje pri naročanju blaga, evidentiranje želja kupcev, prevzemanje in odpremljanje blaga, kontroliranje prevzetega in oddanega blaga. Kaj od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatu nudimo zaposlitev za polni delovni čas, zaposlitev za določen čas 12 mesecev s 6-mesečnim poskusnim obdobjem in možnostjo podaljšanja pogodbe ter delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 12. 8. 2019. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo (m/ž) (Teharje in teren) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušen na podobnih delovnih mestih, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Teharje in teren) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi. Pričakujemo sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene so delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik - viličarist (m/ž) (Žalec) Od kandidatov pričakujemo izpit za upravljanje viličarja, 1 leto delovnih izkušenj z delom z viličarjem in v skladišču, srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizično moč, motiviranost za delo. Kandidatom nudimo urejeno delovno okolje, dopoldansko delo od ponedeljka do petka, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim preizkusnim obdobjem, takojšen začetek dela. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, smisel in zanimanje za tehnično področje sta nujna, znanje vsaj enega tujega jezika, vozniški izpit B-kategorije, proaktivnost in samoiniciativnost v prodajnem procesu, razumevanje in znanje prodaje. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo glede na realizacijo, delo v majhnem, sodobnem podjetju. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priu-čitve dela, pripravljenost na večiz-mensko delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 12. 8. 2019. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. 13 MojeDelo.com CNC-operater (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Naloge in odgovornosti: strežba strojem in korekcije pri nastavitvah, pripravljanje strojev in naprav za zagon, posluževanje in nadzor nad delovanjem, nastavljanje in posluževanje CNC-strojev ... Redno plačilo, urejeno delovno okolje ... Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v proizvodnji (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in da skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec (m/ž) na montažni liniji (Nazarje) Naloge in odgovornosti: ročna sestava, sestava na montažnih linijah, skrb za kakovost izdelkov ... Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalka (m/ž) (Celje, Maribor) Pričakujemo osnovno znanje nemškega jezika, delovne izkušnje v prodaji, samoiniciativnost, komunikativnost, zanesljivost, veselje do prodaje in dela s strankami, poznavanje okolja Microsoft Office, občutek za estetiko. Jones trgovina, d. o. o., Ulica Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 19. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec izmenovodja (m/ž) (Celje) New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za »program zeleni« (m/ž) (Celje) Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter dejavnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zdravnik (splošni zdravnik) (m/ž) (Rogaška Slatina) Razkošen zdravstveni center v Rogaški Slatini razpisuje prosto delovno mesto zdravnika, ki bo zadolžen za ambulantno oskrbo pacientov v skladu z zdravniško etiko in moralo. Hotel Aleksander*****, Zdraviliši trg 3, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 4. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Arja vas) Pričakujemo II., III., IV. ali V. stopnjo izobrazbe, zaželena opravljena NPK za varnostnika ali končana srednja šola za poklic tehnik varovanja, komunikativno, urejeno in nekonfliktno osebo s pozitivnim odnosom do dela in ljudi ... Aktiva TS, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 31. 7. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Gozdar sekač (m/ž) (Vrhole pri Slovenskih Konjicah) Glavne naloge: izvajanje sečnje in izdelave gozdnih sortimentov po delovnih nalogih, izvajanje gojitvenih in varstvenih del, sodelovanje pri spravilu lesa, izvajanje vseh ostalih potrebnih del v gozdu, čuvanje in vzdrževanje delovnih sredstev ... Fagus Gis, gozdarske storitve, izobraževanje in svetovanje, d. o. o., Vrhole pri Slovenskih Konjicah 35, 2316 Zgornja Ložnica. Prijave zbiramo do 17. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvijalec programske opreme (m/ž) (Žalec) Naloge: razvoj in vzdrževanje ter testiranje programske opreme . HRC Informacijski inženiring, d. o. o., Savinjska cesta 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec blagovne znamke Champion (m/ž) (Velenje) Vaše delo bo obsegalo prodajo blaga, prevzem in izdajo blaga, optimizacijo zalog, izdajo računov, urejanje izložbe, zaključek blagajne. Trgovski center Tivoli - Moto Shop, d. o. o., Leskoškova ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje z okolico) Vaše naloge: omogočanje prijetnih in enostavnih nakupov kupcem, dosledno opravljanje dela v skladu s prodajnimi načeli, zalaganje polic s prehrambnimi in z neprehrambnimi izdelki, priprava, peka in zlaganje pekovskih izdelkov, zagotavljanje svežine sadja in zelenjave, skrb za čistost in ureje- nost prodajnih polic in trgovine, delo na blagajni. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 4. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Natakar (m/ž) (Laško) Kaj pričakujemo? IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe, leto delovnih izkušenj, poskusno delo je 2 meseca. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 15. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar II (m/ž) (Rimske Toplice) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe (gostinska), urejenost, zanesljivost, samostojnost pri delu, vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 26. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. Vsak ponedeljek _ ab 12.15. 4 ШМ-1Ш1 W Vaš zakaj, naš zato. 18 ŠPORT Slab začetek nove sezone ^ I 1 'V I ■ I 1 ■ ■ 1 V Celjani šokirali svoje navijače Moštva v 1. slovenski nogometni ligi so odigrala tekme 2. kroga. Prijetno je presenetil velenjski Rudar, ki se je pred domačimi gledalci Ob jezeru z Mariborom razšel z neodločenim rezultatom 1:1. Pravo katastrofo so si privoščili Celjani, ki so izgubili na gostovanju pri novincu v ligi, v Sežani. Domači Tabor je zmagal z 1:0. Olimpija je v derbiju kroga s 4:2 premagala Domžale, Mura s 4:3 Bravo, Aluminij pa z 2:1 Triglav. MITJA KNEZ Po dveh krogih sta na vrhu lestvice Olimpija in Aluminij, ki sta zabeležila po dve zmagi. Šesti Rudar je vknji-žil dva neodločena rezulta- Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 2 2 0 0 6: 2 6 ALUMINIJ 2 2 0 0 4: 1 6 MURA 2 1 1 0 6: 5 4 TRIGLAV 2 1 0 1 3: 3 3 TABOR 2 1 0 1 1: 2 3 RUDAR 2 0 2 0 3: 3 2 CELJE 2 0 1 1 2: 3 1 MARIBOR 2 0 1 1 2: 3 1 DOMŽALE 2 0 1 1 4: 6 1 BRAVO 2 0 0 2 3: 6 0 ta, s po eno točko so na dnu Celje, Maribor in Domžale. Brez točk je Bravo. Še brez zmage V Sežani so se gostitelji proti Celjanom veselili za večino nepričakovane zmage. Odločitev o zmagovalcu je padla v 37. minuti. Leon Sever je najprej po podaji iz kota stresel prečko, a se je žoga spet odbila do Severja, ki jo je z roba kazenskega prostora s polvisokim strelom poslal za hrbet celjskega vratarja Metoda Jurharja. V drugem delu je celjski strateg Dušan Kosić Celjsko moštvo se bo jutri drugič v novi sezoni predstavilo domačemu občinstvu. Celjani bodo proti Aluminiju lovili prvo zmago. dokaj hitro posegel po dveh menjavah, v igro je poslal tudi novo okrepitev Ivana Božića, a gostom to ni pomagalo. V 59. minuti so namreč ostali brez Daria Vizingerja, ki je prejel drugi rumeni karton. Tabor je prišel do zaslužene zmage, ko je pokazal več. To je bil šok za navijače Celja, ki tako slabega uvoda v novo sezono niso pričakovali. Jutri ura resnice »Naša podoba tokrat ni bila prava. Odigrali smo zelo sla- bo tekmo in več od poraza si nismo zaslužili,« je po gostovanju v Sežani dejal trener Celja Dušan Kosič. Celjske nogometaše jutri čaka druga domača tekma. Po Muri (tekma se je končala z 2:2) bo v Celju gostoval Aluminij iz Kidričevega, ki je v uvodnih dveh krogih dvakrat zmagal. Ce Celjani tudi v tretje ne zmagajo, potem se bo v celjskem prvoligašu prižgal prvi alarm. Jutrišnja tekma se bo začela ob 19. uri. Foto: GrupA Zelo dobro skozi zahteven razpored Nogometaši Rudarja iz Velenja so na prvih dveh tekmah nove sezone državnega prvenstva zabeležili dva neodločena rezultata in posledično dve točki. Sprva so gostovali v Domžalah, tokrat pa pred domačimi gledalci gostili Maribor. Velenjčani so kljub na papirju zahtevnemu začetku sezone dokazali, da bo potrebno na njih resno računati. Rudar ima dobro igro, potem ko je trener Almir Sulejmanović s svojimi pomočniki dobro pripravil »knape«. Ob jezeru so tokrat domači nogometaši načrte prekrižali državnim prvakom. Maribor je v prvem polčasu povedel z golom Dina Hotiča, domači pa so rezultat tekme 1:1 postavili v 91. minuti, ko je zadel Dominik Radič. Gostje so v drugem delu tekme igrali z igralcem manj, saj je »pordečel« Rok Kronaveter. »Na koncu obra- čuna smo videli pravo dramo. Resnično sem zelo vesel in obenem ponosen na moje fante. Tekmo so odgarali in do zadnjih sekund verjeli v pozitiven rezultat,« je po tek- MOJE MESTO, MOJ KLUB PRVA LIGA TelekomSIovenije to Ретек, 26.7.2019 STaDion Z'DežeLe 19:00 Prvoligaši sestavljajo igralski mozaik Velenjski nogometaši so lahko z začetkom nove sezone zelo zadovoljni. Po točki v Domžalah so se nove točke razveselili proti Mariboru. mi dejal trener Rudarja Almir Sulejmanović. Velenjčane v soboto čaka gostovanje pri Triglavu, v Kranju. MiK Foto: LADO VAVPETIČ CINKARNA Ovoc Gradimo življenj« 'dežele /ÄSS Qtriglavzdravje RH P IZ celjske mesnine farani< so novico sprejeli z veseljem. Že zdaj čutijo odgovornost za te mlade, ki bodo na začetku poti, na začetku svoje poklicanosti v duhovništvo.« INTERVJU 27 ljudi res šok, če čez noč ostanejo brez župnika. Malo je zmede. Zato je treba ljudi na takšne situacije pripraviti. Na srečo sem bil pred tem kaplan v Šoštanju, ki že dolga leta deluje v soupravljanju z župnijama Zavodnje in Bele Vode. Sistema se sicer ne da kopirati, naučil pa sem se kombiniranja in usklajevanja, ki ga poskušam posnemati. V osnovi je treba ljudem jasno povedati in vse razumejo. Če stvari zavijamo v vato, pa domišljija dela po svoje. Sicer so med našimi župnijami zelo kratke razdalje. In že tako smo navajeni, da v avto sedemo za vsako malenkost. Upam, da pri nas ne bo tako, ampak v tujini je marsikje že običajno, da nedeljsko bogoslužje »Rad sem med ljudmi. Treba jim je dati prostor in svojo vlogo v družbi. Niso vsi za vse. Tudi jaz se ne spoznam na vse. Župnija pa smo vsi. Vsak ima svoj dar in to moramo imeti v mislih, da lahko vključimo vsakogar.« vodi nekdo od vernikov. Da je vsaj nekaj, če že ni župnika in sv. maše. Danes se svet vsekakor spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Cerkev vseeno stoji v zelo tradicionalnih okvirih. Tudi če bi bilo duhovnikov dovolj ali celo preveč, ne smemo pozabiti na vlogo ljudi. Župnija so ljudje, ne samo župnik. Zlasti po drugem vatikanskem cerkvenem zboru je ravno človek pot Cerkve. Jezus nikoli ni grajal človeka. Resda se pogosto ni strinjal z njegovimi dejanji, ampak človek je lahko čutil razumevanje in sprejetost. So ljudje, ki so se zaradi kakršnihkoli razlogov oddaljili od Cerkve. Morda za desetletja. Zdaj si predstavljajte, da takšen človek enkrat nenadoma pride k maši. Tam ga bodo videli vsi sosedje. Ob prvi priložnosti ga bodo zasuli z vprašanji, kaj se je z njim zgodilo. Nekaj mora biti narobe. Verjetno ga bo minilo, da bi še kdaj prišel. Glede na vaše izkušnje držijo stereotipi o vaških in mestnih župnijah? Seveda je razlika. V mestu je več ljudi, struktura je zelo mešana. Na vasi se ljudje bolj poznamo. V oznanjevanju pa ni posebne razlike. Kot pravijo, vsaki generaciji oznanjamo evangelij na novo. Po dveh letih v Celju sem bil še štiri leta v Šoštanju. Zdaj sem že devet let v Šmarju. Seveda se župnije razlikujejo, vendar sem se imel povsod zelo lepo. Poleg tega, da ste župnik, ste tudi dekan. Kaj to za vaše dolžnosti pomeni? Škofija je razdeljena na pastoralne podenote. Ena od njih je dekanija. Beseda izhaja iz latinske števke deset. Šmarska dekanija sega od Dramelj, Šentjurja do Zibike in Sladke Gore. Enajst župnij oziroma enajst duhovnikov nas je združenih. Vloga dekana je usklajevanje, povezovanje in občasno tudi koordiniranje s škofijo. Dekana izvolimo na internih volitvah, škof ga potrdi. Sam to vlogo opravljam že drugi mandat. Se pozna, da smo še vedno v pričakovanju novega škofa? Zdaj že tako dolgo čakamo, da smo že skoraj pozabili, da čakamo (smeh). Sicer vse stvari tečejo normalno. Vendar je le škof or-dinarij tisti, ki ima polna pooblastila. In tako čakamo in upamo, da bo kmalu. Prej sva govorila, kako pomembno je prečistiti osebna pričakovanja in poklicanost, ko se človek odloči za duhovniški poklic. Sploh v zadnjem času se zdi, da je tudi Cerkev na poti prečiščevanja ali pa bi vsaj morala biti. Kako kot duhovnik prenašate takšna inštitucionalna bremena? Cerkev imam rad. Večkrat rečem, zlasti mladim, da je en izraz za Cerkev mati. Vemo, da je mama včasih tudi huda, da zaropota. A ne zato, ker bi nas hotela prizadeti. Zato, ker bi rada, da je nekaj iz nas. Ta Cerkev nas lahko tudi razočara. Marsikdo nas lahko razočara. Starši otroke in otroci starše, mož ženo, žena moža. Razočara lahko župnik, škof, celo papež. Bog ne razočara. Je težko. Tudi meni osebno. Ko govorimo o težjih stvareh naše cerkve, mi ni lahko. Me boli. A ljudem skušam povedati, da mora naša vera stati na Kristusu. Tako kot sodelovanje mladih v župniji ne more sloneti na meni. Kaj če bom jutri odšel, kaj če me škof zamenja? Potem ne bodo več opravljali svojih vlog? So pa to težke stvari, res niso lahke. Pri Cerkvi so ljudje še bolj občutljivi. Če bi se včeraj dva okajena zibala skozi Šmarje, bi danes to že vsi pozabili. Če bi bil eden od teh dveh jaz, kakšen halo bi bil (smeh). Duhovniki smo pač bolj pod drobnogledom, kar je tudi prav. Od nas se pričakuje drugačno ravnanje. A četudi se bo slišalo oguljeno, smo nenazadnje tudi duhovniki ljudje. S svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Je pa tudi Cerkev v Sloveniji v resnici danes na poti razločevanja in prečiščevanja. Tudi glede vprašanja, kako Boga približati človeku. Ker ljudje iščejo. Mi pa smo naredili tako velik razkorak med skrbjo za materialno, za vsakdanje življenje, za vse, kar potrebujemo, s tehniko smo izjemno napredovali ..., o svoji duhovnosti pa se ne sprašujemo veliko. Biblično je v človeku ustvarjen tudi prostor za Boga. In če iz tega prostora Boga izrinemo, ta prostor ne bo ostal prazen. Nekaj bomo stlačili noter, pa naj še tako ne sodi tja. In potem se ljudje desetletja in desetletja mučijo, nazadnje pa ugotovijo, da vse skupaj ne pelje nikamor. Ker na koncu življenje potegne črto. Matematično bi lahko rekli, da izstavi račun. Nekatere stvari lahko popravljamo, druge težko. Verjamem pa, da Bog ljubi človeka. Upam si trditi, da ga bolj razume in mu bolj odpušča, kot to znamo sami sebi in drug drugemu. Če Bog ne bi temeljil na ljubezni do človeka, bi že zdavnaj obupal nad nami. Človek vedno prej obupa nad seboj in nad drugimi. Bog pa ne. Prav sodelovanje mladih v župniji je verjetno tisto, kar vam vliva optimizem za boljši jutri. Ravno ste končali, kot je dejal eden vaših duhovniških kolegov, enega lepših oratorijev v škofiji. do Zibike, kjer je praznik 14. avgusta, 15. avgusta je v Šmarju praznik Marije Vnebovzete in 16. avgusta še god sv. Roka. Tudi letos bo tako. Romarski turizem je v občini, ki je bogata s sakralno dediščino, tudi uradna občinska strategija. Zadnji dve leti intenzivno obnavljate župnijsko cerkev. Kako daleč ste? Šmarje z okolico je posebej bogato s spomeniki sakralnega pomena. Zelo na gosto imamo te spomenike. Če se ozremo v zgodovino, izstopajo določeni duhovniki, ki so bili zelo razgledani in prosvetljeni. Na primer trije bratje Jurešič. Delovali so v Zibiki, Šmarju in na Ponikvi. Kaj jih je gnalo, zakaj so si postavitev teh spomenikov zamislili, kot so si, morda ne bomo nikoli izvedeli. Veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih tudi zato, ker je župnišče po letu 1800 pogorelo in z njim tudi veliko dokumentov. Izpostaviti velja še dr. Mateja Vrečarja. Jaz mu pravim kar dr. Univerza-lis. Bil je vse od duhovnika, matematika, filozofa, urarja, usnjarja, čevljarja, lovca in še bi se kaj našlo. Pospeševal je tudi umetnostni arhitekturni razvoj in tako neizbrisno zaznamoval šmarski prostor. Ko se iz Šentvida peljete proti Šmarju in pridete na Halerjev breg, prvič zagledate kal-varijo - to je duša ^ . Šmarja. Če bi y .J^JT to zradirali, kraj ne bi bil več " ] »Vedno se najde kdo, ki mu župnik ni všeč. Pa včasih rečem ljudem, če bodo kakšen Očenaš zmolili za nas, bo bolj pomagalo, kot če se jezijo. Če bi toliko molili za nas, kot nas kdaj kritizirajo, bi bili sami svetniki.« »Zanimivo, kako pastorala mladih nagovarja otroke in njihove starše. Še bolj pa to, kako se med animatorji najdejo tudi tisti, ki se drugje morda ne. Treba jim je dati možnost in priložnost in nas vedno pozitivno presenetijo. Mladi zmorejo več, kot starejši od njih pričakujemo in si mislimo.« »Ljudje pogosto ostanejo brez besed, češ da ne morejo verjeti, da imamo pri nas takšno cerkev. V resnici takšne kalvarije s _ takšno postavitvijo v celi Avstro-Ogrski ni bilo. In je še danes ni.« Res je bil lep. Imeli smo 130 otrok in 41 anima-torjev. Oratorij na Sladki Gori nas še čaka. Vsako takšno srečanje, še posebej če je malo večje in daljše, pusti pri človeku vtis. Vedno znova me nagovori, ko gledam starejše osnovnošolce, dijake in študente, kako delajo z mlajšimi otroki - s prvim triletjem osnovne šole. Res je lep pogled, kako znajo mladi skrbeti za mlajše. Je pa to velik zalogaj za celo župnijo. Zahtevno je, tudi zato, ker se spreminja zakonodaja in je treba slediti marsičemu. A če se ozrem, je najpomembnejši trden krog sodelavcev. Sam ne morem narediti ničesar. Pred devetimi leti smo imeli na oratoriju 40 otrok in prav ti so danes naši animatorji. Moja glavna skrb je delo z njimi. Če imamo v župniji dovolj animatorjev, potem lahko sprejmemo vse otroke, ki nam jih starši za tisti teden zaupajo. Z leti se je vse skupaj organizacijsko in vsebinsko razvijalo. Seveda je najpomembnejše, da vsi, ki oratorij začnemo, ga tudi končamo. Da smo vsi živi in zdravi. Kako počitnikujete - hribi ali morje? S hribov sem doma, na morju mi je pa prevroče (smeh). Rad pa si vzamem nekaj dni predvsem za odmik od vsakdanjih stvari, da lahko uvidim, kaj je v mojem življenju dobro ali slabo. Sicer pa je avgusta - v najbolj dopustniškem času - pri nas čas največjih romarskih shodov. Kar pomeni, da imam v času počitnic in dopusta skoraj največ dela. Sicer pa nekoč ljudje niso hodili poleti na dopust. Romanja so bila edini oddih. Naša romarska triada se začne 12. in 13. avgusta na Sladki Gori. Od tam so nekoč peš potovali to, kar je. In ti spomeniki so bili potrebni obnove. Dolga leta smo prenavljali kapele. V njih so danes kopije kipov. Originali so v župnijskem gospodarskem poslopju, ki smo ga z občino leta 2015 preuredili v muzej baroka. Zaradi vidne vloge sv. Roka je župnijska cerkev dolgo ostajala v ozadju. Ker je tudi najnižja točka v kraju, ki že po imenu spominja na vodo - Jelše rastejo, kjer je vlažno - jo je zob časa res hudo načel. Brez podpore »faranov« pri obnovi ne bi mogel nič. Zelo zavzeto so pristopili in prispevali tako finančna sredstva kot material in stotine ur prostovoljnega dela. Tudi zaradi tega smo se obnove lahko lotili celostno. Zdaj z grobimi deli zaključujemo, trenutno polagamo tlak. Upamo, da bo do konca leta cerkev spet zablestela v vsej lepoti, ki jo je leta skrivala. Zagotovo ste obiskali veliko romarskih središč po svetu. Si lahko predstavljate, da bi tudi Šmarje kdaj dobilo večjo prepoznavnost v slovenskem merilu ali celo širše? Če beremo zapise iz leta 1700 in kasneje, pravijo, da je okoli praznika sv. Roka v Šmarje priromalo tudi do 12 tisoč ljudi. Ne sanjam o teh številkah, ampak vseeno. Takšnega kompleksa, kot ga imamo v Šmarju, nisem videl še nikjer. Zasnova in postavitev sta zelo posebni. Ne gre za klasičen križev pot. Upodobljenih je zadnjih dvanajst ur Jezusovega življenja & - kalvarija - na vrhu je cerkvica sv. Roka, ki po zunanji fasadi ni prav nič posebnega, vendar gre za izvrstno prispodobo našega življenja. Iz doline se zdi pot na vrh čisto enostavna. V resnici ni tako lahka. Nekje na sredini je mesto, ko romar pred seboj ne vidi nič več. Samo stopnice. Vsak človek ima izkušnjo, ko pride v življenju na točko, da je tako hudo, da bi najraje kar umrl. Sede na tla in kaj zdaj? Umre ne in treba je iti dalje. Tisti, ki vztraja, pride do cerkve sv. Roka. Za nas danes morda ni tako fasci-nantno, ampak za človeka, ki ni videval veliko barvnih slik, ni poznal televizije in vseh teh pisanih podob . Ko je stopil v cerkev, kjer sta barok ^ in rokoko na vrhuncu, kjer podobe kar skačejo iz slik, je zares doživel glorijo nebeške slave. Foto: GrupA 28 REPORTAŽA Porisana telesa vodnikov Sestop s Svinjaka 40 mladih planincev se je udeležilo počitnikovanja v Čezsoči Na planinskem taboru »Če želite svoje otroke navdušiti nad gorami, lepoto narave, življenjem v šotoru in druženjem z vrstniki, jih morate prijaviti na planinske tabore,« bi se lahko glasilo povabilo na aktivno preživljanje poletnih počitnic v objemu planinskega sveta. 40 mladih planincev iz planinskih društev Slivnica pri Celju, Dramlje in Vitanje je to doživelo in po tednu dni so obogateni z novimi izkušnjami in novimi prijatelji. BARBARA GRADIČ OSET V kraju Čezsoča na robu Bovške kotline v neokrnjeni naravi v bližini reke Soče se bo letos v osmih tedenskih izmenah zvrstilo precej otrok, ki imajo radi naravo in hribe. 16 planinskih društev iz savinjskega meddruštvenega odbora in še nekaj društev od drugod je tudi letos organiziralo planinski tabor. V teh dneh so se vrnili otroci iz zgoraj omenjenih društev. Otroci, stari od 8 do 14 let, so spali v šotorih, izkušnja, ki je bila za precejšnje število otrok prva. Za otroke so skrbeli planinski vodniki, mentorji planinskih skupin, mladinski voditelji, vzgojitelji ter tehnično in medicinsko osebje. Letos je izmeno sredi julija vodil 23-letni mladinski Nabiranje drv za taborni ogenj voditelj PD Slivnica pri Celju Tilen Cmok, ki se je pred trinajstimi leti prvič udeležil podobnega tabora. »Letos je bila vodstvena ekipa zelo mlada, a nikakor ne neizkušena. Otroke smo poskušali animirati, vmes pa jim predati tudi kakšno lekcijo planinske šole. Če so se naučili kakšen nov vozel ali spoznali dve novi planinski roži, je namen dosežen. Drugače smo jim želeli približati svet gora, ki je nas nekoč že okužil.« Planinska dejavnost tokrat obogatena s kuharsko Za mlade planince so organizirali tri daljše pohode. Drugi dan tabora, v nedeljo, so mlajše peljali na Čelo nad Bovcem in starejše na zahtevnejši 1.653 metrov visok Svinjak. V torek je bil pohod po Kaninu, do tja so jih peljali z gondolo. V sredo so se mladi z Lepene povzpeli do Krnskega jezera. Ko so se odpravili v hribe, so se otroci zbudili ob ranih urah, drugače so jim vodniki dovolili, da so spali do ure, ko bi morali tudi drugače v šolo. Poleg pohodov so imeli otroci vsakodnevne dejavnosti. V bližini tabora so jim vodniki pripravili zipline, orientacijski pohod, odkrivanje skritega zaklada. Vsak dan so se otroci lahko osvežili v prijetno mrzli smaragdni Soči. Verjetno jim bosta v spominu še dolgo ostala taborni ogenj in dogajanje ob njem. »Otroci so nam pomagali v tabor prinesti drva, saj smo jim obljubili, da toliko kot bodo drv privlekli, tako dolgo bo ogenj gorel in tako dolgo bodo lahko pokonci. Tega smo se držali, a zadnje dni so nas že skoraj prosili, če smejo predčasno oditi spat. Kakšen večer smo ob ognju tudi kaj spekli in prepevali ob spremljavi kitare,« je še dodal Tilen Cmok. Letos sta bila dva dneva v znamenju MasterChe-fa, prosto po njem so namreč mladi planinci pripravili pravo kuharsko tekmovanje. »Denar« so zaslužili z veliko igro, potem so lahko kupili sestavine in imeli uro časa, da so pripravili jedi, med katerimi so prevladovali hrenovke in krompir na sto in en način. Ustvarjalnosti in veselja je bilo ob tem seveda v izobilju. Krst za nove mlade planince Poseben obred je tudi sprejem novih otrok v izbrane vrste planinstva. Letos so pripravili krst za 16 otrok, ki so bili prvič na taboru. Tokrat so bili deležni svete soške vode, odgovoriti so morali na vprašanje mladinskega voditelja, manjkali seveda niso niti udarci po zadnji plati. Še posebna pika na i je bilo letos odlično vreme. »Malce me je bilo pred odhodom strah, ker je bila napoved vse prej kot obetavna, a na koncu smo jo dobro odnesli, bila je le ena manjša nočna ploha in nekaj popoldanskih škrapelj,« je zaključil Tilen Cmok. Foto: Feri Kropec Iz tabora pogled na Svinjak Ni ga čez skok v mrzlo Sočo Planinski krst Za konec še ena skupinska Na obisku pri županu mag. Branku Kidriču S povezovanjem spet do šampionske forme »Bistvo je v povezovanju. Pred desetimi leti smo se komaj dogovorili o sofinanciranju urejanja zdraviliškega parka. Danes z zasebniki pripravljamo novo turistično strategijo in na tujih trgih gradimo enotno blagovno znamko skupne turistične destinacije Rogaška Slatina. Na to sem zelo ponosen.« Zadnja neurja so v občini povzročila za približno pol milijona evrov škode. »Še bolj pozorni bomo morali biti na čiščenje prepustov in jarkov ter na urejanje bankin,« je dejal župan. A da bi se ujmo, kakršne ne pomnijo najstarejši Slatinčani, dalo zares preprečiti, je težko govoriti. Pred praznikom so zato usmerjeni naprej. V velike načrte, ki občino izpostavljajo tako na slovenskem kot evropskem zemljevidu. Domačini se namreč z nostalgijo spominjajo leta 1985, ko je bila Rogaška Slatina šampion turizma nekdanje skupne države. SASKA T. OCVIRK Turizem seveda ostaja rdeča nit. Za gradnjo nadhoda Sonce je občina pridobila gradbeno dovoljenje, za 106 metrov visok stolp Kristal na degradiranem območju starega mizarstva je že kupila zemljišče. »Vsi ostali velikopotezni načrti so v rokah zasebne pobude,« to zgodbo za zdaj zaključuje župan. Z zasebniki je občina vložila sto tisoč evrov za digitalno tr- ženje in večjo prepoznavnost destinacije. Ta se je enotno predstavila tudi na štirinajstih sejmih po Evropi in širše. Krepitev enotne blagovne znamke je glavni cilj nove turistične strategije do leta 2027, ki je prav zdaj v pripravi. Zelo pomemben projekt za občino je Vonarsko jezero. Večkrat ste rekli, da ga bo občina pričakala pripravljena. V tej zgodbi je največji investicijskih projekt naravovarstveni center Sotla. Zgrajen bo ob bodočem jezeru, ob obstoječi kolesarski povezavi med Rogaško in Podčetrtkom. Končan bo do sredine prihodnjega leta in je vreden 1,2 milijona evrov. Polovico tega denarja so nam odobrili na razpisu Interreg Slovenija-Hrvaška. Namen tega centra je predstaviti naravne in kulturne danosti območja, ki ga zajema Natura 2000. Ta projekt lahko živi tudi brez vode, vendar verjamem v projekt Vonar-skega jezera. Ni pa turizem edina priložnost za vaše občane. Jeseni smo zaključili investicijo v poslovni center Vrelec. V začetku letošnjega leta je sprejel prve podjetnike. Trenutno je 40-odstotno zaseden. Nekaj prostorov se je sprostilo v obstoječem inkubatorju. Tudi v prihodnje želimo imeti stalno na razpolago prostor za inova-tivne podjetnike. Vsekakor smo zelo veseli, da smo uspeli počrpati vsa predvidena evropska sredstva v ta namen. Gre za milijon 119 tisoč evrov. V tem letu ste enkrat tedensko uvedli brezplačen avtobusni prevoz za starejše občane. Kakšni so odzivi? Pred to odločitvijo smo preučili različne možnosti in tudi različne prakse, ki jih imajo druge občine. Ocenili smo, da je za nas najbolj primerna možnost brezplačen prevoz enkrat tedensko. Za zdaj avtobus ob sredah vozi na treh progah z 51 postajališči. Prvi odzivi so odlični in polni pohval. Seveda jih bomo spremljali še naprej in po potrebi progo prilagodili ali dopolnili. Foto: GrupA Želite pravočasno odkriti tumorske spremembe ali preprečiti kap? MAGNETNA RESONANCA CELEGA TELESA IN OŽILJA CELEGA TELESA Skrb za lep in zdrav videz je v našem življenju postala skoraj stalnica. Uravnotežena in zdrava prehrana ter veliko gibanja nam bodo vedno koristili, nekaterih težav estetske narave pa se brez strokovne pomoči ne bomo mogli rešiti. V Medical centru Rogaška so vam zato na voljo specialisti, ki bodo s pravimi terapijami poskrbeli za vaše dobro počutje, zadovoljstvo in samozavest ter privlačen in mladosten videz - tudi v zrelejših letih. ESTETSKA DERMATOLOGIJA IN KIRURGIJA Pomlajevanje in oblikovanje telesa. Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d.o.o. Zdraviliški trg 9 | 3250 Rogaška Slatina | Tel: +386 (0)3 811 70 15 | E-naslov: info@rogaska-medical.com | www.rogaska-medical.com 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Legenda 2019 je Franček Hajnšek - Organizator Franc Vukovič - Pico bo počakal na deset tisoč podpisov Slat'nske legende iz ljudskih src na kristalni zid nepozabnih »In letošnja legenda je ....« Na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki so vedeli, kaj bo sledilo. Ime, ki se bo na kristalni ploščici letos pridružilo ekipi najbolj posebnih ljudi v kraju, je bilo do zadnjega trenutka zavito v skrivnost. »Franček Hajšek!!« je zadonelo iz zvočnikov. Potem ko je od presenečenja končno zaprl usta in ob glasnem aplavzu nekoliko zbral misli, se je mimogrede oglasil še na telefon. »Ja, kaj češ. Če je človek na šihtu, je na šihtu,« se je zasmejal vsestransko nepogrešljiv hišnik, tehnik, organizator in še bi se kaj našlo. SASKA T. OCVIRK IM Franček se bo jeseni upokojil in se končno povzpel na Triglav. Zanesljivi viri pravijo, da namerava iti tudi peš na morje. Nekaj, česar še ni bilo ... Glasbena šola Rogaška Slatina je letos maja ob 45. obletnici uprizorila glasbeno-baletno pravljico Navihanka, katere glasbo so izvajali učitelji. Sodelovali so plesni oddelek, otroški in mladinski pevski zbor, mali pihalni orkester ter različni komorni sestavi učencev, ki se učijo igrati glasbila. Glasbeno--baletna pravljica v svoje prizore vključuje fotografije cvetočega parka v Rogaški Slatini in druge GLASBENA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA Kidričeva ulica 26a, Rogaška Slatina tel.: 03 8181 602 www.gs-rogaska.si znamenitosti občine Rogaška Slatina. Ob nabito polni dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina so letos maja učitelji in učenci glasbene šole razveselili občinstvo. V naslednjem šolskem letu nameravajo Navi-hanko uprizoriti za vse osnovnošolce Obsotelja. Franček se je rodil leta 1959. Če odštejemo srednjo šolo za RTV-tehnika v Velenju, prvo službo v tamkajšnjem Gorenju in vojaščino v Ljubljani ter Bjelovarju, je svoji Rogaški Slatini bolj ali manj ostal zvest celo življenje. Že od leta 1981 na prireditvah skrbi za ozvočenje in servisiranje vseh mogočih naprav od kavomatov do su-šilnikov za lase. Praznike in delovne konce tedna je skupaj z neprespanimi nočmi vzel v zakup s svojo službo. Ker je vse obvladal in so se vsi lahko zanesli nanj, je v določenem času postal še kinooperater in nočni receptor. Danes je zaposlen v Zavodu za turizem in kulturo Rogaška Slatina. Za to, da vse prireditve v Kulturnem centru Rogaška, Anini in Mestni galeriji, na občinskih prireditvah, Aninem festivalu in še kje tečejo brezhibno, je že leta zaslužen prav Franček. Prvega oktobra se bo upokojil in tako je ljudska akademija Slat'nske legende ocenila, da je napočil pravi trenutek. Za vse, kar je v življenju za svojo Slat'no naredil več, kot se je od njega pričakovalo, za vso predanost in srčnost so ga uvrstili med slat'nske legende. »Sajsose že kdajpohe-cali na to temo, ampak jih nisem jemal resno,« razlaga. »Res sem zamujal na podelitev, ampak nisem sam kriv. Zvočnike, mikrofone in reflektorje sem imel vse pod nadzorom,« se široko nasmeji. Ko mu je na odru zazvonil telefon, Franček pa se je kar med prejemanjem priznanja oglasil, je občinstvo zajel val smeha. »To je naš Franček. Vedno dosegljiv in vedno stoodstoten,« je bilo mogoče slišati med ploskanjem. Tudi če kdaj zaradi tega pade s kakšne lestve. Od jeseni bo imel končno več časa za ženo Tanjo in štiri vnuke ter za igranje taroka, ki mu je zvest že 40 let Legendarna imena vsi poznajo Prvo slat'nsko legendo so razglasili leta 2005. Ideja, da bi na poseben način počastili pomembne Slatinčane, ki jih uradne ustanove pogosto spregledajo, se je porodila Janezu Jungerju pod okriljem Stella orkestra. Z Aleksandrom Jurkovičem, ki je bolj znan kot Nani Poljanec, sta zastavila koncept nomi-nacij,izbire inrazglasitve legend. »Prva legenda je bil Franček Zalokar. Dolga leta je delal v zdravilišču in prav vsi so ga poznali. Najbolj legendarni ljudje so običajno preprosti posamezniki, ki so za kraj tako ali drugače še kako pomembni,« pra-viPolj anec. Z nekajletnim premorom so se na legendarni seznam doslej zapisali Franček, Tilčka, Pepič, Kasja, Hinko, Milena, Zvon-ko, Danica, Ela in zdaj še en Franček. Nekateri imajo na ploščici zapisan tudi priimek, večino pa vsi domačini poznajo zgolj po imenu. Na vsakoletni razglasitvi ali zgolj ob običajni dopoldanski kavi na vrtu lokala ob zdraviliškem parku imajo legende mesto za posebno mizo. Ljudje jih spoštljivo pozdravljajo. Da je življenje s tem nazivom drugačno, je takoj začutil tudi najmlajši med nosilci naziva Franček Hajnšek. »Nisem mogel verjeti, koliko ljudi mi je čestitalo in kakšen odziv je imel dogodek.« Pokojnina gor ali dol, Franček bo organiziral sekcijo podmladka pri legendah in očitno se članom ekskluzivnega društva obeta tudi kakšen izlet. Najstarejša živeča legenda jih je letos konec koncev dopolnila sto. Tričlanski odbor predloge za novo legendo zbira celo leto. Nominirana imena preda v presojo ljudski akademiji. Tako kot pri akademiji oskar so člani strogo varovana skrivnost. Glede na odzive Slatinčanov svojo nalogo dobro opravljajo. Takšen vrt ima samo še kraljica Da je Pico, kot pač vsi Sla-tinčani poznajo Franca Vuko- viča, že tako ali tako legenda, se strinjajo vsi. A ker je po smrti Janeza Jungerja prevzel organizacijsko štafeto tega edinstvenega dogodka, bo moral na ta uradni naziv še počakati. Za šalo pravi, da ga bo dobil, ko bo zbral deset tisoč podpisov. Glede na njegovo glasbeno in športno kariero se sploh ne bomo čudili, če jih bo čez kakšno leto ali dve kdo v resnici tudi dostavil. Pico je med drugim tudi član legendarne glasbene zasedbe Kristali, ki je desetletja zabavala domačine in zdraviliške goste. »V tistih časih je bilo priložnosti v zdravilišču ogromno. Mi pa smo bili mladi in polni zanosa.« S pomočjo prijatelja, ki je cele noči poslušal Radio Luksmeburg, da jim je prinesel posnetek najnovejših hitov, so bili tudi vedno v trenutnem glasbenem trendu. »Direktor hotela je zahteval, da moramo v hotelski jedilnici igrati tako tiho, da se je slišal zvok noža na krožniku. Zvečer smo morali na terasi igrati na vso moč. Sčasoma smo tako obvladali prav vse.« Kristali še danes na teraso pred lokalom Central cafe privabijo NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Kristijan Blažun pred osrednjo slatinsko teraso, kjer se poleti vsak večer kaj dogaja. Skupaj za Slatfajn<, ustvarjamo in se igramo. Sama sem na primer izdelala hobotnico in Piko Nogavičko. Naši izdelki so razstavljeni v Vili Rožle. Ker se dogaja toliko različnih stvari, čas v varstvu zelo hitro mine. Spoznala sem veliko prijateljev. Veselim se, da bomo šli z družino tudi na morje, in počitniških dni, ki jih bom preživela še doma. Takrat se bom igrala s sestricami, skupaj se bomo odpravili še na bazen v Topolšico.« Enis Bašič: »Imam se super. V času počitniškega varstva se večino časa igram, dnevi se mi prav nič ne vlečejo. Na ustvarjalnih delavnicah ne sodelujem, saj se raje družim z drugimi otroki. Spoznal sem nekaj prijateljev, vesel sem, da sem tukaj srečal tudi takšne, s katerimi smo se poznali že prej.« Za pestre počitniške dni mlajših osnovnošolcev skrbijo zaposleni v Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in tamkajšnjem mladinskem centru ter prostovoljci s pedagoškim predznanjem in dijaki, vključeni v projekt Čisto moje Velenje. Tudi visoke grede, ki so jih v parku zasadili pred nekaj meseci, zaposlujejo male glave. Tisti, ki imajo več posluha za naravo, tam z mentorji na primer sadijo fižol. Spoznavajo začimbe in to, kako dišijo, ko jih pomanejo med dlanmi. Na veliko veselje animatorjev nekateri otroci zelo radi odstranjujejo plevel. Vrata vile Rožle so odprta tudi za tiste, ki ne potrebujejo varstva, a bi radi samo nekaj časa preživeli v družbi vrstnikov. Od 9. do 12. ure se tako lahko pridružijo ustvarjalnim delavnicam, kjer lahko izdelajo uporaben in dekorativen izdelek. Najmlajši, ki še niso tako spretni, lahko barvajo pobarvanke. V zvezi pravkar vpisujejo tudi v jezikovni tabor, ki bo predzadnji teden v avgustu. Zadnji teden avgusta bodo pripravili otroški tabor, ko bodo obiskovali različne točke po mestu, spoznavali taborniške veščine in se učili, kako preživeti v naravi. Foto: GrupA V Na terasi nastajajo uporabni in dekorativni izdelki, ki bodo otroke spominjali na letošnje počitniške i Sončen počitniški pozdrav Zoja Osolnik Hostnikar: »Počnemo veliko različnih stvari. Zunaj se igramo, karkoli želimo. Mentorji nam pri vsem pomagajo. S pinceto nam odstranijo tudi kakšno tresko, če se >zaskalimo<. V ustvarjalnih delavnicah smo ustvarjali ping-vinčke, rakce in pikapolonice. V naslednjih tednih bom odšla še k babici. Avgusta se bomo z letalom odpravili na počitnice v Grčijo. Še posebej lepo bo, ko bomo praznovali očetov rojstni dan.« Rože, zelenjava, sadje, zelišča in še kaj ... Pestrost visokih gred najmlajšim predstavi sodelavka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Katarina Aman. Mark Štefel: »Ko me starši zjutraj pripeljejo, najprej pogledam kakšno risanko. Vzgojitelji nam ne pustijo, da bi televizijo gledali predolgo. Najbolj se veselim, da gremo ven v park, da se lahko igram s prijatelji. Najraje se gugam in plezam po plezalni steni, ustvarjalne delavnice me ne zanimajo. Dogajanje je pestro, zato so moje počitnice lepe.« Medtem ko deklice raje ustvarjajo, fantje raje »športajo«. Vmes si vzamejo tudi kakšno minutko za sodobno tehnologijo. Otroci uživajo na igralih, ki nosijo ime Rudarska vas. Tam se med igro učijo o obnovljivih in neobno-vljivih virih energije, energijski učinkovitosti ter varčevanju z energijo. 34 REPORTAŽA »Ko sva pristajala v Afriki, je bila pod nama puščava. Pomislila sem, kako bova preživela, kje bova našla hrano.« >, i . f i > Peščene sipine Sossusvlei v puščavi Namib v Namibiji Petmesečno potovanje slovensko-ameriškega para z motorjema po Afriki V ^ 1 V V V V - ■ I »Ce ne isces nesreče, se ti kaj hujšega ne more zgoditi« Celjanka Stina Goršič in Američan Kyle Milne sta pred mesecem končala afriško pustolovščino, ki je trajala pet mesecev in še nekaj dni. Z vsak svojim motorjem sta prevozila približno 27 tisoč kilometrov. »Presenečen sem, kako je Afrika draga in kako je bila pot zahtevna. A nasplošno je bilo večina ljudi prijaznih in večino časa sem se počutil varno,« je povzel Kyle Milne, ki se v Celju počuti kot doma in je podobno kot žena na poti pogrešal slovensko kuhinjo. BARBARA GRADIČ OSET Stina Goršič se je iz Slovenije prvič začasno odselila leta 2004, ko je šla študirat v Berlin. Hotela je študirati jezike in prevajalstvo, a ker prav takšnega programa ni bilo, je izbrala amerikanistiko in južno slavi-stiko. Zadnji semester je morala v programu južne slovenistike preživeti v tujini. Izbrala je Zagreb. Tam je v študentskem domu za tujce spoznala Američana, kiparja Kyla. »Zanimal me je, ker je bil Američan in ker sem slišala, da je šel sam z nahrbtnikom po Albaniji. To se mi je zdelo, da je zelo netipično za Američana. Zaljubila sva se na žive in mrtve in se tudi poslovila za vedno. Natančneje rečeno, ker sva se poznala le kratkih nekaj tednov in bila z različnih celin, si nisva delala iluzij, da bova ostala skupaj, ampak sva ohranila stik in potem sem po diplomi šla na obisk.« Najprej sta se poročila zaradi zelene karte, tako na hitro, potem sta poroko še ponovila pred prijatelji na Hvaru. Letos proslavljata deseto obletnico poroke. Kadar ne potujeta, živita v ZDA, in sicer na obrobju Pitts-burgha v Pensilvaniji v hiški, ki sta jo sama preuredila. Kadar sta tam, trdo delata, da zaslužita za potovanja. V njiju je naseljen nemirni duh, ki ne more počivati na enem kraju, zato sta že prepotovala vso Severno, Srednjo in Južno Ameriko, od vrha Aljaske do dna Patagonije. Pred mesecem sta se vrnila z drugega daljšega potovanja -iz Afrike. »Ker nisva ravno več mlada, sva se odločila, da bova najprej naredila najtežje dele sveta, na koncu nama je ostala še Evropa. Ker sva Ameriko prevozila, sva motorja preselila v Evropo in tukaj sva tudi začela pot v Afriko,« je razložila Stina. Kako se odločita za destinacijo? »Jaz sem >sanjačka<, Kyle je organizator in mehanik. Pogledam na zemljevid in rečem: >Greva čisto do vrha Aljaske in potem po zahodni obali do dna Kalifornijskega polotoka. Pelji me od severa do juga Amerike in sam razmisli, kako.< Podobno je bilo tudi z Afriko. Rekla »Všeč mi je tudi, da sem na motorju sama in nisva ves čas skupaj. A včasih je med potjo čisti dolgčas in si pojem.« sem, da si želim iti dol po zahodni obali in nazaj gor po vzhodni,« se je zasmejala Stina in priznala, da tokrat vseeno ni bila izvedba tako enostavna. »Da bi Afriko prečesala po moji prvi želji, bi bilo zelo težko, ker bi potrebovala veliko denarja in potrpljenja. Za določene države bi morala dobiti vize, za katere bi morala spet v ZDA oziroma so določeni prehodi meje tako težavni, da se enostavno ne splača.« Motor na letalo in gremo Motorja sta z letalom odpeljala v Cape Town, kjer se je začela pot. »Z letalom je hitreje, enostavneje in ceneje kot z ladjo. Nikoli ni veš, ali bo ladja prišla pravočasno,« je razložil Kyle, ki je bil navdušen nad nemško letališko organizacijo prevoza motorjev. Motorja sta namreč naložila na munchenskem letališču. Precej manj je bil kasneje navdušen nad etiopijskimi letališkimi uradniki, ki so mu pobrali nekaj let življenja. Njuna pot se je začela v Republiki Južna Afrika v Cape Townu, nato so sledili Na-mibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik, Malavi, Tanzanija, Ruanda, Uganda, Kenija in Etiopija. Iz slednje sta se z letalom premaknila v Senegal, nadaljevala v Mavretanijo in končala v Maroku. Domače naloge na poti Veliko več kilometrov v krajšem časovnem obdobju sta naredila v južnem delu Afrike, kajti kasneje se je pokazalo, da so ceste slabše. »Spominjam se, da sva en dan v Mozambiku v šestih urah prevozila le 160 kilometrov. Ceste so bile grozne in včasih nisi vedel, če bi temu sploh lahko rekel cesta.« Upravljati motorno kolo na tako zahtevnih cestah varno in zanesljivo ni enostavno. Treba je kar nekaj fizične pripravljenosti, poleg tega se pogosto pojavijo težave zaradi bolečin v hrbtu in ramenih. »Kadarkoli sva na poti, naredim domačo nalogo. Dvakrat na teden imam ure joge in dvakrat na teden intenziven fitnes. Ne glede na vse. Večino časa mi ni to všeč, a moram,« se je zasmejala Stina. Poleg te naloge sta imela na poti tudi nalogo, da sta redno objavljala vtise na Fa-cebookovi strani pod imenom Moto Migrants. »To je bil neka- REPORTAŽA 35 Kraji, prostori, ki jih nikoli ne bosta pozabila in mislita, da so najboljše, kar se vam lahko zgodi v Afriki: kšen najin dnevnik. Ko sva bila na mestu, kjer so imeli brezžični internet, sem tisto, kar se nama je zanimivega zgodilo, zapisala. Vsaka objava nama je vzela dve uri. Poleg tega nisem želela le povzeti tistega, kar se je zgodilo, poskušala sem biti tudi zabavna in poučna.« Presenečenja tam, kjer jih ne pričakuješ »Čeprav so nama pogosto odsvetovali obisk velikih mest, sva jih vseeno želela videti. Nikoli nisva imela slabih izkušenj. Cape Town je mesto, kjer imaš občutek, da bi te lahko okradli, ampak midva nisva imela te izkušnje. Enostavno se izogibaš mejnim območjem.« »Ruande sva se zelo veselila, sploh ko sva vanjo vstopila iz Tanzanije. A država je utrujena, čeprav bi se moral videti napredek. Veliko je bilo policistov. Bilo je res zelo drago, poleg tega sva imela ves čas težave z elektriko. Ruanda ni znana samo po sramotnem genocidu, ampak tudi po gorskih gorilah. Turizem prinaša enega od največjih prihodkov v Ruandi in gorske gorile so njihova glavna atrakcija. 1.500 dolarjev je vstopnina za vstop v park. To se mi je zdelo čisto preveč. Vsi, s katerimi sva govorila, so potrdili, da je bilo vredno. A po drugi strani pogosto vidiš majhne opice, ker so vsepovsod po Afriki.« »Ko se namažem z dobro kremo, si trepalnice podaljšam z maskaro in si nadenem trak za lase, se precej bolje počutim. To je moja dnevna rutina.« Nesrečna Etiopija Etiopija je država, ki jima je pustila grenak priokus. Tam je imela Stina nesrečo, Kyle se je zaletel v osla. »Bilo je zvečer pred nevihto in malo se nama je že mudilo v hotel. Čeprav sem zelo upočasnil, nisem mogel videti črede oslov. Zapeljal sem mednje in se zaletel v enega ali dva. Pri njih so živali več vredne kot človeško življenje, lastnik črede je bil zato precej jezen. Na srečo jih nisem poškodoval,« je razložil Kyle. Hujša je bila drugi dan Stinina nesreča na cesti. »Po levi strani sem lepo prehiteval počasni tovornjak. Stina mi je sledila, a si je premislila, ker ni mogla videti dovolj daleč vnaprej, ali je varno, in se je začela premikati nazaj na svoj pas. Hiter terenski avto Stine ni videl, ko se je vračala nazaj za tovornjak, in jo je bočno zadel. Stina je tako drsela približno deset metrov po cesti. Tega nisem videl, saj je nisem spremljal ves čas. Ko sem kasneje zaustavil in je nikjer ni bilo, me je postalo presneto strah.« »Ko je Kyle prišel do mene, je bilo okoli mene že dvajset moških. Bili so zelo prijazni, eden mi je celo strokovno preveril gibalno sposobnost rok in nog in odločil, da sem v redu. Na srečo sem jo dobro odnesla, dobila sem samo nekaj prask. Žal takšnih stvari ne moreš predvideti. Ker sem vedno na motorju v popolni opremi, se mi kaj hujšega ni zgodilo.« Zakaj ravno na pot z motorjem? Kyle je navdušen motokrosist že od majhnih nog, Stina je mo- Cesta v gorovju Atlas v Maroku. »Cesta je zakon za vse motoriste!« ■ ,. ■ ■ ш ■- ■ JL _ - Peščene sipine Sossusvlei v puščavi Namib v Namibiji: nepozabna sta sprehajanje v objemu mogočnih sipin in kampiranje pod zvezdnatim nebom sredi čudovite narave. - Narodni park Etoša v Namibiji: lep in veliko cenejši od parkov v Keniji in Tanzaniji. - Malavijsko jezero v Malaviju: tišina, divja obala ob turkiznem jezeru, ki je polno eksotičnih rib, voda je dovolj topla za plavanje in potapljanje. - Narodni park Masai mara v Keniji: čeprav je park drag, je še vedno veliko cenejši kot slavni park Serengeti. Prevzela ju je neskončna savana s čredami živali. - Narodni park Amboseli v Keniji: preimenovala sta ga za svoj najljubši narodni park. Prevzele so jih ogromne črede slonov, ki se pasejo v lepem zelenem močvirju, obkrožene z zebrami, s hijenami, z vodnimi bivoli, s povodni konji, z noji - vse to z mogočnim stenami Kilimandžara v ozadju. - Lalibela v Etiopiji: romarsko središče z enajstimi cerkvami, vklesanimi v živo skalo. - Maroko je kombinacija različnih znamenitosti, ki ju niso pustile ravnodušnih: vožnja ob divji vetrovni atlantski obali, tiho in pristno ribiško mesto Essaouira, starodavno živahno mesto Marakeš, vasi na Atlasu, kjer živijo Berberi, starodavno in pristno mesto Fez ter modro gorsko mesto Chefcaouen. Šest mest, ki so jima bila resnično všeč in jih priporočata: - Cape Town v Republiki Južna Afrika: to je mesto z dobrimi vibracijami in super podnebjem, tam je marsikaj mogoče videti in početi, obkrožen si z naravo, poleg tega je mogoče na posebnih delih plaže srečati pingvine. - Okavangova delta ali Okavanško močvirje v Bocvani: to je zelo zen območje. Kaj je lepšega kot se voziti v kanuju po reki Okavanga, obkrožen z lokvanji, živalmi in s popolno tišino. - V Bocvani je bil tudi navdihujoč Chobe narodni park: območje je polno ogromnih slonov in žiraf, safari ni bil drag. - Viktorijini slapovi na meji med Zambijo in Zimbabvejem: čeprav so slapovi obkroženi s turističnimi potmi in restavracijami, so veličastni. - Zanzibar v Tanzaniji: čeprav je otok precej drag, ima neverjetne plaže. Staro kamnito mesto ima status svetovne znamenitosti in je mešanica arabskih in evropskih vplivov. - Zelenortski otoki: še posebej ju je navdušil otok Sao Vicente, ki nudi lepe sprehode in poglede. Imenovala sta ga živahen otok glasbe. rrtÄ»?®^:^■ - 5:' > ,■?-?.• :•>? - • tor začela voziti šele pred štirimi leti. Zdi se jima, da svet vidita precej bližje, da sta bolj v stiku z okolico in da sta manj omejena na poti kot recimo na kolesu ali na avtobusu. Poleg tega je potovanje z motorjem cenejše in enostavnejše, saj pogosto spita v kampih ali pod milim nebom. Njuna motorja znamke Suzuki DR 650 tudi nista med najdražjimi. »Ko greš na pot v Afriko, nihče noče zavarovati tvojega motorja. Ko sva šla na pot, sva vedela, da če nama bodo ukradli motorja, da bova izgubila vsak po dva tisoč evrov. Če bi imela kakšno dražjo različico, kot je recimo BMW, bi izgubila precej več kot 15 tisoč evrov.« Svet je veliko bolj varen, kot si mislimo Dokler ne prestopiš domačega praga, se svet zdi precej bolj strašen. »Spominjam se, ko sva šla na prvo pot v Mehiko, kako naju je bilo noč pred prehodom meje strah, kako bo na drugi strani. A ko sva mejo prevozila, ni bilo čisto nič drugače. Samo da so vsi govorili špansko, da so prodajali takose in da je bilo veliko smeti. Mehika je varna, a ne smeš iti na območja, ki pripadajo mafiji. Večino časa sem se v Mehiki počutila varno in tja bi se vrnila tudi sama,« je razložila Stina. Kyle je dodal: »Najbolj je zanimivo, da so naju v vseh državah prebivalci svarili, kako je v sosednji državi nevarno. Honduras recimo, ki velja za zelo nevarno državo, nama ni povzročal težav. Če ne iščeš nesreče, se ti kaj hujšega ne more zgoditi.« Težko našla pristno hrano Ker je Afrika res velika celina, je tudi raznolika. »Ne mo- rem reči, da sva jedla veliko njihove hrane, ker restavracij in dobre ulične hrane pogosto sploh ni, tako da bi morala poznati lokalne ljudi za pristno izkušnjo. Zagotovo se spominjam jedi iz JAR, sploh mesa na žaru oziroma braai, a tudi jedi na žlico iz volo-vskega repa ali jagnjetine. Na poti vedno pojeva veliko sadja in zelenjave, konzerv tune, spijeva veliko kave, ki jo sama skuhava, in pojeva veliko kosmičev. Čeprav so to velike države, ponavadi izven večjih mest nimajo pravih trgovin. Več je bencinskih postaj.« Zanimivo je spoznavanje novih delov sveta, a včasih bi dala vse za domačo juho in štruklje. »Včasih pogrešaš karkoli, kar ima vonj po domači kuhinji, predvsem pa juhe in stvari na žlico.« Kyle je zelo pogrešal dobro pivo. Stina je bila navdušena nad rdečim vinom, kajti Južna Afrika je znana po dobrih vinih. Od afriških diktatorjev k Drakuli Afrika se počasi oddaljuje, pred njima je že nova pot. Tokrat jo bosta mahnila v Romunijo. »Rada bi videla Vlada Drakulo in RedBull Romania-cs offroad dirko Transilvanije. Decembra se bova podala v Avstralijo, ki jo po naporni Afriki že komaj čakava. Ko bova obvozila svet, se bova verjetno vrnila v ZDA,« je zaključila Stina. Njen notranji glas je tako močan in jasen, da mu mora slediti. In kot pravi v filmu Jesenska pripoved eden od pripovedovalcev, takšni ljudje postanejo legende. O Stini Goršič bomo še pisali in brali. Foto: GrupA, osebni arhiv 36 REPORTAŽA To, kar počneta starša Urška in Tomaž Imperl, zanima tudi sina Aneja in hčer Niko. Oba otroka pomagata saditi, »Pri pridelavi zelenjave sodelujeva z naravo. Zelenjavo, ki jo pridelujeva, jesta tudi najina otroka. Dobro je, če veš, nabirati in pospravljati pridelke, njuna pomoč je dobrodošla tudi na tržnici. kaj ješ. Tudi stranka se ne bo vrnila, če ne bo zadovoljna,« je dejala Urša Imperl. Družina Imperl, predana vrtnarjenju in kmetovanju Zemlja pri njih ne počiva niti 24 ur »Sadike solate, ki sem jih spomladi kupila pri vas, so zrasle v ogromne glave,« so se glasile besede ene od strank, ki je v petek dopoldne obiskala stojnico kmetije Imperl na velenjski tržnici. Spet druga gospa je povpraševala po drobnjaku, da ga bo shranila v skrinjo, da bo lahko z njim okus jedem izboljšala tudi pozimi. Stojnica se je nasploh šibila pod težo pridelkov, ki so bili prejšnji dan še na polju na obrobju Šoštanja. Tam kmetujeta Tomaž in Urška Imperl, ki sama pridelujeta vse od sadik naprej, pri čemer izkoristita vsak prost košček zemlje. »Večkrat se šaliva, da zemlja pri nas ne počiva niti 24 ur. Zakaj bi počivala, če lahko tam zasadiva nekaj novega,« pravita. TINA STRMCNIK Tomaž Imperl je v osmem razredu osnovne šole dobil svoj prvi majhen rastlinjak, njegova ljubezen do narave je botrovala tudi vpisu v srednjo vrtnarsko šolo. Ko je spoznal ženo Urško, sta začela sanjati o tem, da bi nekoč živela le od zemlje. Začela sta z majhnim rastlinjakom in eno majhno njivo, kar je skupaj zneslo približno 20 arov pridelovalnih površin. Najprej sta pridelke enkrat tedensko prodajala na kmečki tržnici, Tomaž je bil še zaposlen. Ko je Urška zanosila, sta ugotovila, da je težko sedeti na dveh stolih. Zato je Tomaž dal odpoved in se začel resneje posvečati kmetovanju. Na tržnici sta začela prodajati vsak dan, posledično sta večala tudi obseg obdelovalne zemlje. Če je Tomaž že od malih nog zapisan zemlji, je imela Urška najprej drugačne načrte. »Po izobrazbi sem »Predstavitev v Gutenbüchlu je zelo dobrodošla. Obiščejo ga ljudje iz vse Slovenije, ki nas sprašujejo, če lahko tudi v bližini svojega doma kupijo naše izdelke.« Najprej so pridelovali rože, danes je na prvem mestu zelenjava. ekonomski tehnik in nikoli si nisem mislila, da se bom kdaj ukvarjala s kmetovanjem. Zdaj si ne predstavljam, da bi morala početi karkoli drugega. Z možem sva se našla v tem, tudi otroka uživata,« je povedala. Danes kmetija Im-perl obsega približno tri hektarje pridelovalnih površin, od tega večina zelenjave raste na »Ko pozno v noč vlagava sadje ali zelenjavo, se včasih šaliva, da bi bilo bolje, da sploh ne bi šla spat, ampak bi odšla kar naprej na tržnico. Noč ima svojo moč, si rečeva in zavihava rokave.« Tomaž je obiskoval srednjo vrtnarsko šolo, smer cvetličar. Svoje znanje s pridom uporabi, ko zloži zelenjavo na stojnico. Ob pogledu na pisano zelenjavo se marsikateri mimoidoči spomni, kaj še potrebuje za pripravo kosila. prostem, približno pol hektarja površin je pokritih. Od njive do tržnice Pri delu se prepletata in dopolnjujeta drug drugega. Tomaž več časa preživi na tržnici. Urška zjutraj pospremi otroka v šolo, nato se odpravi v rastlinjake, kjer zalije plodovke, pripravlja sadike, postreže strankam, ki pridejo na dom. Ko se člani družine vrnejo domov, v domači kuhinji že diši po kosilu. Ko spijeta kavico, se Tomaž in Urška odpravita na njive, kjer ju čakajo okopavanje, nabiranje in druga opravila. Delo je seveda odvisno tudi od letnega časa. Pomlad je čas za sajenje na njive in za prodajo pridelkov. Čez leto je treba pleti in skrbeti za rastline. Glede na to, da je pod streho manjši delež pridelovalnih površin, so člani družine precej odvisni od vremena. Rastline potrebujejo dež, a preobilni nalivi lahko zaustavijo rast, hkrati hitro pokvarijo načrte o tem, kaj vse bi bilo treba postoriti na prostem. Ko se pripravlja neurje, Imperlovi gledajo v nebo in upajo, da ne bo hujšega. »Lani nam je toča trikrat oklestila pridelek, letos imamo srečo, saj je še ni bilo,« je dejal Tomaž. V salame le domač česen Večino opravil Urška in Tomaž naredita s pomočjo svojih rok, le zemljo med vrstami prekopljeta s strojem. Strojno sejeta samo krompir, ostalo zelenjavo ročno. Pri večjih opravilih jima pomagajo prijatelji, Tomaževi starši, tudi otroka Nika in Anej sta dobrodošla pomoč. Pridelkov nikoli ne seštevata, saj jih pobirata vsak dan in jih tudi sproti prodajata. V Šaleški dolini sta med večjimi pridelovalci česna. Spomladi ga posadita pribli- žno sto kilogramov in pozimi petdeset kilogramov. Zanimanje zanj je ogromno. Nanj še posebej prisegajo okoliški kmetje, ki izdelujejo svoje salame in zanje uporabljajo le domač česen. Ker je bila lani letina nekoliko slabša, belih čebulic ni bilo dovolj za vse. Letos bo bolje, saj je česen, ki ga sadita v peščeno in odcedno prst, dobro uspel. Ogromno prostora na pridelovalnih površinah namenjata čiliju. Tega sta pridelovala že Tomaževa starša, isto vrsto te pekoče zelenjave Imperlovi gojijo tudi zdaj. V naši kulina-riki je zanimanje zanjo vedno večje, opažata in dodajata, da je čili nekakšna modna muha. Ljubiteljem pekočih okusov ponujata svežega, mnogo ga predelata v pekoče omake. Priprava vložnin je nočna služba Nasploh sta kmalu ugotovila, da lahko zelenjavo, ki je ne prodata, predelata, zato sta registrirala predelavo zelenjave. »Srce bi naju bolelo, če bi morala pridelek zavreči,« sta poudarila. Sočen paradižnik konča v paradižnikovi omaki, kumare vložita, jušna zelenjava se znajde v REPORTAŽA 37 Urška Imperl dokazuje, da se da vrtnariti tudi z dolgimi nohti. Je pa res, da so rokavice njene stalne spremljevalke. Trgovinci v Žalcu, Rifuzlu v Ljubljani in še kje. domači vegeti, sadje vkuhata v marmelade ali sirupe. Lani sta zasadila nasad malin in robid, ki bodo letos že romale v steklene kozarčke. Pri pripravi nekaterih shrankov se strogo držita preverjenih receptov, spet drugič se ravnata po svojem okusu. Domače dobrote ustvarjata v posebnih prostorih, kjer pozimi kisata zelje in repo. Ker dneve preživljata na tržnici in njivi, je priprava vložnin pravzaprav nočna izmena njunega dela. Dobrote v vsak konec Slovenije Svojo ponudbo predstavljata različnim lokalnim trgovinicam, tudi takšnim, ki se zavzemajo za to, da bi bilo v domovih čim manj plastične embalaže. Vesela sta, da so njuni izdelki že na prodaj v Celju, Žalcu, Mariboru in Ljubljani. Svoje dobrote želita ponuditi še v drugih delih države. Ko se s svojimi kozarčki predstavljata na posebnih dogodkih, kot je na primer velikonočni ali adventni sejem na dvorcu Gutenbüchel, enotno embalažo domiselno okrasita. Marsikdo namreč njune izdelke podari naprej, nasploh ljudje kupujemo z očmi, opaža Urška Imperl. Na tržnici sta na steno stojnice namesto klasičnih polic namestila lesene zabojčke, ki imajo prav tako pridih domačnosti. Posebno vzdušje tam z lučkami ustvarjata med »Domače je le domače. Država bi morala pridelovalce podpirati. A se mi ob vseh omejevanjih včasih zdi, da je bolj naklonjena uvozu iz tujine kot samooskrbi. To je res škoda.« božično-novoletnimi prazniki. »Če smo že na delu, je prav, da se imamo lepo, tudi stranke to takoj opazijo,« je povedala sogovornica. Najboljši herbicid je motika Na velenjski tržnici prodajata že dvanajst let. Med tednom je njuno prodajno mesto precej obiskano, kar je tudi znak, da se ljudje zavedajo prednosti lokalno pridelane hrane in tega, kaj dajo v usta. Nekoliko več mrtvila je v času kolektivnih dopustov v Šaleški dolini. Je pa povpraševanje seveda odvisno tudi od vremena, letnega časa in ostalih dejavnikov. Urška in Tomaž svoje pridelke pridelujeta na integriran način. Nenapovedano ju obiskujejo inšpektorji, ki vzamejo vzorce. Intenzivna pridelava, kjer bi morala nenehno škropiti, ni za njiju, sta dejala. »Takšno zelenjavo lahko kupiva v trgovini. Zavzemava se, da pridelek zraste čim bolj naravno. Trudiva se v ekološki smeri, čeprav nimava certifikata. Uporabljava naravne pripravke, plevela ne zatirava s herbicidi, rastline okopavava ročno.« Država kmetom bolj mačeha kot mati Kmetija ves čas zahteva vlaganja, bodisi v rastlinjake ali v površine na prostem. Zaradi pogostih padavin si zakonca Imperl želita, da bi lahko pokrila še kakšen kos zemlje. Medtem ko imata polne roke dela s kmetovanjem, sta kritična do odnosa, ki ga ima do pridelovalcev država. »Zdi se nama, da nas država zatira na vsakem koraku. Uradniki, ki pišejo zakone, sedijo v pisarnah. Če bi samo teden dni počeli to, kar počnemo pridelovalci, bi videli, da je včasih nemogoče izpeljati, kar zahtevajo,« je povedala Urška. Po njenem prepričanju takšna ozkoglednost vpliva na manjšo pridelavo in slabšo samooskbo. Od kmetov terja vedno več volje in energije. »Kljub vsem zahtevam in kopici papirja, ki ga morava izpolniti, ne obupujeva. Povsem razumem, da brez nadzora ne gre, a bi bila vesela, če bi pristojni upoštevali še zdravo kmečko pamet,« je dodala. Foto: GrupA Nika pri obiranju sadja Anej, ki razmišlja, da bi se po osnovni šoli morda vpisal v vrtnarsko šolo, najraje nabira paradižnik in buče, najmanj mu diši obiranje fižola. Pomaga tudi čistiti potke in nasade v rastlinjakih. Na kmetiji sami vzgojijo vse, od sadik naprej. Sadike, ki jih sadijo na svojih pridelovalnih površinah, ponudijo tudi strankam. »Če danes ne bomo posadili solate, je jutri ne bomo mogli prodati na tržnici. Ker imamo voljo in ker radi delamo z zemljo, se ne bojimo umazanih rok. Te so namreč znak čistega zaslužka,« je povedal Tomaž v smehu. 38 NAMIG ZA IZLET Zgodba o pujski Vulcani iz avstrijske Štajerske Ni želela postati hrabri zrezek ali srečna klobasa Ko je Franz Habel pri 28 letih prevzel kmetijo svojih staršev, je hitro ugotovil, da samo s pitanjem prašičev in prodajo klasičnih svinjskih delov ne bo dosegel veliko. Takrat so bile odkupne cene svinjine tako nizke, da se je marsikdo odpovedal temu viru zaslužka. Zato je iskal rešitev. Prišepnila mu jo je pujska Vulcana. Franz je pred desetletji sprejel izziv in dal svinjskemu mesu dodano vrednost. MARJETKA R. LESJAK Tako vsaj pripoveduje zgodba, ki si jo lahko obiskovalci edinstvene pršutar-ne na jugovzhodu avstrijske Štajerske ogledajo ob obisku. Vulcana, ki je zaščitni znak podjetja Vulcano, pripoveduje, da je Franz pogosto prihajal v svinjak. Tako rad, da se je že po vasi začelo govoriti, da govori s prašiči. Toda gospodar ni govoril s prašiči, on jim je prisluhnil, zatrjuje Vulcana. »Ko sem prišla na to domačijo, sem takoj vedela, da je tukaj nekaj posebnega. To sem čutila že v zraku. Dišalo je po mehkem zelenju. Videla sem zvezde. Ena od njih je padla na tla in ležala sredi svinjaka. Ogromen človek je ležal v slami sredi svinjaka. Moje brate in sestre je to čisto zdelalo, bilo jih je strah. Mene ni bilo strah. Naj- prej sem ga ovohala od glave do pet. Legla sem poleg njega in glavo položila nanj. On se mi je smehljal in mi po-mežiknil.« Ko je Franz ženi Bettini zvečer pripovedoval o tem dogodku, o mehkem prašičku in njegovi dlaki, ga je žena vprašala, ali se mu je čisto zmešalo. Zgodba pravi, da je Franz v odgovor ženo objel, jo poljubil in ji rekel: »Ne vem, kaj je bilo to. A bilo je kot v sanjah.« Vulcana pravi, da mu je, ko je tako Franz nekega dne spet ležal v svinjaku, odkrito povedala, da je dober, pošten in delaven kmet. Zato mu je predlagala, naj iz nje in njenih bratov in sester ustvari nekaj več. »Prihajam iz hleva, kjer smo ves čas poslušali zgodbe o hrabrem zrezku in srečni klobasi. Poskusiva narediti nekaj drugačnega.« Ta pravljica je postala resnična, ker sta Franz in Bettina prisluhnila svojim pujskom. Gospodar na traktorju in v svinjaku Franz se je odpravil po Španiji, Italiji, Sloveniji in Hrva- ški, da bi videl, kako mojstri tam izdelujejo pršut. Takrat se je že odločil, da bo tudi sam poskusil. In je uspel. Začel je pred več kot dvajsetimi leti sam z ženo Bettino, zdaj dela v tem podjetju že 40 ljudi. Pred večjimi prazniki in po potrebi zaposlijo še več ljudi. Letno spitajo šest tisoč svinj. Vso svinjino, ki jo v podjetju predelajo, vzredijo sami. Sami obdelujejo tudi skoraj 80 hektarjev zemlje za potrebe pridelave žita. Zanimivo je, da za kmetijski del skrbijo samo trije zaposleni, in sicer lastnik Franz in še dva delavca. Ostali za- posleni delajo v predelavi in prodaji. Prvovrstna nastanitev Ob ogledu svinjaka mi je postalo jasno, da tako urejenega bivališča, kot ga imajo Franze-ve svinje, niti marsikateri človek nima. Ko se je gospodar namreč odločil, da bo gojil prašiče za najboljši pršut pod soncem, jih ni razumel zgolj kot sredstvo za dosego svojega cilja. Če kdo, potem prav on najbolj razume, da so prav oni ključ do njegovega uspeha. Zato jim je v 40 odstotkov izdelkov podjetje proda v Nemčijo, 10 v Švico, ostalo po Avstriji in v druge dele Evrope. treh svinjakih uredil kar najboljše možne pogoje za življenje. Ste že opazili kje svinjak, kjer pujsi dobijo najboljšo hrano trikrat dnevno, živijo v povsem čistem prostoru, imajo prost izhod na teraso, kjer se lahko tudi stuširajo, ob čemer ves dan celo poslušajo Mozarta in drugo izbrano glasbo? No, pri Auersbachu pač gojijo srečne svinje. V vsakem hlevu je nekaj velikih svinj, ki veljajo za nekakšne »šefe«. Ko namreč kupijo mlade prašičke, so še precej divji, se lovijo in podijo. Po dveh ali treh dneh te velike svinje poskrbijo zanje in vzpostavijo red. V manjšem svinjaku zdaj gospodujejo Franz, Gustl, Pupa in Maksi. Ti bodo v tem svinjaku tudi dočakali naravno smrt. Kako zori pršut V podjetje Vulcano so bili najprej združeni štirje kmetje, Franz in še trije. Ključna ideja je bila, da svinjine ne bi prodajali tako poceni, ampak da bi ji dali dodano vrednost. Sčasoma so vsi trije partnerji zaradi nujnih večjih investicij in zaradi tega, ker prvih nekaj let ni bilo prihodkov, odstopili iz lastništva, Franc Habel pa je našel novega partnerja Christiana Trierenber-ga, ki ima več vinogradov ob meji s Slovenijo in tudi na slovenski strani. Prvi izdelek iz svinjakov Vulcano je prišel na prodajne police leta 2002, leta 2005 je podjetje že postalo kralj avstrijske šunke. Leta 2012 je uredilo nove prostore, kjer Pujsi v svinjakih podjetja Vulcano veljajo za srečne svinje. Poleg glasbe, odlične hrane in tuširanja imajo namreč na voljo precej več življenjskega prostora, kot ga je v običajnih svinjakih. 0,8 kvadratnega metra je v skladu s predpisi minimalni življenjski prostor svinje, tukaj ga imajo 2,3 kvadratnega metra. V fotografski razstavi O, ti uboga svinja, ki je na ogled na dvorišču, izvemo več o tem, kako so nekoč pitali in klali prašiče. Če boste želeli, vam bodo ob ogledu pršutarne pripravili tudi degustacijo. NAMIG ZA IZLET 39 so restavracija, trgovina in prostor za ogled skupaj v treh nadstropjih in na tisoč kvadratnih metrih. V zadnjem oglednem prostoru si lahko na sedmih zaslonih ogledamo, kako zori pršut. O tem pripoveduje ogled, ki je zasnovan kot sprehod skozi štiri letne čase. Pozimi kose mesa natrejo s soljo in jih pustijo do šest tednov na temperaturi od 0 do 2 stopinj. Soli ne dodajajo veliko, ker ne želijo, da bi imelo meso okus po soli, ampak da meso razvije svojo lastno aromo. Sol ima nalo- na kosti, bolj intenzivnega okusa je. Ogled filma se konča na drugi strani prostora, na izjemno veliki steni, skozi katero nas posebej zapeljivo nagovori še vonj po pršutu. Kako tudi ne, saj se ob koncu dvigne zastor in za njih imamo pred očmi ogromno zorilnico z velikimi kosi pršuta. Nekateri že imajo žig in certifikat, na katerem je izpisano ime kupca. Ti jih kupujejo za rojstne dneve, poroke in druge posebne priložnosti. Kos pršuta na kosti tehta ob koncu 8 do 9 kilogramov. Vulkanland ali dežela vulkana V posebni izložbi med ogledom si lahko obiskovalci ogledajo vse izdelke t. i. regije Vulkanland. V ozadju je grad Riegersburg na vzpetini, kjer je bil nekoč vulkan. V tej regi- ji so bile nekoč zgolj majhne kmetije. Sčasoma so se nekatere bolj razvile (sadjarstvo, vinogradništvo), pojavilo se je tudi kar nekaj manjših uspešnih podjetij, kot so prušutarna Vulcano, desti-larna Gölles in čokoladnica Zotter. Vsem je skupno, da so se izjemno povezali. Tudi tako, da za drugega ponudnika izdelajo njemu lastno linijo izdelka. Tako lahko na primer v Vulcano kupite Saubier, pivo dveh lokalnih nade-budnežev, ki ga pridelujeta, in vino Sauvignon (namesto savignon) ... Vsem izdelkom je skupni imenovalec pojem »Sau« (prašič). Do pršutarne v Auersbachu je uro in pol vožnje iz Celja. Dobro se je najaviti na elektronski naslov schinkenwelt@ vulcano.at ali po telefonski številki +43 0 3114 2151. Tam vas bo pričakal gospod Ivan Recek, ki vas bo popeljal po pršutarni in vam ponudil razlago v slovenskem jeziku. Prav tako si boste lahko v slovenščini ogledali uvodni film o pujsi Vulcani. Prav posebej ponosni so v Vulcanu tudi na adventno-božično okrasje v zimskem prazničnem času. go, da se z njeno pomočjo iz mesa izloči čim več vode. V ta namen tudi meso pregnetejo, da se voda izloči iz predela okrog kosti. Po šestih tednih sledi najpomembnejši, pripravljalni čas za sušenje. V tem času ga hranijo na 6 do 8 stopinjah Celzija. Takrat kose mesa premažejo s pasto iz svinjske masti in moke. S tem ovojem pršut zaprejo in obesijo v zorilnico, kjer zori različno dolgo. Dlje kot zori Franzu se že davno več nihče ne smeji, češ da govori s prašiči. Namesto tega sovaščani s ponosom in z občudovanjem pripovedujejo o tem, kako je Franzu in Bettini uspelo, da omogočata obiskovalcem in po-kuševalcem pršuta okus po nebesih in da sta ime kraja ponesla po vsem svetu. Vul-cana je tako zagotovo dosegla svoje. Foto: Vulcano Precej žita, s katerim krmijo prašiče, pridelujejo na svojih poljih. Izdelki, zorjeni na zraku, so pršut, ki zori na kosti in je bolj intenzivnega okusa, pršut, ki zori brez kosti in je blažjega okusa. Ostali izdelki so rahlo dimljeni: salame, vratovina, hrbtni »špeh«, fileji svinjske ribice, kareji, carski del, panceta, čips iz pršuta. Iz terase restavracije je lep razgled po jugu avstrijske Štajerske. Ivan Recek je odličen poznavalec zgodbe o Vulcani, Franzu in vseh skrivnostih zorenja pravega pršuta. Vse to vam bo povedal v slovenskem jeziku. Ob koncu ogleda si lahko dobrote, ki nastajajo v podjetju Vulcano, kupite in se z njimi razvajate doma. 40 ŽIVALSKI SVET Astrologinja Gordana in njene mačke Po devetih mesecih je spet našla Belka Zgodbe, da so ljudje po dolgem času spet našli svojo izgubljeno žival, niso tako redke. Doživela jo je tudi astrologinja Gordana, ki je po devetih mesecih spet našla svojega Belka. TATJANA CVIRN Majhnega belega mačka je pred več kot letom našel njen prijatelj. Muc je čepel v travi ob prometni cesti. Ker je gluh, kar je pogosta genetska napaka pri mačkih te barve, se ni posebej bal avtomobilov. Prijatelj ga je pobral in poklical Gordano, kaj naj z njim stori. Gordana je muca sprejela v svoj dom na celjski Skalni kleti. Nekaj mesecev je živel pri njej, nekega dne pa ga ni več našla. »Ne vem, ali je skočil ali padel z balkona. Iskala sem ga s pomočjo objav na radiu in FB, letakov ... Šla sem pogledat nekaj drugih belih mačkov, ki so mu bili podobni, a noben ni bil moj,« se spominja sogovornica, ki jo zaradi objav horoskopa, ki ga piše izmenično z astrologinjo Dolores, poznajo bralci Novega tednika, medtem ko jo poslušalci Radia Celje poznajo po oddaji Poglejmo v zvezde z Gordano in Dolores, ki jo pripravljata že vrsto let. Usodni filmček DPMŽ Pred kratkim je spet malo brskala po Facebooku in opazila, da je podpredsednica DPMŽ Celje Verica Štante objavila filmček o tem, kako člani društva hranijo brezdomne muce na Teharju pri pošti. »Med njimi sem zagledala belega muca. Šla sem na Teharje, prišel je k meni in ko sem ga dvignila, se mi je ovil okrog vratu. Takoj sem vedela, da je moj, saj je to vedno počel. Vzela sem ga domov in še vedno je vedel, kje je mačje stranišče. Tudi v skle-dico je šel ležat kot nekoč,« je bila vesela Gordana. A njena druga dva kosmatinca, domača muca in njen dve leti star mladič, ga nista več sprejela. »Mislila sem, da se bodo sami zmenili med seboj. A ni bilo tako, zjutraj Belka spet ni bilo. Zvečer me je čakal pred hišo in potem sem se odločila, da ga bom raje preselila v svojo pisarno, kjer sem večino časa. Tam ima izhod na prosto, saj je zelo rad zunaj, in očitno je zadovoljen. Zagotovo si je v soseščini že našel koga, pri katerem dobi kakšen pribolj-šek,« pravi sogovornica, ki meni, da dobro razume mačjo naravo in potrebe. »Brez mačk ne bi mogla živeti, čeprav je zaradi njih tudi veliko skrbi.« Mačji terapevti Zaveda se, da so mačke preveč samosvoja bitja, da bi si jih lahko povsem lastili, in da so one tiste, ki si izberejo gospodarja. Če mačka sama tega ne želi, ne bo zlezla v naročje človeka. »Moja stranka, ki živi na vasi, je ugotovila, da je imel njen maček pet domov in povsod so ga imeli za svojega. Tudi v družini si maček izbere nekoga, s katerim se energetsko najbolje ujema.« Maček je tudi terapevt, s svojim predenjem je neke vrste zdravitelj. Strokovnjaki so ugotovili, da se pri ljudeh na ta način zmanjšujejo stres, težave z dihanjem, da »Za vegetarijanstvo sem se odločila zaradi živali. Nekoč sem stala pri železniški postaji in čakala pri semaforju. Pripeljal je kamion s kravami in videla sem eno od njih, ki je jokala. Tega ne bom nikoli pozabila.« Belko se rad zvije v skledi na mizi. Belko in Gordana sta po devetih mesecih spet skupaj. »Enkrat bom objavila vse svoje zapiske, ker srečujem tudi veliko mističnih stvari. Ni samo tisto, kar vidimo, obstaja tudi imaginarni svet in mačke ga veliko bolj začutijo kot mi.« Kdo ve, kje se je vmes potikal Belko. Očitno ni imel slabih izkušenj, saj se ne boji ljudi. se zniža krvi tlak, lastniki mačk naj bi imeli manj srčnih infarktov ... Tudi Gordana priznava: »Mačke so moja terapija. Ko delam z ljudmi in jim pomagam v težavah, nekaj te energije posrkam tudi sama. Takrat mi mačke pomagajo, da spet vzpostavim ravnovesje. Izpolnjujejo mi življenje.« Po njeni zaslugi so celo nekatere njene stranke spremenile odnos do teh živali. »Neka gospa jih sploh ni marala, a je med obiski pri meni kar naprej srečevala mojega mačka. On ji je hotel sedeti v naročju in se je dobro počutila z njim ter je tako počasi spremenila mnenje o mačkah.« Od Cice do Mima Ko našteva mačke, ki so se v minulih desetletjih zvrstile v njenem življenju, je spisek kar dolg. A na prvem mestu je muca Cica, ki jo je dobila pri sedmih letih in je nato z njo živela kar tri desetletja! »V družini si je izbrala mene in je zato šla za mano tudi potem, ko sem se po poroki preselila. Pse imam rada, hči in sin imata psa, a mačke so mi bližje.« Njena največja mačja ljubezen je bil Mimo, ki ga je jemala s seboj tudi na poti po Sloveniji. »Ko sem šla zadnjič v Egipt, ga po moji vrnitvi ni bilo več domov.« Z muco, ki jo ima zdaj, je imel mladičke. »Zanimivo, da je tudi on skrbel zanje, če je morala ona za trenutek stran.« Muca je zdaj sterilizirana in vse njene mladiče je Gordana oddala skrbnim lastnikom, obdržala je le enega. Tudi ta rad raziskuje okolico doma, medtem ko je muca zadnje čase raje doma. Včasih ju vzame s seboj v počitniško hišico, kjer imata veliko možnosti za odkrivanje bližnje okolice. Po njenem mnenju živali ne smemo spraviti povsem v človeške kalupe, nimamo jim pravice vzeti vsega, kar jim da narava. »Vsaj enkrat bi po mojem mačka naj imela mladiče, da izkusi materinstvo. Nimamo pravice vsega vzeti v svoje roke, moramo pustiti, da narava tudi sama kaj uredi,« je prepričana. Pomen energije Njena povezanost z naravo sega v čas otroštva, ki ga je preživela na podeželju. Meni, da si lahko tudi v mestu povezan z naravo. Tako ima rada tudi ptice in rože. Ker je nastavljala hrano pticam na balkonu, ima zdaj cel vrt poln sončnic. Gordana je tudi nagnjenje do pojavov, ki jih ne znamo povsem razložiti, podedovala od svoje babice in prababice, ki sta bili jasnovidki. »Nekaj mi je bilo dano, drugo sem razvijala z leti in s študijem astrologije. Nikogar ne prepričujem, da mora verjeti v to, spoštujem drugačno mnenje. Vsak, ki potrka na moja vrata, pride zato, ker se mu to zdi potrebno. Včasih je dovolj, da ljudi poslušam in priznajo, da jim je lažje,« pravi Gordana, ki meni, da se moraš povezati s človekom in ugotoviti, kaj je v ozadju njegovih težav. Pri tem sta pomembna intuicija in občutek za ljudi. »Najpogosteje jih zanimajo področja ljubezni, denarja in posla, a največ jim lahko pomagam pri tem, da se izkopljejo iz negativnega energetskega stanja, iz katerega ne vidijo izhoda. Takšnemu človeku sicer lahko napo-vem lepe stvari, a mu to nič ne pomaga, če ne more narediti energetskega preobrata, da bi vzpostavil ravnotežje.« Ob tem priznava, da je vedno težje slediti sebi in preživeti v svetu, kjer je vse zastavljeno potrošniško in materialno. »Še sreča, da so nam pri tem v pomoč živali,« pravi Gordana ki se je že pred časom odločila za vegetarijanstvo. »Vem, da ne moremo spremeniti sveta. A vsak pri sebi lahko nekaj naredi. Ko delamo mozaik, je pomemben vsak košček,« zaključuje sogovornica. Foto: GrupA MLADI ZA MLADE 41 Počitniški tabor Z leve: Lovro Drofenik, Luka Horvat in Jaka Vrhovnik Odlični na matematični olimpijadi V angleškem Bathu se je 19. julija končala letošnja mednarodna matematična olimpi-jada, že 60. po vrsti. Na njej je sodelovalo 621 tekmovalcev iz 112 držav, med katerimi so bili tudi trije kajuhovci: Luka Horjak, Lovro Drofenik in Jaka Vrhovnik. Kot po tradiciji so se matematiki s I. gimnazije v Celju odrezali odlično: Jaka je osvojil pohvalo, Lovro bronasto in Luka srebrno medaljo. Takšne V Hiši Sadeži družbe Žalec so uspešno končali prvi počitniški tabor. Čisto vsak dan se je zgodilo kaj novega in nepozabnega. Jutra so otroci preživeli v parku, na šolskem igrišču ali ob Savinji, v zavetju gozda in vode. Obiskale so jih tudi sodelavke centra za krepitev zdravja iz Celja in jih pošteno razgibale in nasmejale. Osvežili so znanje prve pomoči in se naučili, kaj narediti v primeru ugriza klopa, pika komarja, opeklin, poškodb, zlomov, ozeblin ... Imeli so čisto poseben obisk, saj je k njim prišel guru zdrave prehrane in kakovosti življenja, ambasador pravične trgovine in čarobnosti kuhanja Danilo Ivanuša - Knedl. Na poučni in zabavni kulinarični delavnici so se veliko naučili o naravi, svojem telesu, odnosu do okolja, zdravi hrani, ajdi, zelenjavi in skrivnostih kuhanja. Skupaj so pripravili enolončnico iz sveže zelenjave in odlične ajdove »knedle« s posebnim nadevom iz korenja in rožičev. Starejši otroci so na taboru zelo radi priskočili na pomoč pri pripravi kosila, popoldne so igrali družabne igre, gradili železniško progo, ustvarjali različne izdelke iz papirja, stekla, kamnov, barvali vaze, šivali mucke in izrezovali rože. TT bere medalj in pohval z olimpijade šola še ni imela. Luka Horjak je s svojim drugim srebrom in z bronom iz 1. letnika postal najuspešnejši slovenski matematični tekmovalec vseh časov. Za uspehe dijakov ima zasluge tudi izvrstni mentor Kristijan Kocbek. Fantom so se tako po napornih pripravah v Portorožu, Zagrebu, Zürichu in po tekmovanju počitnice šele začele. AB Poletne otroške delavnice v Centru Pod vrbco Juhej, počitnice so tu. Veselje za otroke in nemalokrat velika skrb za starše. Nimajo vsi zaposleni starši »babi servisa«. Zato smo tako kot zadnji dve leti v Centru Pod vrbco v Šentjurju tudi letos pomagali in pripravili v prvi polovici julija delavnice za otroke, ki bodo tudi v drugi polovici avgusta. Povabili smo otroke občanov in seveda otroke zaposlenih. Marsikaj se je in se še bo dogajalo. Ustvarjali bomo robote, sestavljali lego kocke, plesali, balinali, kegljali, kuhali, pekli, ustvarjali edinstvene slike in še in še ... Vsa znanja tega sveta so cenjena, ustvarjajo lepši in boljši jutri ter združujejo ljudi. Zato menimo, da je pridobljeno znanje treba deliti najprej z otroki. Zato smo organizirali delavnico robotike. Ustvarjalci iz Malega TehnoVeda so z našimi otroki ustvarjali robotke, jih preizkusili ter tako nadgradili svoje znanje in spoznavali svet robotike. S pomočjo igre in izziva so pridobili nova znanja in neizmerno uživali. Razvijali so nove ideje, se srečali s problemi in jih rešili. V ospredju je bila inovativnost. Drugi dan so uživali in ustvarjali naprej, tokrat malo drugače - Lego za možgansko nego. Spomin je treba uriti in ga prebuditi. To lahko uspešno in hkrati zabavno počnemo s kocko. Sestavljanje kock izboljšuje spomin in finomotoriko, spodbuja kreativno razmišlja- nje, izboljša miselne procese, zbranost, sodelovanje in druženje. S pomočjo kocke rešujemo izzive, ker se osredotočimo na igro. Otroci so iz kock sestavili svojo zgodbo, jo fotografirali, prenesli v program in ustvarili čisto pravo lego zgodbo v stripu. Na koncu, kot se za uspešno izpeljano delo spodobi, so nazdravili s penino - seveda otroško, darilo mamice enega od otrok na delavnici. Obisk je bil precejšen. Skupaj stisnjene glavice, globoko razmišljujo-če, in na koncu široki nasmehi nam povedo, kako so uživali. Z njimi so bili ustvarjalci Zavoda 1-2-3 iz Domžal. V avgustu bomo izpeljali še šest delavnic in sicer ustvarjanje s papirjem, risanje otroških mandal, se igrali družabne igre, plesali, pekli palačinke in še in še ... Na koncu lahko samo rečemo - »luštno« je bilo. SONJA BOŽIČ »Imaš moč!« Oratorija župnije v Petrovčah med 1. do 5. julijem se je udeležilo 64 otrok z animatorji. Letošnje geslo oratorija se glasi: »Imaš moč!« Ves teden je otroke v dopoldanskih urah spremljala zgodba malega dečka Petra Klepca. Fantič je bil najprej prestrašen in zasmehovan. Bog mu je dal moč. Vendar je Peter Klepec hitro ugotovil, da fizična moč v življenju ni najpomembnejša. Moč za premagovanje stisk je začel iskati v svojem srcu, kjer prebivajo ljubezen, potrpežljivost, odpuščanje, dobrota . Otroci so z animatorji in s sestrami dominikankami v skupinah in delavnicah odkrivali in preizkušali svojo fizično ter duhovno moč. Obiskale so jih medicinske sestre iz ZD Žalec, odpravili so se na bazen v Celje, obiskali so jih čarovnik Andrej in gasilci ter jim tako popestrili oratorijsko dogajanje. V petek, zadnji dan, so zaključili oratorijski teden z zahvalno mašo. Letošnji oratorij so obarvali tudi dobrodelno. Vključili so se v akcijo za Madagaskar in prispevali šolske potrebščine. TT Udeleženci oratorija z animatorji in s petrovškim župnikom mag. Ivanom Arzenškom A O WW novi tednik 42 ЛЛЛЛ Št. 30, 25. julij 2019 novi tednik WW A Q Št. 30, 25. julij 2019 ЛЛЛЛ 43 42 BRALCI POROČEVALCI »Življenje je tako lepo ...« To so besede člana društva Neža, društva slepih in slabovidnih iz Slovenskih Konjic, ki so se v nedeljo, 7. julija, zbrali na delavnicah, kjer so urili svoja čutila. Za ljudi, ki ne vidijo oziroma slabo vidijo, je zelo pomembno, da urijo ostala čutila, to so tip, vonj in okus. Člani društva so se ob 10. uri zbrali na Zeliščnem vrtu Majnika v Žičah. Na tej posesti raste približno 160 različnih vrst zelišč. Majda in Katja Temnik, lastnici vrta, sta sodelujočim nazorno prikazovali zdravilne rastline, predstavili njihove učinkovine, zdravilno moč, izdelke in način uporabe. Vsi slepi in slabovidni so zdravilne rastline prepoznavali po vonju, okusu in otipu. V vročem nedeljskem dopoldnevu so se prilegli okusni zdravilni in osvežilni čaji. Čeprav je ostalo o značilnostih rož še veliko vprašanj, so morali na drugo lokacijo, kjer jih je na domačiji Kalšek čakala druga delavnica. Tam so spoznavali stare obrti opletanja z vrbo-vimi šibami, žganjekuho in vinarstvo. Slepi in slabovidni so spoznavali postopke, materiale in izdelke. Na koncu so rezultat žganjekuhe in vinarstva tudi poskusili. Ob prijetnem druženju je čas kar prehitro tekel. Poslovili so se in se odpeljali na Turistično kmetijo Krošlovih, kjer so jih prijazno sprejeli v svojem kraljestvu doma sredi gričev, vinogradov in gozdov. Za turizem živi cela družina. Optimizem in veselje do življenja deli z vsemi gosti, ki pridejo na kmetijo. To so začutili tudi slepi in slabovidni, saj so z njimi kljub invalidnosti tako prisrčno in spoštljivo ter darežljivo delili to popoldne. Srečanje je s prisotnostjo obogatil poslanec državnega zbora Bojan Podkrajšek. Predsednica društva Neža Nada Močenik se mu je zahvalila za dosedanje sodelovanje in pomoč pri reševanju problematike slepih in slabovidnih. Besede zahvale je izrekla tudi Adela Pačnik, prisotni so mu zapeli nekaj pesmi, virtuoz na diatonični harmoniki Gregor Hafner je zaigral nekaj poskočnih viž. Bojan Podkrajšek si je vzel nekaj časa za pogovor s prisotnimi, poslušal je njihove zgodbe, njihovo zadovoljstvo z življenjem in ovirami. Čas je prehitro mineval, oblaki so izlili veliko ko- ličino vode, druženje pa je zapisalo še en srečen in uspešen dan za člane društva Neža. »Z vami je življenje tako lepo!« je bil pozdrav članov ob odhodu. »V izvršnem odboru našega društva se vsi trudimo, da bi bil vsak dan lepši,« je dejala predsednica Nada Močenik. »Seveda nam močno stoji ob strani vodstvo Občine Slovenske Konjice in drugih občin ter država Slovenja in pripomorejo, da je vaš dan lepši.« MILENA JURGEC Foto: Nada Močenik Dva visoka jubileja savinjskih čebelarjev Čebelarji iz Slovenije in zamejstva so junija v Žalcu obeležili 50-letnico Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline (ČZSSD) in 110-letnico organiziranega čebelarjenja v Spodnji Savinjski dolini. V uvodnem nagovoru je predsednik ČZSSD Žiga Grm izpostavil pomen povezovanja med društvi in širjenja znanja o čebelarstvu ter pomen čebel za življenje ljudi. Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel. Podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb je pozdravil vse prisotne in opozoril na pomen sodelovanja ter zaželel vsem čebelarjem dobro letino. Slavnostni govornik, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Janez Vencelj, je poudaril vlogo zveze pri razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Čestital je Čebelarski zvezi Spodnje Savinjske doline za uspešno delo in okrogel jubilej. Ob tej priložnosti je ČZS odlikovala ČZSSD z redom za zasluge Antona Janše III. stopnje. Ob spremljavi Savinjskih rogistov so na oder prišli praporščaki iz čebelarskih društev in zvez iz celotne Slovenije in tujine. Komorni moški pevski zbor ČZS pod vodstvom Aleša Sedušaka je program odprl s čebelarsko himno ob spremljavi citrar-ke Eve Medved Grabljevec. Program so popestrili otroci pevskega zbora OŠ Griže pod vodstvom Brigite Lesjak, plesni krožek OŠ Griže pod vodstvom Mateje Hleb, in pevci otroškega pevskega zbora OŠ Šempeter pod vodstvom Katje Florjančič in ob klavirski spremljavi Fie Selič. O zgodovini čebelarstva v Spodnji Savinjski dolini je govorila vodja programa in tajnica ČZSSD dr. Nevenka Cukjati. Na slavnostni prireditvi sta predsednik ČZSSD Žiga Grm in medena kraljica Slovenije Valentina Marinič podelila zahvale posameznikom in organizacijam za dolgoletno delovanje na področju čebelarstva. Zahvale so prejeli Boltežar Vasle in Pavel Rozman, oba ČD Šempeter, Ivan Turnšek (ČD Polzela), Jani Puckmeister (ČD Polzela), OŠ Griže, OŠ Šempeter, Čebelarski muzej Antona Pepela (ČD Tabor), župnik Župnije Griže Jožef Planinc in župnik Župnije Prebold Damjan Ratajc. Slavnostni dogodek so popestrile oljne slike ljubiteljskih slikarjev z območja Savinjske doline, ki so razstavljene v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. TT Bomo ohranili bogate travnike? Razgibano in raznoliko Kozjansko se nam celo leto ponuja v vsem svojem bogastvu. Tisti, ki živimo v tem okolju, se nam zdi ohranjena in obdelana krajina nekaj samoumevnega. Pogosto srečujemo domače in tuje turiste, ki pridejo na območje Kozjanskega in Kozjanskega parka s ciljem, da bi ga bolje spoznali. Med njimi so številni, ki spoznavajo še ohranjen rastlinski in živalski svet. V teh toplih dneh julija bo večina kmetovalcev začela opravljati drugo košnjo travinja. Na Vetrniku in Oslici se v svojem bogastvu še bohotijo posamezni travniki in čakajo, da kmetje opravijo prvo in edino košnjo. Najpogosteje so to tako imenovani suhi travniki, ki so jih do današnjih dni lastniki ohranili na skromnih in strmih kmetijskih zemljiščih. Pred leti smo poslušali zvali. Na našem območju se uvodna predavanja, ki jih je izvajala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, s katerimi je predstavljala novo programsko obdobje programa razvoja podeželja in neposrednih plačil v kmetijstvu. Zaradi številnih sprememb v načinu kmetovanja in krčenja sredstev so se kmetovalci temu primerno negativno od- v tovrstne kmetijskookoljsko podnebne ukrepe ni vključilo veliko kmetij, čeprav glede na način obdelave izpolnjujejo pogoje. Pogosto je bil na kmetijah razlog za nevključevanje, da so ukrepi za dodatno vloženo delo premalo finančno stimulativni, treba bi bilo dodatno vodenje evidenc, poleg tega je prisoten strah pred sankcioniranjem zaradi morebitnih napak. Med njimi so ukrepi, ki spodbujajo ohranjanje posebnih traviščnih habitatov na travinju s poznejšim časom košnje, omejujejo vnos dušika, dovoljujejo spravilo sena in puščajo dele travnika nepokošene. Cilj tovrstnih ukrepov je, da bi na travniških površinah ohranili čim večjo biotska raznovrstnost. Ne samo da so tovrstni travniki zelo vrstno pestri in barviti, ampak imajo rastline tudi možnost, da cvetijo in odvržejo seme ter se po naravni poti obnavljajo in ohranjajo. Ko se približamo tovrstnim travnikom, že s prostim očesom vidimo in slišimo, kako pestro je življenje na njih. Vesel sem, da pogosto še opazimo številne Travniki na Vetrniku redke vrste metuljev, kobilice, čričke ..., a hkrati se bojim, ker opažamo, da jih je vedno manj. Veseli smo vsakega posameznika, ki se odloči, da pri- stopi k izvajanju kmetijskoo-koljsko podnebnih ukrepov na kmetijskih površinah, ker na ta način prispeva k ohranjanju okolja in biotski raznovrstnosti. Način izvajanja tovrstnih ukrepov si lahko ogledate tudi na kmetijskih zemljiščih v lasti Kozjanskega parka. ADRIJAN ČERNELČ, Kozjanski park BRALCI POROČEVALCI 43 Slovesnost ob 78. obletnici ustanovitve 1. celjske čete Minuli teden smo imeli na Javorniku nad Štorami slovesnost ob 78. obletnici ustanovitve 1. celjske čete. Slovesnosti sta se udeležila tudi 99-letni častni meščan MO Celje Ivan Grobelnik Ivo, še edini živeči od šestih partizanov, ki so osvobodili 127 talcev leta 1944 v celjskem Starem pi-skru, in 90-letni Ivan Gradišnik, ki je letos prejel bronasti grb občine Štore. Oba sta člana KO ZZB za vrednote NOB Štore. Slednji je leta 1944 vodil legendarno XIV. divizijo čez Svetino do Štor. Celjska partizanska četa je niku nad Štorami 20. julija bila ustanovljena na Javor- 1941. Domoljubne organiza- cije naše občine vse dogodke iz obdobja NOB in osamosvojitvene vojne za Slovenijo vedno organiziramo in počastimo s skromnimi slovesnostmi. Z obujanjem spomina na tiste čase želimo pri mlajših, ki teh grozot niso doživeli, poudariti pomen boja naših ljudi za svoj obstoj in za obrambo domovine. Ob obletnici usta- novitve smo tudi letos pripravili s stanovskimi kolegi in z nekaterimi gosti krajšo slovesnost na mestu, kjer je bila ustanovljena 1. celjska četa. O delovanju 1. celjske čete je bilo v preteklosti že veliko napisanega. Delovala je sorazmerno kratek čas, saj so jo domači izdajalci nenehno izdajali in je po srditih bojih in nekaterih padlih partizanih 27. avgusta isto leto nehala delovati. Četa je štela približno 15 borcev. Sporočilna vrednost je bila zelo pomembna, saj so se že takoj po okupaciji domovine začeli pripravljati na vsesplošni ljudski odpor. Vsekakor je četa pustila na tem področju in na tiste težke čase neizbrisen spomin. Julij nam še vedno ostaja v spominu, saj se je 4. julija praznovalo dan borca in 22. julija dan vstaje slovenskega naroda. To so pomembni mejniki v borbi za obstoj slovenskega naroda v tistem krutem obdobju nasilja okupatorja, pobijanja nedolžnega prebivalstva, izseljevanja in pošiljanja ljudi v taborišča smrti, požiganja celih vasi in krutega jemanja nebogljenih otrok iz naročja mater. SREČKO KRIŽANEC, Štore Gorski tek na Goro Oljko Gorski tek na Goro Oljko v organizaciji PD Polzela se že tretje leto imenuje Tek za Zoranov pokal. Društvo ga je drugo soboto v juliju pripravilo že petnajstič. Teklo je 52 tekačev iz raznih krajev Slovenije, iz Hrvaške in Švice. Točke, ki jih tekači pridobijo, štejejo za štajersko-koroški pokal. Proga, ki je dolga 7,4 km, se začne na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo in poteka nekaj časa po asfaltu, nato preide v makadam in gozd, kjer lahko tekači uživajo v senci. Cilj je bil pri domu na Gori Oljki (726 m), kjer so tekači prejeli toplo malico, okrepčilo, sadje in spominsko darilo. Tekmovanje je bilo v sedmih moških in ženskih kategorijh, v katerih so prvi trije prejeli medalje. Absolutni zmagovalec je tako kot lani postal Klemen Španring, ki je član Atletskega kluba Slovenska Bistrica, s časom 31,22 min (rekord proge je 30,35 min). Najhitrejša pri ženskah je bila Renata Vetrih, članica AD Štajerska, s časom 43,22 min. Polzelan-ka Tanja Kramberger je bila četrta, Polzelan Miroslav Je-grišnik je bil petindvajseti, v svoji kategoriji od 60 do 69 let pa drugi. Najmlajši udeleženec teka je bil Adel Bal-činović, star 12 let, doma iz Bakovcev, najstarejši je bil Viljem Blatnik iz Mežice, star 78 let. TT 44 ZA ZDRAVJE Med krvodajalci je več moških Zalog krvi v celjski bolnišnici redkokdaj zmanjka Pretekli teden je bil svetovni dan krvodajalstva. Zavod za transfuzijsko medicino Slovenije je začel akcijo Daruj energijo za življenje, ki poteka ob podpori Rdečega križa Slovenije in družbe Petrol že sedmo leto. Z akcijo želijo organizatorji spodbuditi h krvodajalstvu in k zavedanju, kako pomembna je takšna pomoč bolnikom. V Sloveniji zdravstveno osebje v sklopu krvodajalskih akcij opravi skoraj sto tisoč odvzemov krvi. Med krvodajalci je približno 66 odstotkov moških in 34 odstotkov žensk. SIMONA SOLINIC Za pokritje dnevnih potreb po krvi v Sloveniji v zdravstvu potrebujejo vsak delovni dan do 400 krvodajalcev. Zaloge krvi v celjski bolnišnici so dobre. V celjski bolnišnici na letni ravni potrebujejo deset tisoč krvodajalcev, da zadostijo potrebam po tako imenovanih krvnih komponentah. Toda vsi krvodajalci zaradi različnih razlogov ne morejo vselej darovati krvi. Lani so morali v bolnišnici na primer odkloniti za določeno krajše časovno obdobje ali za stalno 7 do 12 odstotkov krvodajalcev. Transfuzijski center Celje ima sicer 94,3 odstotka rednih krvodajalcev. V bolnišnici poudarjajo, da je pripadnost krvodajalcev v naši regiji velika in da zelo dobro sodelujejo tudi z rdečim križem. Zaradi tega je celjska bolnišnica praviloma samozadostna pri preskrbi s krvjo. Če pride do večjih potreb po določeni krvni skupini, krvodajalce na odvzem kličejo iz bolnišnice sami ali jim pri tem pomaga rdeči križ. Odziv je praviloma vedno velik. Sicer je zaželena kri vseh krvnih skupin. Res je, da kri krvne skupine 0 RhD negativno potrebujejo za zelo nujne primere in za bolnike, ki krvavijo. To je nujno za vmesni čas, ki je potreben, da iz bolnikove krvi določijo njegovo krvno skupino in nato nadaljujejo zdravljenje s krvnimi komponentami z njegovo krvno skupino. Največ tako potrebujejo krvi krvnih skupin 0 in A. Ker so zaloge krvi v bolnišnici Celje dobre, pogosto pomagajo tudi ostalim bolnišnicam, ki imajo manjše zaloge krvi. Foto: SHERPA i I V1 ■ V ■ I Vročina in onesnaženje vzroka za poslabšanje zdravja Podatki kažejo, da so nedavne regionalne spremembe podnebja, zlasti povišane temperature, ekstremni vremenski dogodki in podaljševanje letne rastne dobe rastlin, v veliki meri prispevale k spremembam v fizičnem okolju in ekosistemih. Zaradi podnebnih sprememb se vzorci onesnaževanja zraka spreminjajo v urbaniziranih območjih sveta, kar pomembno vpliva na zdravje. O tem so minuli teden govorili na simpoziju Podnebje, okolje in alergije, ki so ga v Celju organizirali Nacionalni laboratorij za okolje, zdravje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Agencija Republike Slovenije za okolje. Največ nevarnih dogodkov, ki so po svetu prizadeli zdravje skoraj 62 milijonov ljudi, je bilo lani povezanih z ekstre-mnimi vremenskimi in podnebnimi dogodki. V Sloveniji statistike kažejo, da je bila v zadnjih letih večja umrljivost ljudi povezana ravno z visoko poletno vročino. Leta 2015 je v obdobju vročinskih valov na primer umrlo 137 prebivalcev več, kot jih sicer umre v takšnem časovnem obdobju, pri čemer je umrlo več starejših prebivalcev. Več je bilo v tem času tudi poslabšanj srčno-žilnih bolezni. Sicer na splošno narašča število novo-odkritih primerov raka kože. Problematika onesnaženosti zraka z ozonom je pri nas pe- reča zlasti v toplem delu leta, najbolj seveda na Primorskem. Povečana raven onesnaženosti zraka z delci PM je v Sloveniji predvsem v hladnejši polovici leta in to v celinskih predelih Slovenije. Analiza virov PM10 kaže, da je vzrok onesnaženja z delci večinoma cestni promet, v slabo prevetrenih kotlinah so pomemben vzrok onesnaženja tudi izpusti iz kurilnih naprav in industrijskih virov. To se dogaja predvsem v Celjski kotlini. Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci so v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka. Tudi tu je v ospredju Celje. Onesnažen zrak povzroča bolezni številnih organskih sistemov in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Zdravstvene posledice izpostavljenosti so odvisne od trajanja izpostavljenosti in koncentracije onesnaževal. Onesnažen zrak povzroča predvsem razvoj bolezni dihal, srca in ožilja. SŠol Med mladimi vedno več uporabe konoplje Vse evropske in tudi slovenske raziskave kažejo, da ljudje vedno bolj uživajo kokain. Zasegi te droge so na splošno na rekordni ravni. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje in je bila lani prvič izvedena tudi med 17-letniki, je pokazala, da med mladimi narašča tudi število tistih, ki uživajo konopljo. V Sloveniji je skoraj vsak drugi 17-letnik že kdaj v življenju poskusil konopljo, pri čemer je delež višji pri fantih. Skoraj štirje odstotki 17-letnikov so poročali o redni uporabi konoplje. Opravljena je bila tudi raziskava med dijaki, ki se udeležujejo maturantskih izletov. Med temi jih je približno dve tretjini že kdaj v življenju poskusil konopljo. V primerjavi z enako raziskavo pred desetimi leti je prišlo do izjemno velikega porasta razširjenosti konoplje. Predlani je bilo v Sloveniji 47 neposrednih smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog. Na splošno število umrlih zaradi drog v zadnjih letih strmo narašča. Večina smrti se zgodi v domačem okolju. Med umrlimi vsa leta prevladuje delež moških. Povprečna starost moških je bila 39,5 leta, povprečna starost žensk 44,6 leta. Spremljanje podatkov v obdobju zadnjih desetih let kaže, da odvisniki umirajo vedno starejši. Ob tem je treba omeniti, da tudi v Sloveniji uporabniki že uporabljajo fentanil, zaznani sta bili dve smrti zaradi njega, ena od teh je bila na Celjskem. SŠol Foto: splet - ' - 1 if* l. > ^Ј1 radio celie M VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 j 95.9 j 100.3 j 90.6 MH www. raciioc Iv&SaL 4 dmev pogled hui IZ SVETA ZABAVE 45 Mozirjani na Gitarijadi Mozirska rok skupina Up n' downs, ki že desetletje ustvarja svojo glasbeno pripoved, je konec junija uspešno gostovala na 53. zaječarski Gitarijadi. Na legendarni srbski rok manifestaciji, kjer je pred štirimi leti kot prva Slovenska skupina osvojila najprestižnejši naziv zmagovalca po glasovanju občinstva, so si tokrat delili oder z Alenom Islamovićem, Goblini in Ribljo čorbo. Skupina Up n' downs, ki je nedavno izdala svoj drugi album z naslovom Vse, kar sem pozabil II, so po besedah srbskih medijev pred nekajtisočglavo občinstvo naredili pravi spektakel. Prvi glas skupine Erik Zavolovšek je po koncertu povedal: »Zaječar je in bo ostal srce rokenrola, vsaj za ta del Evrope. Užitek je igrati za občinstvu, ki da v takšnem številu priložnost bendu, ki ustvarja v tujem jeziku.« Foto: Marija Tomić Z novo polko v finale Mlada petčlanska dolenjska zasedba z imenom ansambel Prava stvar, ki prihaja iz okolice Novega mesta, se je letos med drugim udeležila tudi odmevnega natečaja Volkswagen špila. »Organizatorje lahko pohvalimo, saj so dogodek speljali na resnično visokem nivoju. Na festivalu smo premierno predstavili novo polko Imam te v načrtu. Z njo smo po oceni komisije prišli v ožji krog finalistov,« so povedali fantje in dekle, ki zdaj skladbo predstavljajo širši javnosti, saj so zanjo posneli tudi videospot. »Zgodba govori o fantu, ki je bil včasih pravi lovec na dekleta, a vendar se mu pri enem zalomi. Fant nikoli ne obupa, saj v njem še vedno tli skrita želja, da jo nekega dne le osvoji. Zgodba, katere glavna igralca sta Blaž Brudar in Vesna Hauptman, je na simpatičen način prikazana v videospotu, ko on pridno vrtnari okoli njene hiše in se mu nato le uspe prikrasti do nje. A vendar ne gre vse tako gladko in zlahka ... Več pa v videu,« pravijo v ansamblu Prava stvar. Za konec so še dodali, da na snemanju ob vseh zanimivih kadrih in adrenalinskih vložkih smeha in dobre volje ni manjkalo. Foto: Boštjan Colarič Natalija Verboten s skupino Best posnela pesem Čaša vina V času dopustov in poletne vročice nas je Natalija Verboten presenetila z novo uspešnico Čaša vina, ki jo je posnela s priljubljeno hrvaško skupino Best. Duet je požel zanimanje tudi zato, ker so Splitčani pesem v celoti odpeli v slovenskem jeziku. Natalija Verboten, ki vedno znova preseneča tako z novim zvokom kot vedno modernim videzom, je o duetu povedala: »Best je krasna zasedba. Takoj smo se ujeli, da pa so bili pripravljeni zapeti v mojem maternem jeziku, me je prepričalo v trenutku; pesem sama tudi. Glasba res ne pozna meja. To je dokazal tudi pevec Marino, ki je besedilo odpel, kot da je rojen v Sloveniji.« Fantje iz skupine Best, ki so nad sodelovanjem z Natalijo navdušeni, tudi niso skoparili s pohvalami: »Peti v slovenščini je bil izziv, drži, a smo dobili toliko pohval z vseh strani že v studiu, da smo res lahko peli le s srcem, brez strahu in treme. Navdušeni smo nad profesionalnostjo Natalije in njene ekipe. Ljudje v Sloveniji, ki so pesem že slišali, so bili presenečeni in veseli, da so hrvaški glas- beniki posneli pesem v slovenščini.« Pevec zasedbe Marino je hvaležen, da je imel priložnost sodelovati z eno največjih izvajalk pri nas: »Natalija je krasen interpret in čudovit človek. Bilo mi je v čast sodelovat z njo. Nisem vedel, da je slovenščina lahko tako speven jezik. Veselim se novih projektov. Zagotovo bomo ponovili.« Nove plesne ritme Čaše vina je ustvaril eden največjih hrvaških avtorjev Miro Buljan, besedilo je napisal najbolj iskan tekstopisec pri nas Rok Lunaček. Miro Buljan je o sodelovanju povedal: »Natalija je velika profesionalka, fante iz Best pa že dolgo poznam. Ko so odpeli prve takte pesmi, sem vedel, da imamo v ODtNA DODEStT Stuber »Policist, ki ne more voziti.« Ena prvih možnih primerjav za film Stuber je recimo 48 ur (48 Hours) z Eddieyem Murphyjem, »buddy - cop« komedija, kjer je bil prvotni razlog srečanja tako različnih likov vedno jasen in obenem izvor napetosti. Tu so okoliščine drugačne. Na zelo neverjetno premiso »ugrabljenega voznika Uberja« je v filmu Stuber na silo nalepljena kriminalna zgodba in upravičevanje premise pobere kar nekaj časa. Film tako nikoli zares ne »spelje«. Igralca sta pravzaprav največji dar filma in zares je škoda, da tega scenarija ni pomagal napisati Kumail Nanjiani, ki sodeč po nekaterih tukajšnjih dialogih kot prejšnjih izkušnjah - filma Ljubezen na prvo bolezen (The Big Sick) - zmore zgodbi podariti naravnost. OCENA: 4 / 10 Plazenje »Sama v kleti z aligatorji.« Hollywood precej redno išče grozljivko, ki bo primerljiva z uspehom Zrela (Jaws). Scenarij Plazenja je dovolj dinamičen, sploh glede na to, da okoliščine zajemajo le dve osebi, vodo, temo in živali. A še vedno bi potreboval manj ukvarjanja z dramo travm in motivacij, več gole logike, več zahajanja v primarni konflikt med človekom in naravo, da bi se vsaj postavil ob bok vplivnemu predhodniku. A še vedno v navalu poletnega superherojstva in paranormalnih grozljivk izzveni kot vsaj rahel dih svežine. OCENA: 5 / 10 PETER ZUPANC V KINO PRIHAJA Angel varuh Ropar banke ustreli dve osebi in ko je ujet, trdi, da je streljal pod hipnozo. Kdo je storilec? Pomembno: dansko-hrvaški triler temelji na resničnem dogodku na Danskem v petdesetih letih prejšnjega stoletja. rokah uspešnico.« Rok Lu-naček je z nasmeškom dodal: »To, da Best kot hrvaška skupina poje v slovenščini, je res izredno lepo slišati. Ko so rime oživele, sem bil toliko bolj ponosen, da so oživele ravno na ta način in da je bila pri tem projektu prav Natalija zraven, ker je krasna oseba.« Foto: Tibor Golob Jekleno nebo 2 Po uničenju Zemlje med vojno z naciji z Lune preostali Zemljani živijo na zapuščeni Lunini bazi - in večina jih verjame le še v jobsizem, nauk Stevea Jobsa. Medtem preživeli naciji kujejo akcijo v središču Zemlje. Pomembno: nizkoproračun-ska komedija se ponaša z glasbo Laibachov. Mrtvi ne umirajo V mestu Centerville nekaj ni v redu. Polna luna, nepredvidljive živali in mrtvi ne umirajo več ... Pomembno: v zombijadi režiserja Jima Jarmuscha igra plejada znanih igralcev: Bill Murray, Tilda Swinton, Chloe Sevigny, Iggy Pop, RZA . Kje: premiera v Filmu pod zvezdami / 15. Grossman / Art mreža / Koloseji. (PZ) 46 RAZVEDRILO Antidepresiv Na vozniškem izpitu »Miha Kovač, imate 28 napak.« »To je pa kar veliko.« »Seveda, če ste pri vseh vprašanjih obkrožili odgovor B!« »Če pa delam vozniški izpit za B-kategorijo!« Notarska Notar: »Preden preberem oporoko, gospa Novak, bi se poročili z menoj?« Obljuba Savinjčan je prišel v hotel ob morju in želel sobo. Povedali so mu, da imajo samo tiste s pogledom na morje, ki so dražje. On: »Kaj pa, če obljubim, da ne bom gledal skozi okno?« Varanje Tone in Miha sta se srečala v nebesih. »Tone, kako si se ti tu znašel?« ga vpraša prijatelj. »Zmrznil sem. Kaj pa ti?« »Jaz sem mislil, da me žena vara. Nekega dne sem nenapovedano prišel domov in imel sem kaj videti: žena je gola ležala postelji! Pogledal sem v omaro, nikogar ni bilo, pod posteljo in na balkonu To, da imamo skupnega prednika z opico, je lahko olajševalna okoliščina, ne pa opravičilo. »Žena, malo si se zredila ...« »To je od antidepresivov.« »Katere pa jemlješ?« »300-gramsko čokolado.« Oven Tehtnica H Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ko boste videli, d ženo močno prijel za roko, to ni ik ekonomično. tudi ne. Celo hišo sem prei-skal in nisem nikogar našel. Bil sem tako srečen, ker me žena ne vara, da mi je odpovedalo srce.« »Joj, Miha, zakaj nisi pogledal še v zamrzovalno skrinjo?!« Diši Žena reče možu: »Danes pa lepo dišiš. Kaj si pa uporabil?« On: »Čiste nogavice.« Ovoj Mali Savinjčan je cel teden prosil mamo in očeta za bonbon. Nazadnje sta se ga le usmilila in potem ga ni dal iz ust deset dni. Enajsti dan reče mama očetu: »Kaj če mu odstraniva celofanski ovoj, da se malo naužije sladkega?« Spanje Franci in Jože sta se prvič peljala z letalom. Sredi noči se oglasi pilot: »Dragi potniki, levi motor nam je odpovedal, a desni dela brez težav, tako da ni razloga za preplah.« Franci reče Jožetu: »Če nam odpove še desni motor, bo pa res kriza, ker bomo morali prespati na takšni višini.« Šokantne slike na cigaretah ne odvračajo ljudi od kajenja. Tudi jaz vsak mesec gledam svojo plačilno listo, a še kar delam. Obstajajo tri vrste laži: laž, prekleta laž in statistika. Če ne moreta živeti drug brez drugega, se poročita. Videla bosta, da lahko živita drug brez drugega. V lekarni sem našel tablete za potovanje. Vzel sem že štiri, a sem še vedno doma. Več planetov v ognjenih znamenjih je odlična kombinacija za vaše delovanje. Poguma, strasti, energičnosti in tudi kančka sreče vam ne bo manjkalo, zato lahko dobro napredujete. Novice, ki jih boste prejeli, vas bodo presenetile in vam dale povod za spremembe, ki jih boste uvajali počasi, korak za korakom, v naslednjem obdobju. Odločiti se boste morali, zaupajte si. Veliko potrpljenja ne bo boste imeli. Dobesedno boste pričakovali, da vam bodo vsi brali želje iz oči. Seveda ne bo tako, dobro je, da se tega zavedate. 3ik Rak Lev Razmišljanja, kaj bi počeli v prostem času, ne bo. Zadovoljni boste zaradi opravljenega dela in deležni mnogih pohval. Vendar je pred vami še mnogo obveznosti, zato nikar ne zastanite. Časa za počitek trenutno nimate. Bo pa zato toliko bolj veselo kasneje. Prednost, ki ste si jo ustvarili pred časom, še vedno imate. Kljub temu ne smete spati na lovorikah, ampak sprotno vlagajte energijo v odnos, ki tudi vam ogromno pomeni. škorpijon tU V četrtek bo nastopil zadnji lunin krajec v vašem znaku, zato bo lahko vaše počutje nekoliko slabše. Ste tik pred tem, da se boste odločili za večje spremembe, ki se dotikajo vseh področij vašega življenja. To, kar ste v preteklem obdobju gradili, se vam bo obrestovalo. Kljub temu o svojih načrtih ne razlagajte povsod. Bodite tudi previdni, komu zaupate svoje težave. Ohranite nadzor in skrivnostnost nad svojim delovanjem, tako boste še veliko bolj zanimivi. Malo si boste oddahnili, saj ste rešili kar nekaj kočljivih situacij. Nekdo vas bo poiskal, da razrešita spore in nejasnosti iz preteklosti. Bodite pošteni do sebe in se nehajte slepiti. Tudi vi delate napake. Občutili boste olajšanje, saj vas bo breme preteklosti nehalo težiti. Konec tedna bo minil v dobrem razpoloženju in kar malo vam bo žal, ko se bo iztekel. V neko prijateljsko družbo se boste v prihodnje še z veseljem vrnili, saj se boste odlično ujeli. Strelec Dvojčka Konec tedna bo Luna v vašem znaku, zato bo življenje dobilo pospešen tempo. Veliko bo srečanj, komunikacije, dogajanj vseh vrst, kar vam bo seveda zelo všeč. Težko boste zdržali na miru, poskrbite za več gibanja, za rekreacijo in tudi sprostitev. Nekdo bo naredil močan vtis na vas in zato se boste počutili prijetno. Vaše življenje bo še naprej slikovito in tudi tokrat se bodo dogajale spremembe. Do vsega boste imeli zračen odnos, zato vas ne bo mogoče ustaviti. Pravila, da je najprej delo in potem zabava, se boste tokrat zelo zavedali. Odločitev, čemu dati prednost, bo popolnoma jasna. Izredno veliko boste uspeli narediti v kratkem času, saj boste imeli dobro izdelan načrt. Vaš predlog bo zelo zanimiv in bo padel na plodna tla. Ugotavljali boste, da ste zelo priljubljeni med prijatelji, zato boste tudi tokrat dali v družbi vse od sebe. Nikar ne hitite tako brezglavo naokoli, kajti težave se kopičijo. Zberite energijo in določite cilj. Kozorog Od ponedeljka do srede popoldne bo Luna v vašem znaku. Vaša energija bo v teh dneh povečana, zato bodo tudi rezultati dobri. Odlično se boste odločili, če se boste posvetili rutinskemu delu in zaključevanju zadev, čas zanje je idealen. Nikar se ne zapletajte v spore, kajti mimogrede si lahko nakopljete težave z nadrejenimi. Poskušajte ubrati diplomatsko pot. Idealno bi bilo, da bi preživeli ta teden na počitnicah. Bivanje ob vodi, četudi samo nekaj ur, bo zelo blagodejno vplivalo na počutje. Vse, kar je bilo najbolj pomembno, je že opravljeno. Ničesar niste prepuščali naključju, zato lahko pričakujete dober razplet. Kljub temu boste premišljevali, da bi v svoje življenje vnesli večje spremembe, kajti na površje prihajajo nasprotja. Odločitev ni tako enostavna, zato počakajte vsaj še nekaj časa. Občutek, da se vam ljubezen izmika iz nekih nejasnih razlogov, bo vaš pogost spremljevalec v teh dneh. Ne iščite po vsej sili odgovorov, raje dovolite dogodkom, da se razvijejo po svoje in da vam jih prinesejo kot na pladnju. Vodnar Soncu in Marsu se bo v nedeljo pridružila tudi Venera v vašem znamenju, kar vas bo vidno polepšalo in vas naredilo še očarljivejše. Odličnemu počutju se bo pridružila tudi dobra volja in mnoge med vami čaka v teh dneh tudi rojstno-dnevno slavje. Srečno in vse najboljše, levčki in levinje. Nekomu povzročate velike težave zaradi nenavadnega načina delovanja. Planeti so ugodno položeni za takojšnjo akcijo, zato se ne zapletajte ob nepomembnih malenkostih. Več planetov v ognjenih znakih vam nasprotujet zato lahko imate pogosto občutek, da vsi preveč pričakujejo in zahtevajo od vas. Aspekti planetov bodo aktivirali kar nekaj sprememb, na katere niste računali. Dinamika razpoloženja bo nihajoča, nihajoče bo tudi vaše počutje. Na zasebnem področju ne boste imeli prevelikih pričakovanj. Prav zato bo v neki družbi precej veselo. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se prepustite toku dogodkov. Devica Dnevi vam bodo hitro minevali, časa vam bo zmanjkovalo. Poslušajte glas srca in ne strogega razuma. Nasvet nekoga, ki vam je blizu, vam bo prišel prav. Poglobili se boste v svoje težave in iskali pravilne odločitve, kako naprej. Neko situacijo iz preteklosti, v katero ste bili vpleteni brez svoje volje, boste uspeli razrešiti, kar vam bo predstavljalo olajšanje. Nekomu boste s tem dali odgovor, ne da bi karkoli izustili. Ribi Dela in obveznosti zlepa ne bo zmanjkalo, včasih boste že kar preveč utrujeni, da bi našli energijo še za bolj prijetne plati življenja. Potrudite se, sprostitve boste nujno potrebni.Pred vami je prelomno obdobje, v katerem se včasih ne boste dobro znašli. Nasprotja se bodo pokazala predvsem med čustvi in razumom. Na nekoga boste neprestano mislili. Imeli boste občutek, kot da se je čas zavrtel nazaj. Spraševali se boste, kaj vam hoče življenje sporočiti. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka POKRAJINA V FRANCIJI (ORIG.) rižam E AMERIŠKI UGAM E RAPER ENAKOVREDNO NADOMESTILO NEKDANJI NEMŠKI SMUČAR SLOVENSKA NAPOVEDOVALKA BAŠ POPOLNA PRAZNINA LAHKO MOTORNO KOLO NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN GALI CIVILNI OBLASTNIK V FEVDALNI TURČIJI ZMAGO LENARDIČ PTICA Z OSTRIM KLJUNOM IN KREMPLJI POLNJENA PALAČINKA NEKDANJA BIATLONKA GRAŠIČ CIGARETE (EKSPR.) 18 UČENJE (STAR.) IZDELOVALEC SODOV OTOK PRED ZADROM ZDRAVNIK, PADAR (STAR.) IRENA KOHONT HE NA DRAVI ČEŠKI REFORMATOR (JAN) NASELJE V BLIŽINI MURSKE SOBOTE OKRASEK OKR. ZA DEBELINO NITI MADŽARSKA STEPA ODVZEM PREMOŽENJA KORUZNI, PŠENIČNI KRAJ PRI LJUBLJANI NAJENOSTAVNEJŠI ALKOHOL PRIPRAVA KONEC ZA ŽGANJE (ANG.) NEMŠKI ČLEN 13 MESTO V ZGORNJEM EGIPTU LJUDEVIT GAJ TIPOGRAFSKA ENOTA 14 JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA 16. IN 11. ČRKA 15 SODOBNIK KELTOV KRAJ V SA-VINJ. DOLINI NEKD. V. NEMČIJA (ORIG.) 20 AVLA (REDKO) GLAVNO MESTO VIETNAMA (ANG.) SKRIVNOST RUSKI ŠAHIST KARPOV GLINENI IZDELKI EVROPSKO GORSTVO NENAVADEN DOGODEK RAZSOD. V NESODNIH SPORIH VETROVKA S KAPUCO 19 TOLKALO (REDKO) AMERIŠKA PEVKA ITALIJANSKI PEVEC (AL) NIZOZEMSKI SIR VELIKANI, ORJAKI (EKSPR.) NIKALNICA PODZEMNA ŽIVAL PRIPADNIK HETITOV RAZTEGLJIVA PLETENINA VERIGA (ZASTAR.) KRAJ NA GORENJSKEM IZDELOVALEC ROLET LISTNATO DREVO Z MOČNIMI VEJAMI 24 MILANSKI NOG. KLUB POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE POKRIVALO BREZ KRA-JEVCEV KONJIČEK NEMŠKA IGRALKA PARLO LASTNIK VIKENDA (POG.) 8 23 BIBLIJSKA OSEBA POŠTNE POŠILJKE AVSTRALSKI NOJ NAJMANJŠI DELEC SNOVI 16 IVAN SVETLIK LITIJ AM. FILM (M. GIBSON, J. ROBERTS) 22 ŠPELA PRETNAR DRŽAVA V AFRIKI AMERIŠKA IGRALKA (GENA LEE) NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA WACHTER 12 BIOLOŠKI POJEM SAMICA KONJA KRAJ POD ČEMŠENI- IZBRUH ŠKO VULKANA PLANINO 10 SUDOKU 371 7 1 4 9 4 8 6 7 5 3 6 5 1 2 4 6 1 1 9 3 6 3 8 2 9 SUDOKU 62 8 3 7 9 3 1 4 4 7 1 6 7 9 7 9 1 6 8 4 1 7 9 5 6 2 9 6 3 REŠITEV SUDOKU 370 REŠITEV SUDOKU 61 4 2 3 7 8 5 6 1 9 9 8 1 3 6 2 5 4 7 5 6 7 9 4 1 8 2 3 8 4 5 2 3 9 1 7 6 6 3 2 1 7 8 4 9 5 7 1 9 4 5 6 3 8 2 1 7 6 8 2 3 9 5 4 3 9 4 5 1 7 2 6 8 2 5 8 6 9 4 7 3 1 1 5 8 9 2 4 3 6 7 7 9 6 1 3 8 2 4 5 3 2 4 5 6 7 8 1 9 4 1 3 7 9 2 5 8 6 5 6 2 8 1 3 9 7 4 9 8 7 6 4 5 1 2 3 6 3 9 4 8 1 7 5 2 8 4 5 2 7 9 6 3 1 2 7 1 3 5 6 4 9 8 21 5 NEM. PEVKA BLIŠČ, SIJAJ 4 17 11 9 2 3 6 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Nagradni razpis 1. nagrada: malica za dve osebi v restavracij i Stolpič na Mariborski cesti, darilni paket kavarne Štenga v Gledališki ulici v Celju in kuhinjski krpi NT&RC 2. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in kuhinjski krpi NT&RC 3. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. julija. Geslo iz številke 29: Poletje v senci dreves Izid žrebanja 1. nagrado, malico za dve osebi v restavraciji Stolpič na Mariborski cesti, darilni paket kavarne Štenga v Gledališki ulici v Celju in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Justina Mal-gaj iz Štor. 2. nagrado, malico za dve osebi v restavraciji Stolpič na Mariborski cesti in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Rudolf Kirhmajer iz Laškega. 3. nagrado, darilni paket kavarne Štenga v Gledališki ulici v Celju, prejme: Olga Šumej iz Lesičnega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI Z VAMI ŽE OD LETA 2006 /o I DVOMA 48 RUMENA STRAN V pripravljenosti na naslednji veliki met Župani Kozjanskega in Obsotelja vedno ponosno povedo, da s sodelovanjem in širšim povezovanjem nimajo težav. Včasih jih združi ustanovitelj Ljudskega muzeja Nani Polja-nec, včasih visok državni obisk, spet tretjič brcanje na isti gol. Glavno je, da so na koncu vsi ponosni na dobre projekte. Pred Aninim dvorom v Rogaški Slatini so se pred objektiv skupaj postavili Aleksander Jur-kovič alias Nani Poljanec, direktorica STO Maja Pak, županja Kozjega Milenca Krajnc, šmarski župan Matija Čakš, predsednik vlade Marjan Šarec, slatinski župan Branko Kidrič, župan Podčetrtka Peter Misja, gospodarski minister Zdravko Počivalšek in župan Rogatca Martin Mikolič. Foto: JANKO ZORIN Celje s kolesom Nuša Komplet Peperko in Miha Peperko se te dni odpravljata z otrokoma na potovanje na Poljsko, kjer bosta odkrivala povezave z družinskimi koreninami, ki so povezane z letalstvom. A do takrat ostajata trdno na tleh, in sicer s kolesom, ki je najboljši prevoz po mestu. Foto: GrupA Srečanje Še eno naključno srečanje je bilo prijetno presenečenje. Plesalka Zala Pezdir, ki živi in dela na Švedskem, se trenutno mudi v Sloveniji. Medtem ko jo je naš fotograf sprehajal po Celju za čim boljši posnetek, se je moral ustaviti, da sta Zala in celjski pesnik, knjižničar in igralec Kristian Koželj spregovorila nekaj besed o umetniški sceni v tujini. Tudi tam se ne cedita samo med in mleko. Foto: GrupA f* ■ ■ V ■ ■■ ■ I ■■■■■v* Savinjčani so pri pivu in glasbi izbirčni Nedavnega odprtja pivovarne v Arji vasi se je poleg gospodarskega ministra Zdravka Počivalška udeležil tudi domači župan Janko Kos. Ta se, če je le mogoče, pojavi na vsaki tovrstni prireditvi. Nenazadnje je župan, ki je hmeljevemu napitku postavil svojevrsten spomenik - fontano piva Zeleno zlato. V zadnjih letih je postalo pivo v občini pijača številka ena. »Zdaj bomo Savinjčani pili še več piva,« je ob nedavnem veselem dogodku, ki bo ne le gospodarsko, temveč tudi turistično obogatil ponudbo občine, dejal župan. Ob tem je razkril še, da so Savinjčani pri pivu tudi izbirčni in da hočejo nekaj več. Želijo kakovost. Domača kakovost ima svojo ceno. Bodo pregovorno skopi Savinjčani pripravljeni to kakovost tudi plačati? Glavni pivokuhar v Savinjski pivovarni, Matevž Gobec je prepričan, da bodo njihova piva prepričala še tako zahtevnega pivopivca. A na glavni dobitek še čakamo? Naključna srečanja so vedno zelo dobrodošla in popestrijo dan. Videti je, da sta se vodja Citycentra Darja Lesjak (levo) in vodja korporativnega komuniciranja v Loteriji Slovenija Mateja Slamnik Kos iskreno razveselili, da sta se srečali v središču mesta. Mogoče je Lesjakovi ob tem Slamnik Kosova namignila, da glavni dobitek Lota še vedno ni bil izplačan in da se denarni sklad za sedmico približuje znesku 3,5 milijona evrov. Le kaj bi s toliko denarja? Boljša so pristna srečanja. Foto: GrupA 2 XX XX WlßwzÄ niocüwzabavna 7T coidaja 9/j9ak četrtekob 20.00 n a programu VTV - Vaše tetevrnje ^9i\\ - itaäa teInn/oija,Žkrovat bO,VnIenje t.: 02 898 £П) 00, vtu.sta/ibVOsioOnet viv.vtvstudioxom,fiv.fac9>ook.9om/n2jviza ALMA M. K A R L I N POTI ČETRTEK, 25. julij 2019 Ob20j9V^U9k LapMarij na Savinjskem nabrežju ČEsn SlKJVHlHiBO [HCfiEKntULV«EJOEHKiE ■ VST0PP40ST ■ ftiMFOIMUU № ^ VTUMHUJFIM mmra ■ astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja Naročila sprejemamo na Odi Ш 835. artr^mija Entona RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 www.cinkarna.si МЈШШ] ^ ^ 76 jjpofćjbljs] kot prfJVfJIJtiVUi колгакшј rijfjyjLiid i'