360
Drobtinice o ptujih besedah.
Noben jezik ni prav čist in nima zgolj svojih lastnih besed, temuč marsiktero ptujo. To pa izvira odtod, da je jeduo ljudstvo od drugega stvari, kterih samo ni imelo, z imeni vred sprejelo, ali pa je na mesto drugega ljudstva stopilo in že tam mesta, sela, brege, potoke in druge stvari poimenovane našlo; ali pa si je drugo ljudstvo podverglo in njegove besede sprejelo, da bi se njemu dopadio in ona njemu bolj  podložno bilo.
Zato prašamo: jeli so sledeče besede res nemške?
Beck, Backer, backeu — peci. — Peči je slovanska beseda. Od tod besede pridejo pek, peč, pečar, pečilo, pečenka.   Od totih so Nemci svoje vzeli.
Gast — gost. — Gost izhaja od gostiti, pogostem shajati se v kaki veselici, jestvini ali pitvini, convi-vari, in toti deležniki se pravijo gostje. „Oni se dobro gostijo", je toliko kakor: „oni so v družbi dobre volje, dobro jejo in pijejo". Od te^a imajo Nemci svojo besedo Gast in Gasteraj — goščenje. Beseda gostiti ima tudi hud pomen; zakaj v nekterih krajih pravijo ljudje od treslike ali zimice (merzlice), če koga pogostoma obiskava in močno trese:  „danes me je pa jako gostila!"
Garten — ograd. — Gart je toliko kakor grad, in izvira od graditi, ograditi, in daje ograd zagrajen ali ograjen, se zato pravi ograd; od tega menda nemško Garten.
Grab, Graben. — Grab, grob od grabiti, gre-bati, grobati, grabati, in od tega nemško Grab, Graben, graben.
Igel — jež. — Igel od igla, Nadel, iglač Nadel t h ier oder Igel, ker irna igle.
Leute — ludje. — L udje od ljud: človek, in od tega nemško Leute.
Sattel — sedlo. — Sedlo je toliko kakor sedalo, sedilo Sitz, od sedeti, se dere,  in od  tega Sattel.
Spitz — špic, špica. — S p i c a ali špic od pičiti, stechen, pungerc, ispičiti, ostro napraviti, s c h a r f, s p i t z i g m a c h e n , in od tega pičiti, stechen, pika Stich, Punct, špic, špica, Spitz e.
Thal — dol. — Dol je bergab, thalab, in zato se cela graba  med dvema bregoma pravi: dol, Thal.
Theii — del. — Del od delati, arbeiten, thun; zato ali kako reč razdelati, zerarbeiten, zertheilen, in vsaki kos razdelane stvari se prav: del, The i I.
Weib — baba — Baba je prava slovanska stara beseda; nihče tes:a ne taji, in od nje nemško Weib.
Slovenske besede so že v nemškem tako ponemščene, poglajene in zakrite, da jih je že težko več pozuati in tako tudi druge.
Veliki Adelungov slovnik kaže tudi mnogo takih slovanskih besed in njihovo resnico svedoči.
Naj se pa nikdo ne čudi, ako se v nemškem jeziku slovenske besede nahajajo. Jeziki so ravno kakor silje. Eno silje raste poleg drugega, in marsiktero zerno od njega se med.ono zatepe. Ravno tako so ljudstva eno poleg drugega prebivale, njegove besede pobirale, ali pa v dežele pregnanega ljudstva prišle in tam njegove imenovanja našle, ali pa se od podjarmenega ljudstva reči učile z imeui vred, kakor smo že rekli. Kako star je slovanski jezik, je dobro znano vsem učenim možem.
Po nemškem Stajarju, kjer so nekdaj Slovenci prebivali, se najdejo mnogotere slovenske imena vesnic, bregov, far, kakor: Rokic ves, S t rad en Straden; Fladnitz Blatnica; Leska ves; Feistriz Bistrica; Schočke t sokol; Gabersdorf Gaberje; Fresen Brezje; G Os ni t z Goznica; Dobel topel (toplice); Pleš breg.
Po nemški deželi se jednako nahajajo slovenske besede in imena : S t u 11 ga r t, Adelung imenuje Studgrad; Frie-e a h v Brezah; Meklcnburg od meklen, vvilder Ahorn-
361
baum; Pomraern, Pomorje, Uferland; Strelic; S t a r-s;ard, stari grad , L a us i t z Lužica; Insel Ru gen, Huza^ Rugia; Lippe, Lipa reka; U n a mesto; Ratibor mesto; T a r n o v i c Ternovec; G i) r I i z Gerlica , mesto; S t e k e u i c, Stekenica; Wakenic,  Vakenica, potoki, in več takih.
Nemške besede, ktere se v slovenščini nahajajo, so na vekše take imena reči, ktere so Slovenci od Nemcov kupovali, ali pa pisarniških opravil, ki so jih pri nemški gosposki v pisarnici culi; kakor štibra, daca; kvitenga, pobotnica; Schuldschein, dolžno pismo; Taufschein, kerstni list; Todtenschein, smertni list; Trauschein, poročni list; Verzicht, odstopnica; kancelija, pisar-nica; žnidar, šivec, šivar; š los ar, ključar; girtlar, pasar, pasir od pas Giirtel; cimperman, tesar, tesač; tislar, mizar; s oš ta r, čevljar; leder, koža, usnje, «sno, vosno ; cviren, dvojnik, sukanec itd. Ni bilo ravno trebalo totih in dru-in nemških besed Slovencom nekdaj pobirati od Nemcov, ker no imeli lastne besede, kakor kolar, kovač, loffar, mesar M.; al božina si k času v pervem za-četku ni vedila pomagati.                                                 S.