Aktualno Podravje • Oblačenje v šolah: dekleta v vročih hlačkah, s pirsingi... O Stran 2 m O m ■o o H . cc =s tn m • J • i i i o tajerski Kronika Podravje • Električno omrežje je na vzhodu države prešibko O Stran 16 Ptuj, torek, 27. junija 2023 Letnik LXXVI • št. 50 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR VSI SKUPAJ P°dravje • Osnovna šola še zdaleč ni brezplačna SMO ZA - enakost-prijatelji Danes priloga Aktualno Slovenija • Enkrat več denarja za plače poslancev O Stran 3 Gospodarstvo Podravje • Tudi Terme Ptuj letos nekoliko dražje O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Prašičja kuga se širi tudi z odvrženim sendvičem! O Stran 6 V središču Pohorje • Zelena pljuča v zameno za zeleno energijo O Strani 6 in 7 Kronika Podravje • Vinogradništvo je na kocki! O Stran 16 Za delovne zvezke tudi več kot 100 evrov Učenci in dijaki so šoli vsaj za dva meseca pomahali v slovo. Medtem pa številni starši že listajo kataloge s šolskimi potrebščinami in lovijo popuste. Nakup šolskih potrebščin je finančni zalogaj, ki predstavlja nemajhen strošek družinskega proračuna in vsako leto znova ovrže tezo, daje slovensko osnovnošolsko izobraževanje brezplačno. Več na strani 3. V središču • Kristovič: »Starši, ki potrebujej tovrstna priporočila NIJZ, otrok sploh ne bi smeli imeti!« ZDRAVJE ,z neokrnjene narave Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 27. junija 2023 Spodnje Podravje • Nekatere osnovne šole bi uvedle kodeks primernega oblačenja Na šolskih hodnikih dekleta v vročih hlačkah, s pirsingi in umetnimi nohti Na svetih staršev je pogosta tema primerno oz. neprimerno oblačenje otrok v osnovnih šolah. Učenci imajo namreč pri izbiri oblačil vso svobodo. Edini, ki jim na tem področju lahko postavljajo meje, so starši, ki pa imajo zelo različno mnenje o tem, kaj sodi v šolski prostor in kaj ne. O tem se težko zedinijo tudi šolski delavci. Nekateri se zavzemajo za uvedbo splošnega kodeksa oblačenja, ki bi veljal v vseh osnovnih šolah, drugi pa menijo, da kaj takega ni potrebno. Vsaka osnovna šola ima sicer svoj hišni red, vendar v njem ni zapisanega nič o tem, kako naj bi prišli učenci oblečeni v šolo. Določeno je samo, da po šoli hodijo v šolskih copatih, kar je večini sprejemljivo. Nekateri ravnatelji so pred časom poskušali v hišna pravila zapisati, da se učenci oblačijo primerno okolju in prostoru pri šolskih in iz-venšolskih dejavnostih, vendar so s tem razburili širšo javnost. Veliko ljudi je namreč menilo, da bi z uvedbo »modne policije« vnesli v šolski prostor več škode kot koristi. Je pa marsikateri ravnatelj mnenja, da je potreben razmislek, kaj je za kakšno priložnost primerno obleči. Na kar nekaj šolah namreč opažajo, da mladi nimajo predstave o kulturi oblačenja, o kraju, dogodku in času primernih oblačilih. Na nedavni svečani podelitvi priznanj najboljšim osnovnošolcem mestne občine Ptuj je na primer nekaj učenk prišlo na dogodek v krilih ali oblekicah, ki so jim komaj prekrile zadnjico, ali pa so kazale popke. Nekateri fantje pa so priznanje prevzeli v trenirkah, kratkih hlačah in natikačih. Marsikje se krešejo mnenja, ali je primerno, da imajo dekleta v šolo oblečen samo top, ki delno pokrije prsi, ali pa vroče hlačke. Ponekod fantom ne dovolijo, da bi imeli pri pouku na glavi športne kape ali kapuce čez glavo ter oblečene majice z neprimernimi napisi. Za vsako priložnost naj bi se primerno oblekli in nekateri so mnenja, da bi morali otroke v osnovni šoli podučiti tudi o bontonu oblačenja. Z izbiro obleke namreč pokažemo tudi spoštovanje do institucije, v kateri smo. Če bomo šli v gledališče, na praznovanje ali svečani dogodek, bomo izbrali drugačna oblačila kot pa za obisk bazena ali športnega udejstvovanja. Kodeks oblačenja bi lahko bil učiteljem v veliko pomoč Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, je naklonjen temu, da bi na nacionalni ravni predpisali kodeks, v katerem bi zapisali, kaj smejo imeti otroci oblečeno v šolo in česa ne. Po njegovem mnenju bi morala biti krila primerne dolžine, razna ličila in dolgi pobarvani nohti pa v osnovno šolo ne sodijo. Medtem ko so včasih prišle učenke naličene v šolo komaj proti koncu devetega razreda, se sedaj vse to seli že v sedmi razred. Tudi fantje velikokrat ne znajo presoditi, kateri napis na majici je neprimeren oz. žaljiv za druge. Pred časom so imeli ravno tak primer in so prosili starše, da otroku prinesejo v šolo drugo majico. »Njegov oče je res Vse več mladih nima predstave o kraju, dogodku in času primernih oblačilih. V osnovnih šolah je videti veliko prekratkih majČk in vročih hlačk. prinesel majico, vendar je bil napis enako neprimeren kot prejšnji. Največkrat gre za razne kletvice, predvsem angleške. Takih majic sploh ne bi smeli prodajati. Glede primernega oblačenja veliko izvira tudi iz družinske vzgoje,« je povedal Širovnik. Preko e-asistenta sicer vsako leto staršem pošljejo obvestilo glede primerne dolžine kril, ličil in napisov na majicah. Gre pa seveda zgolj za priporočila, ki jih večina upošteva. Tudi Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci, je zagovornik kodeksa oblačenja, ki bi jim bil v veliko pomoč. Še posebej v primerih, ko se mnenje staršev in učiteljev glede primernosti oblačil razlikuje. V OŠ Cirkulane-Zavrč so že pred leti želeli zapisati kodeks glede oblačenja, vendar to ne bi bilo v skladu s trenutno zakonodajo. »Sedaj lahko samo svetujemo glede izbire oblačil za v šolo. Vsekakor pa menim, da v izobraževalno institucijo ne sodijo preveč razkrivajoča oblačila, pa razna ličila, dolgi nohti in pirsin-gi,« je poudarila ravnateljica Suzana Petek. Dolgi nohti in prekratka krila Na OŠ Videm se kdaj zgodi, da pride kdo neprimerno oblečen v šolo, pogledi na to pa so lahko zelo različni. Po besedah ravnatelja Roberta Murka je najbolje slediti zdravi kmečki pameti, »s pogovorom pa smo lahko veliko uspešnejši kot pisanjem raznih kodeksov in pravilnikov«, je dejal in dodal, da so imeli letos v primerjavi z lanskim letom nekoliko manj primerov »neprimernega« oblačenja otrok. Gre za nekaj posameznic, ki so prišle k pouku naličene, s pobarvanimi dolgimi nohti ali nekoliko prekratkimi oblekami. Hajdinski ravnatelj Mitja Vidovič prav tako ne vidi nobenih težav z nošenjem pirsingov ali dolgih uhanov, saj so v vsaki generaciji učenci, ki so nekoliko drugačni od drugih, kar s svojo zunanjo podobo tudi izražajo. »Vsekakor pa menim, da moramo vedeti, kaj je primerno in kaj ni. Moramo pa biti pozorni tudi na tiste otroke, ki recimo ves čas nosijo dolge majice in hlače, saj lahko marsikaj skrivajo,« je povedal in dodal, da je vsekakor treba izbrati primerne dolžine in zakriti popek. V Sloveniji sicer ni predpisa, ki bi določal način oblačenja v šolah. Estera Korošec Foto: CG Kaj o oblačenju v šolah menijo mladi Žana Ogrizek, 13 let, osmi razred, OŠ Hajdina: »Všeč mi je, da ima vsak svoj stil. Se mi pa včasih zdi, da nekatera dekleta pretiravajo z oprijetimi majčkami, popki ven in prekratkimi krili, prav tako so nekatere res preveč naličene in izgledajo umetno. Vse to ne sodi v osnovne šole, ko se otroci še razvijamo. Prav tako se včasih ob tako oblečenih sošolkah počutim nelagodno. Sem zagovornica naravnega videza. Kljub temu pa ne bi uvedla splošnega kodeksa oblačenja, ker pač nimamo vsi istega stila. Jaz se oblačim drugače kot nekatere moje sošolke in se s tem ne obremenjujem.« Zala Vidovič, 13 let, osmi razred, OŠ Hajdina: »Po mojem mnenju ne bi smeli nositi v šolo res zelo kratkih hlač in majic v dolžini spodnjega perila. Zagovarjam uvedbo kodeksa oblačenja, kjer bi bilo zapisano, kaj smemo obleči v šolo in česa ne. Šola pač ni neka modna pista, ampak izobraževalna institucija. Punce, ki se tako razgaljeno oblačijo, najverjetneje želijo biti v središču pozornosti, kar mi ni privlačno. Ne nasprotujem nošenju topa, vendar naj bo nekoliko daljši, da zakriva popek. Sama raje nosim čisto navadna oblačila, rada izberem tudi taka, ki so nekoliko prevelika. Tudi jaz se nelagodno počutim, če je v razredu nekdo pomanjkljivo oblečen.« Tilen Katelic, 13 let, sedmi razred, OŠ Hajdina: »Fantje nimamo težav s kazanjem popkov. Večina nas je oblečenih v kratke majice, hlače, pozimi pa puloverje, trenirke. Menije malo čudno, če ima kateri izmed sošolcev oblečena prevelika oblačila, tudi kape in kapuce mi niso všeč. Za gledališče ali druge svečane priložnosti oblečem kavbojke, srajco in elegantne čevlje, natikači za take priložnosti pač niso primerni. Pomanjkljivo oblačenje punc me ne moti, eni učitelji pa res mogoče malo preveč pritiskajo nanje. Zelo kratke hlače in pirsingi pa niso najbolj primerna izbira za k pouku.« Ela Gašperič, 12 let, sedmi razred, OŠ Hajdina: »Rada sem lepo oblečena in imam svoj modni stil, nosim tudi tope in kratke hlače. Mogoče mi sprva ni bilo najbolj ugodno, vendar je pač vroče. Ko smo z nekaterimi sošolkami ugotovile, da tak stil oblačenja naših fantov ne moti, je bilo precej lažje. Nekatera dekleta si ne upajo nositi česa takega, ker niso zadovoljna s svojo podobo. Izbiram tisto, kar mi je všeč. Včasih upoštevam tudi mnenje mame, ki mi pove, če kaj ni primerno za v šolo. Opazujem, kaj nosijo drugi, veliko modnih nasvetov pa najdem tudi na Tik Toku. Trenutno so zelo popularne hlače s širokimi žepi ob straneh in top, popek se vidi ven. Mene sicer moti samo, če je nekdo preveč naličen. Prav tako mi niso všeč zelo dolgi nohti, veliko jih že ima gel. Če pa je to nekomu všeč, pa seveda temu ne nasprotujem. No, že ni dobro, če ti zadnjica gleda ven. Ena učiteljica mi je že dejala, da top ni primeren za šolo, vendar se s tem nisem obremenjevala, prav tako ne ostale sošolke. Vsak naj si obleče, kar mu paše, ima svoj stil, s katerim izraža svojo osebnost.« torek • 27. junija 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Osnovna šola še zdaleč ni brezplačna Za delovne zvezke od 20 do več kot 100 evrov Učenci in dijaki so šoli vsaj za dva meseca pomahali v slovo in večina jih je z glavami pri preživljanju prostega časa v poletnih mesecih. Medtem pa številni starši že listajo kataloge s šolskimi potrebščinami in lovijo popuste. Nakup delovnih zvezkov, zvezkov, šolske torbe in ostalih potrebščin je finančni zalogaj, ki predstavlja nemajhen strošek družinskega proračuna in vsako leto znova ovrže tezo, daje slovensko osnovnošolsko izobraževanje brezplačno. Država je sicer z odločitvijo o sofinanciranju učbenikov in delovnih zvezkov, sprejeto pred tremi leti, že razbremenila starše učencev prvih treh razredov. Letos je v državnem proračunu za učbenike, delovne zvezke in učbenike z elementi delovnih zvezkov za učence prvih treh razredov v državnem proračunu rezerviranih 2,36 milijona evrov. Brezplačna izposoja (zgolj) učbenikov pa velja tudi za ostale osnovnošolce. Sredi devetdesetih let so na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje, vzpodbudili nastajanje učbeniških skladov, ki so učbenike za tretjinsko ceno izposojali učenkam in učencem. V letih od 2006 do 2008 pa so na ministrstvu postopoma v celoti prevzeli poravnavanje izposoje-valnine. Učenke in učenci si odtlej učbenike izposojajo brezplačno. Letos bodo za obnovo učbeniških skladov namenili skoraj pet milijonov evrov. Odločitev za delovni zvezek je učiteljeva pravica Delovni zvezki v drugi in tretji triadi ostajajo breme staršev. Kako težko finančno breme bodo nosili starši, je odvisno od šole oz. izbire učitelja. V skladu s šolskim rokovnikom mora šola do 15. junija obvestiti učence oziroma njihove starše, katera učna gradiva bodo uporabljali v prihodnjem šolskem letu. In kot je mogoče razbrati iz seznama, objavljenega na DZS in na strani Mladinske knjige, so razlike med šolami ogromne. Tako bodo morali starši bodočih četrtošolcev OŠ Cirkovce kupiti le delovna zvezka za matematiko v skupni vrednosti 19,20 evra, medtem ko bo v Staršah strošek delovnih zvezkov za učenca, ki bo imel kot izbirni predmet še nemščino, dosegel evro manj kot 120 evrov. Opazen razkorak v naboru delovnih zvezkov in končni vsoti za 9. razred je tudi med osnovnima šolama Majšperk in Olge Meglič. Medtem ko bodo majšperški de-vetošolci rokovali z dvema delovnima zvezkoma za slovenščino, enim za angleščino ter nemščino in novim periodnim sistemom, bodo njihovi ptujski sovrstniki v torbah nosili še delovne zvezke za fiziko, glasbo, geografijo in matematiko. Ravnatelja OŠ Majšperk Rajko Jurgec in OŠ Videm Robert Murko sta potrdila, da seznam potrebnih delovnih zvezkov oblikujejo učitelji oz. učiteljski kolektivi. »Učitelji so povsem avtonomni pri odločanju. Težko pa primerjam pomen delovnih zvezkov pred na primer 15 leti in danes, ko je na spletu dostopnih mnogo več nalog in informacij, prav tako so že zdavnaj minili časi v poučevanju, ko je učitelj najprej 30 minut predaval, nato pa je sledilo reševanje nalog v delovnih zvezkih. Morda na neki način delovni zvezki zagotavljajo cono udobja,« je dejal dolgoletni majšperški ravnatelj Rajko Jurgec. Dodal pa je, da v okviru šole deluje tudi šolski sklad, ki učencem iz socialno šibkejših okolij pomaga pri nakupu potrebščin. V Vidmu imajo v primerjavi z Majšperkom delovnih zvezkov mnogo več. »Gre za strokovno odločitev aktivov, sicer pa imajo zadnjo besedo starši, kajti seznam delovnih zvezkov potrdi svet staršev. Seveda se vsako leto pojavi vprašanje glede delovnih zvezkov in vedno tudi odgovorimo in odločitev argumentiramo, tako da slabih izkušenj nimamo.« Splošna usmeritev šolskega ministrstva sicer je, da so delovni zvezki sekundarni vir za učenje, a da so stvar presoje šol oziroma učiteljev, ki jih izbirajo ,na osnovi skrbne strokovne presoje, ki naj vključuje premislek o količini, usklajenosti z učnim načrtom, zmožnostih otrok, o razpoložljivem času in didaktični ustreznosti'. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Lani pomoč za 450 razredov otrok Slovenska karitas tudi letos organizira dobrodelno akcijo Pokloni zvezek. Na Karitas so se v lanskem letu obrnile številne družine, ki potrebujejo pomoč tudi pri nakupu šolskih potrebščin. Lani je po vsej Sloveniji prejelo pomoč v obliki šolskih potrebščin 12.349 osnovnošolcev, kar je skoraj za 450 razredov otrok. Tudi letos številne družine prosijo za pomoč. Še posebej tiste, ki so prizadete zaradi brezposelnosti staršev, bolezni in drugih težkih okoliščin. »Pomoč v centru Karitas prejema petčlanska družina iz mestnega okolja. Oba starša sta zaposlena za minimalno plačo, otroci pa obiskujejo osnovno šolo. Živijo v najemniškem stanovanju, kar pomeni, da plačujejo visoko najemnino. Poleg najemnine morajo poravnati še vse ostale življenjske stroške pa tudi stroške, kijih prinese šola. Plačljivih obšolskih dejavnosti si ne zmorejo privoščiti. Večkrat na leto se zgodi, da jim enostavno zmanjka denarja za plačilo vseh položnic. Takrat se obrnejo na Karitas, da jim pri tem pomagamo. Pred začetkom šolskega leta so še posebej hvaležni za vsakršno pomoč, saj je nakup vseh potrebščin za tri otroke velik, prevelik zalogaj. Pomagamo jim z bonom za šolske potrebščine pa tudi z zvezki in drugimi potrebščinami, ki se zberejo v akciji Pokloni zvezek. Mama včasih skrušeno pove, kako hudo ji je, da mora, kljub temu da oba z možem pošteno delata, za pomoč prositi tudi nas,« so zgolj eno izmed neštetih zgodb izpostavili v Slovenski karitas. Strošek za delovne zvezke po osnovnih šolah Podravja Skupni strošek, 4. razred Skupni strošek, 9. razred OŠ Cirkovce 19 € 111 € OŠ Hajdina 37 € 80 € OŠ Olge Meglič 38 € 138 € OŠ Kidričevo 55 € 77 € OŠ Mladika 57 € 67 € OŠ Ormož 58 € 105 € OŠ Destrnik 58 € 100 € OŠ Dornava 60 € 91 € OŠ Majšperk 69 € 55 € OŠ Gorišnica 71 € 84 € OŠ Breg 76 € 79 € OŠ Pragersko 76 € 91 € OŠ Cirkulane 76 € 79 € OŠ Markovci 77 € 60 € OŠ Zavrč 79 € 79 € OŠ Makole 79 € 110 € OŠ Žetale 81 € 101 € OŠ Ljudski vrt 85 € 109 € OŠ Podlehnik 88 € 93 € OŠ Juršinci 88 € 67 € OŠ Videm 90 € 114 € OŠ Središče ob Dravi 96 € 131 € OŠ Starše 119 € 100 € *zaradi razlik v seznamih, ki so objavljeni na straneh DZS in Mladinske knjige, lahko prihaja do razlike v skupnem znesku, prav tako vseh šol na teh seznamih ni bilo mogoče najti. Foto: Črtomir Goznik Slovenija • Višje plače in več denarja strankam Enkrat več denarja za poslance Kolegij predsednice Državnega zbora (DZ) je v petek na seji sprejel predlog sprememb finančnega načrta za leto 2024 in predlog finančnega načrta za leto 2025. S spremembami za prihodnje leto se finančni načrt z nekaj manj kot 32,8 milijona zvišuje na 36,3 milijona evrov, in sicer predvsem na račun skoraj podvojenih sredstev za sofinanciranje političnih strank. _J ■ Foto: M. Vavpotič/M24 Generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar je v obrazložitvi predlogov na seji kolegija pojasnila, da je predlog pripravljen v skladu s potrebami, ki so jih izpostavile službe, in dodatnim dogovorom na posvetu vodij poslanskih skupin ter da omogoča delovanje Državnega zbora. Kot izhaja iz objavljenega gradiva, se finančni načrt za leto 2024 zvišuje na približno 36.330.000 evrov. Največ, in sicer za 2.476.918 se povečujejo sredstva za sofinanciranje političnih strank, ki bodo tako znašala 5.014.065 evrov. V obrazložitvi sprememb v gradivu je navedeno, da se ta sredstva od leta 2014, ko je financiranje določeno v finančnem načrtu DZ, niso povečevala. V skladu z zakonom o političnih strankah se sredstva, namenjena financiranju političnih strank, določijo v državnem proračunu in ne smejo presegati 0,017 odstotka BDP v letu pred sprejetjem proračuna. Ob tem so v gradivu pojasnili, da 0,017 odstotka BDP znaša približno 10,03 milijona evrov, v finančnem načrtu določena sredstva v višini nekaj več kot pet milijonov evrov pa predstavljajo 0,0085 odstotka BDP. Foto: Sta/M24 Milijon evrov več za plače poslancev in njihovo strokovno pomoč Za približno 839.000 evrov se s spremembami finančnega načrta za prihodnje leto zvišujejo sredstva za plače, ki tako znašajo približno 20,83 milijona evrov. Ob tem so v gradivu navedli, da so bile letos sprejete spremembe odloka, s katerimi so se zagotovila dodatna delovna mesta v poslanskih skupinah, da so se aprila vsem zaposlenim v javnem sektorju zvišale plače, med drugim pa so upoštevali tudi projekcijo ministrstva za finance glede zvišanj plač zaradi odprave plač-nih nesorazmerij v prihodnjem letu. Zaradi že omenjene projekcije in zaradi spremenjenih vrednosti plačnih razredov za delovna mesta, ki za strokovno pomoč pripadajo poslanskim skupinam, se za nekaj več kot 130.000 evrov na skoraj 2,7 milijona evrov zvišujejo tudi sredstva za strokovno pomoč poslancem. Proračunske postavke na namenskih sredstvih se zvišujejo za skupno 125.000 evrov na 650.000 evrov zaradi načrtovanega ostanka pravic porabe v letošnjem letu in zaradi pričakovanih večjih prilivov sredstev. Dodaten milijon še za skupščino Nata V prihodnjem letu bodo realizirali delno zamenjavo voznega parka, in sicer načrtujejo prodajo dveh vozil in enega kombija ter nakup enega novega vozila in kombija. Zvišanje na postavki lastna dejavnost za 60.000 evrov na 370.000 pa je predvideno zaradi okrepljenega poslovanja restavracije, kjer se v prihodnjem letu pričakuje za okoli 25 odstotkov večja realizacija. Finančni načrt za leto 2025 pa znaša 38.674.935 evrov. V primerjavi s sprejetimi spremembami finančnega načrta za prihodnje leto se v letu 2025 načrtuje za nekaj več kot milijon evrov sredstev več za plače, milijon evrov pa je načrtovan za zasedanje parlamentarne skupščine Nato. Sredstva za sofinanciranje političnih strank pa ostajajo na enaki ravni kot v spremembah finančnega načrta za leto 2024. Sta, Ur 4 Štajerski Podravje torek • 27. junija 2023 Sveti Tomaž • Praznovanje 17. občinskega rojstnega dne Za vse enak dostop do pitne vode S tradicionalno povorko, v kateri sodeluje od 400 do 500 ljudi, so se začele desetdnevne slovesnosti ob občinskem prazniku. Ob 17. prazniku občine Sveti Tomaž iskreno čestitamo vsem občankam in občanom in si želimo, da bi še naprej uspešno sodelovali. Vljudno vabljeni na osrednjo prireditev, ki bo v petek. 30. junija, v Kulturnem domu Sveti Tomaž z začetkom ob 20. uri. Župan Milico Cvetko z občinsko upravo in občinskim svetom Foto: SD Na prireditvi je župan Mirko Cvetko podelil zahvale, ki so jih predlagala društva, medtem ko priznanja najzaslužnejši občani prejmejo na osrednji proslavi konec meseca, a ne letos, pač pa šele tretje leto v mandatu. »Smo majhna občina, če bi priznanja delili vsako leto, bi nam še zmanjkalo občanov,« se pošali župan. V zadnjem letu so pridobili dve pomembni infrastrukturni investiciji: novi vodovod in obnovljeno regionalno cesto skozi središče Svetega Tomaža. Regionalko je v dolžini enega kilometra gradila Direkcija za infrastrukturo, v okviru projekta pa je cesta razširjena in preplastena, dobili so pločnik, javno razsvetljavo in urejeno meteorno kanalizacijo. Investicija je stala 1,3 milijona evrov, od katerih so jih 250.000 zagotovili iz občinskega proračuna. Vitalnega pomena za občane pa je izgradnja novega vodovoda, ki je dolg štiri kilometre, in vodohrana, kar je skupaj stalo približno dva milijona evrov, občinski delež pa je znašal 600.000 evrov. »Kot je znano, je šlo za skupni projekt treh občin; poleg naše še Ormoža in Središča ob Dravi. Pomembno je, da so v vodohranu črpalke, ki zagotavljajo, da pritisk vode ostaja enak za vse, torej tri bare. V preteklosti smo imeli s tem namreč hude težave; zlasti gospodinjstva na višje ležečih lokacijah, kjer je pritisk padel tudi pod en bar, kar ni omogočalo niti normalnega tuširanja, kaj šele delovanja hišnih aparatov, zato so ljudem na primer redno 'crkovali' pralni stroji.« Kmalu bodo zaključili lani začeto modernizacijo kilometra odsekov javnih poti, prav toliko poti bodo predvidoma asfaltirali tudi letos. Pred epidemijo so pripravili prostorske akte za vzpostavitev obrtne cone, se že resno pogovarjali z investitorji, nato pa je vse za nedoločen čas zastalo, pravi Cvetko, ki upa, da se bo vendarle našel kdo, ki bi ga investicija zanimala. »Žal smo daleč od avtoceste, gotovo bomo postali bolj zanimivi za vlagatelje, če bo Ormož končno dobil obvoznico.« Približno 100.000 evrov bodo vložili v dokončanje kanalizacije v centru, 80.000 evrov pa namenili rekonstrukciji vodovoda Koračice v dolžini enega kilometra. »Mno- Mirko Cvetko ge občine zaradi vse višjih cen že krčijo projekte, mi smo jih upoštevali pri načrtovanju proračuna in si vzeli nekaj rezerve, konec poletja pa bomo videli, kjer smo in kaj še lahko storimo, nato pa občinske finance uravnali z rebalansom. Velika želja ostaja obnova stare šole. »Drugod so najprej poskrbeli za štalco, torej so si vodstva občin 'porihtala' občinske stavbe, mi pa smo dali prednost občanom in nujni infrastrukturi. Zdaj je napočil čas, da se iz najetih in premajhnih prostorov preselimo v svoj in večji objekt, a nas pred tem čaka še temeljita obnova. Denar zanjo bomo iskali tudi na razpisih in preko Eko sklada, upam, da bomo čez dve leti že imeli sedež tam. In to vsi skupaj: občinska uprava, režijski obrat z opremo, občinski svet, seje imamo namreč zdaj v kulturnem domu, radi pa bi tudi uredili dvorano za protokolarne dogodke, kot so na primer poroke.« Senka Dreu Videm • 17. občinski praznik - Povežimo ljudi Največji potencial občine so ljudje »Občina Videm ima ogromen potencial, še posebej v naših občankah in občanih, kar dokazujejo tudi današnji nagrajenci. S svojo energijo sooblikujete prostor zadovoljnih in srčnih ljudi, pri svojem delu pa ste preprosti, skromni in iskreni,« je v nagovoru ob občinskem prazniku dejal župan Brane Kolednik. Letošnja bera nagrajencev je resnično izjemna. »Ljudje s svojim znanjem, nesebičnostjo, izkušnjami predstavljajo pomemben gradnik naše lokalne skupnosti. Morebiti jih manj poznamo, saj se ne izpostavljajo, nase pa opozarjajo s predanim in vestnim delom,« je v svojem govoru poudaril župan Kolednik ter dodal, da je slogan letošnjih prireditev ob občinskem prazniku Po-vežimo ljudi. Cilj vodstva občine je namreč pri ljudeh vzbuditi zaveza- Foto: Črtomir Goznik Priznanja Občine Videm so prejeli: Kulturno društvo Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju in PGD Videm za 100 let delovanja, Športno društvo Leskovec ob 60-letnici delovanja, Kulturno društvo Sela za 50 let delovanja, Folklorno društvo Lancova vas ob 40-letnici, Etnografsko društvo Orači Okič in Kulturno turistično društvo Klopotec Dravci-Soviče za 30 let delovanja, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas in Društvo za ohranjanje dediščine Haloz za 20 let delovanja ter Cerkveni pevski zbor s Sel za 10 let delovanja Foto: Črtomir Goznik Častni občan je postal dolgoletni videmski župan Friderik Bračič, ki je naziv častnega župana prejel za opravljeno delo na področju razvoja športa v Vidmu. Bračič je ob prejemu naziva vidno ganjen dejal: »Dosegli smo pomembne mejnike na področju športa. Orali smo ledino na področju športne infrastrukture in ponosen sem na športnike, predvsem pa na številne mlade. Iskrena hvala za vse, kar smo skupaj doživeli, da smo občino naredili prepoznavno, ponosno in napredno.« nost in vpetost v lokalno skupnost. »Občinska vrata so odprta vsem, ki si želijo skupaj z nami graditi skupnost, kjer se bomo vsi počutili sprejeti in slišani, kjer bodo na prvem mestu ljudje. Naša agenda je jasna - pomembno je javno dobro za vse občane in občanke.« Župan je izpostavil še nekaj projektov, ki so v izvedbi oz. v načrtu: »Trenutno obnavljamo tri gasilske domove in načrtujemo gradnjo novega. Letos imamo v načrtu modernizacije cest zajetih kar osem kilometrov cest oz. 16 odsekov. Do konca tega leta bomo zgradili vrtec na Selih, načrtujemo tudi gradnjo novega na novi lokaciji. V okviru pomoči na domu in projekta starejši za starejše skrbimo tudi za starejšo generacijo, za katero načrtujemo tudi medgeneracijski center.« Spomnil je še na škodo, ki je nastala po majskih neurjih ter se zahvalil vsem za pomoč. »Želim si, da bi lahko Videm premaknili naprej,« je še dodal župan Brane Kolednik. Pozornost na letošnji občinski prireditvi so prejeli najprej deveto-šolci Hana Jeromel, Pia Krajnc, Re- beka Murko, Eva Vidovič Sitar, Julija Božičko, Vid Krajnc, Ela Strelec in Marsel Jelen, ki so vseh devet let šolanja prejemali najvišje ocene. Sledila so županova priznanja, ki so jih prejeli Mirko Bistrovic, Janja, ŠD Videm, PGD Sela gasilska mladina (Klara Potočnik, Eva Vidovič Sitar ter Gal Vidovič), Zvonko Ula-ga, FD Rožmarin Dolena - odrasla folklorna skupina, Otroški pevski zbor Videm, Leskovec in Sela. Dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih Vidovih grbov za udejstvovanje na najrazličnejših področjih ter nese- bično pomoč drugim pa so: Jože Vidovič, Ekipa prvi posredovalci PGD Leskovec, Marija Kolednik Črnila, Zvonko Korpič, Janez Belšak, Žiga Kmetec. Občinska prireditev je bila zgolj ena izmed neštetih, ki so oblikovale prazničen mesec junij na Vidmu. Med njimi velja izpostaviti druženje šolskih otrok s Tanjo Žagar, s katero so skočili v poletje in bratoma Malek, le dan kasneje pa je ŠD Leskovec obeležilo 60 let, ED Orači Okič pa 30 let delovanja. Mojca vtič torek • 27. junija 2023 Podjetništvo Štajerski 5 Ptuj • Cene vstopnic za kopanje višje za 10 odstotkov Tudi Terme Ptuj letos nekoliko dražje Zunanji termalni park Term Ptuj je sredi tega meseca odprl svoja vrata. Cene vstopnic za kopanje v poletni sezoni so se nekoliko povišale tako kot v veliki večini drugih term. Na Ptuju sicer tudi v prihodnje ostajajo med redkimi, ki kopalcem ponujajo brezplačno uporabo savn. Poletni ceniki vstopnic za kopanje v evrih Pon.-pet., odrasli (celodnevna) 1 Terme Ptuj | Bioterme 1 Terme 3000 | Pon.-pet., otroci (celodnevna) 12,6 11,2 15,9 Sob., ned., prazniki, odrasli (celodnevna) 20 15 19,9 Sob., ned., prazniki, otroci (celodnevna) 14 12,7 15,9 Popoldanska, odrasli, pon.-pet. (po 15. uri) 15 11,4 17,9 Tako v Biotermah kot Termah 3000 je uporaba savn z doplačilom. V začetku junija so na Ptuju delno odprli zunanji termalni park, in sicer olimpijski bazen, bazen z valovi, masažni in otroški bazen. Zaradi nizkih temperatur in nestanovitnega vremena je odprtje ostalih atrakcij sledilo nekoliko kasneje kot sicer. Bazeni s tobogani so začeli delovati sredi meseca. Cene vstopnic so letos nekoliko zvišali, za približno deset odstotkov. Razloge v ptujskih Termah, ki jih vodi direktorica Milena Mojzeš, pojasnjujejo: »Podražitev je bila potrebna zaradi povišanja stroškov energentov in materiala.« Kakšnih velikih, obsežnih investicij na samem kopališču letos ne načrtujejo, so pa izvedli in še bodo nekatere izboljšave: »Na letošnje poletje se pripravljamo predvsem z izboljšanjem kakovosti ponudbe za naše goste, da tako dobijo več na vseh področjih ponudbe, od kulinarike, wellness programov, zdravstvenih programov do vod- ne zabave. Dodatno smo v zunanjem Termalnem parku zamenjali tobogan v otroškem bazenčku z novim.« Precej sredstev so v zadnjih letih vložili v prenovo in ureditev kampa, postavili so nove individualne mobilne hiške, uredili nove sanitarije v kampu, kompletno prenovili strojnico in kotlovnico v Termalnem parku. »Lani smo v vodnem parku izvedli obsežno sanacijo keramike v vseh zunanjih bazenih Cene vstopnic so se podražile v vseh termalnih parkih. in obnovili letno teraso ob bazenu s toboganom v notranjem Termalnem parku. Prav tako smo osvežili restavracijo v grand hotelu Primus in prenovili prostore zdravstva. Prenove so naletele na izjemno do- ber odziv gostov,« pravijo v Sava Turizmu, ki je lastnik Term Ptuj. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Občina bo prodajala makadamsko parkirišče ob Dravi Izhodiščna cena nepremičnin 894.000 evrov Makadamsko zemljišče ob Dravi, ki trenutno služi kot parkirišče, bo občina najverjetneje kmalu prodala. Ponudili ga bodo na dražbi. Za nepremičnine, ki skupaj merijo hektar in pol, pričakujejo vsaj 894.000 evrov, skupaj z davkom bo kupec zanje odštel vsaj 1,1 milijona evrov. Sklep o prodaji osmih parcel skupne površine 14.905 m2 je mestni svet potrdil že na majski seji, na junijski pa so se soglasno strinjali še z osnutkom kupoprodajne pogodbe. Kot je razvidno iz podrobnejše namenske rabe, so te površine namenjene zlasti nakupovalnim središčem, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim. Obenem gre za območje, namenjeno cestnemu prometu, kot so ceste, kolesarske poti, pešpoti, pločniki, parkirišča v okviru površine ceste in podobno. V naravi trenutno zdaj te nepre- mičnine predstavljajo delno travnato, delno prodnato površino na desnem bregu Drave, med cestnim mostom in železniško progo. Prodajajo jih po izhodiščni vrednosti 60 evrov/m2, skupna minimalna možna ponudbena vrednost tako znaša 894.300 evrov, brez DDV, ki nanese še dodatnih 200 tisočakov. Zemljišče bodo prodajali na dražbi, za kar je vodstvo MO Ptuj moralo skladno z zakonodajo pred tem dobiti soglasje mestnega sveta, saj gre za pravni posel z vrednostjo nad pol milijona evrov. Ptujski svetniki so brez pripomb podali soglasje k osnutku prodajne pogodbe za omenjene nepremičnine. S temi parcelami je imela sicer občina v mandatu Mirana Senčarja velikopotezne načrte. Tu so - seveda s pomočjo zasebnega kapitala -nameravali urejati nov kamp za av-todomarje, ki so se dejansko zdaj, ko to zemljišče uporabljajo brezplačno, že navadili na to lokacijo. Po eni izmed variant bi celo cesto Ob Dravi v smeri od dravskega mosta do peš mosta zaprli za promet in uredili sprehajališče. Zemljišča, ki jih bo občina ponudila v prodajo, so na odlični lokaciji. Potencial gotovo je, ali jim bo uspelo najti nekoga, ki bo pripravljen vložiti v ta del mesta, pa bo znano kmalu. Dženana Kmetec Skupaj z davkom bodo te nepremičnine potencialnega novega lastnika stale približno 1,1 milijona evrov. Ormoško • Milijonski projekt končan, pripravljeni že naprej Gradnja vodovoda končana V teh dneh so v Ormožu predstavili zaključen projekt gradnje vodovodnega omrežja na Ormoškem, ki stajo sofinancirali Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Gradnja seje začela v začetku junija 2021, ko so na Seniku, na meji med občinama Ormož in Sveti Tomaž, položili prve metre vodovodnih cevi. Zadnjih dvanajst metrov vodovodnih cevi je izvajalec del, Komunalno podjetje Ormož, položil decembra lani na vrhu Huma. Temu so sledila le še manjša dela na cestiščih, bankinah in dovozih do hiš. Župani vseh treh občin ormoškega območja Danijel Vrbnjak, Mirko Cvetko in Toni Jelovica so bili ob zaključku del izjemno zadovoljni, saj so si vse tri občine za projekt prizadevale že od leta 2014, ko so se z njim uvrstile v nabor razvojnih programov v statistični regiji Podravje. Gre za enega največjih projektov na ormoškem območju, ki je za uporabnike, priključene na vodovodni sistem Ormož, prinesel izboljšanje oskrbe s pitno vodo. V okviru projekta so položili 28.000 metrov novih vodovodnih cevi in več kot 1.500 metrov priključkov, zaradi številnih zemeljskih del in posledično poškodovanih cestišč pa so uredili in na novo asfaltirali še vrsto cest in bankin. Na vodohranih v Vičancih in Humu so namestili novo strojno in ele-ktro opremo ter uredili fasado in okolico objekta. Ob obeh vodoh-ranih stojita tudi novi prečrpališči, ki prebivalcem na tem območju omogočata višji tlak v ceveh, na Humu so zgradili še novo hidrofor-sko postajo. V občini Sveti Tomaž so dobili nov vodohran Kostanj, saj je bil stari dotrajan in premajhen. V Pušencih so sanirali prečrpalnico z novo strojno in elektro opremo, obnovili pa so tudi stari vodohran na Hajndlu. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Ormož v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ptuj. Gradnja skupnega projekta treh občin na Ormoškem je znašala dobrih 6,3 milijona evrov brez DDV. Skupna vrednost vseh del je se zaradi več del in podražitev za vse tri občine povišala, tako da končna vrednost del po izvedbi brez davka znaša 7,8 milijona evrov. Občina Ormož prispeva 5,8 milijona, Občina Središče ob Dravi 660.000 ter Občina Sveti Tomaž 1,2 milijona evrov. Naložbo financirata Republika Slovenija (716.850,16 evra) in Evropska unija iz Kohezijskega sklada (4.062.150,92 evra). Skupna vrednost sofinanciranja tako znaša 4.779.001,00 EUR oziroma 61,2 odstotka. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pa se že pripravljajo na naslednjo fazo obnove vodovoda, ki bo po prvih izračunih vredna 18,3 milijona evrov brez DDV. Projekti so pripravljeni, zanje imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čakajo le še na primerne razpise iz nove finančne perspektive. Načrtujejo izvedbo cevovodov v dolžini 46,1 km ter rekonstrukcije in novogradnje enajstih objektov za distribucijo vode. NŠ 6 Štajerski Kmetijstvo torek • 27. junija 2023 Slovenija, Podravje • Izobrazbena struktura kmetov še vedno zelo nizka Le slabi štirje odstotki z najmanj višjo šolo Kmetijstvo postaja vse bolj zahtevna panoga in od kmeta terja vse širši spekter znanja, od poznavanja tehnologije obdelave in pridelave do ekonomije, pravzaprav že kar podjetništva. Brez vsestranskega znanja torej ni sodobnega kmeta. »Točno tako,« se strinja Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki pravi, da je eno od pomembnih področij pridelava, za katero kmet potrebuje tehnološko znanje, obenem pa mora dobro poznati tudi varstvo rastlin in okolja. Kmetija - podjetje v malem »Potem mora biti vešč upravljanja - danes je sodoben kmet me-nedžer, kmetija pa podjetje v malem, torej mu morajo biti domače ekonomske zakonitosti. Ne nazadnje, in temu v Sloveniji morda posvečamo še najmanj pozornosti, pa so tu še sociološka znanja, ki vključujejo družinsko delitev dela znotraj kmetije, odnose, prenos upravljanja na mlajše generacije ... Biti kmet zato ne pomeni več isto kot v preteklosti, saj res zahteva cel spekter sposobnosti in znanj. Sodobne kmetije tako ni mogoče voditi brez ustrezne izobrazbe in nenehnega izpopolnjevanja, kajti samo tam, kjer je dovolj znanja, gre lahko razvoj v pravo smer.« Med kmetijami so prav zaradi tega danes velikanske razlike. Kmetje so v povprečju še vedno premalo izobraženi, primerjava z Evropo kaže, da smo na njenem spodnjem koncu. Zato ne preseneča, da večina še vedno kmetuje na tradicionalen način in ne sledijo novim trendom. Čeprav ima vsa- ka vlada v svojih strategijah polna usta pomena prehranske samooskrbe ter sodobne in okolju prijazne pridelave in reje, poudarja pa tudi vrednost in skrb za slovenskega kmeta, premalo spodbuja njegovo izobraževanje. Zgovorno je dejstvo, da kmetijsko ministrstvo sploh ne razpolaga s številkami o dejanski stopnji izobrazbe naših kmetov, so pa na srečo državni statistiki te podatke zbrali v okviru popisa kmetijskih gospodarstev, ki so ga izvedli leta 2020. Imajo jih sicer tudi za pretekla leta, vendar, kot je pojasnila Zala Jakša iz Sursa, niso primerljivi zaradi drugačne metodologije dela. Na vrhu Luksemburg, na dnu Romunija Med 52.557 gospodarji-upra-vitelji na družinskih kmetijah je imela takrat dobra polovica (51,8 %) zaključeno zgolj osnovno izobraževanje, tretjina (30,9 %) pa poleg tega še tečaj iz kmetijstva. 7,5 odstotka nosilcev dejavnosti je pridobilo nižjo ali srednjo poklicno, šest odstotkov pa srednjo strokovno izobrazbo. Le manj kot štirje odstotki kmetov (3,7 %) se lahko pohvalijo z dokončano višjo ali visoko šolo. Če te podatke primerjamo z Eurostatovimi, prav tako za leto 2020, saj novejših še ni, ugotovimo, da je evropsko povprečje glede izobrazbe obetavnejše za napredek kmetijstva. Polovica (50,2 %) vodij kmetij je v Evropski uniji že pridobila srednjo poklicno izobrazbo, vsak deseti (10,2 %) pa višjo ali visoko. Delež terciarno izobraženih kmetov znaša torej v EU dobro desetino, v Sloveniji pa slabe štiri odstotke, kar nas, kot rečeno, uvršča bolj na dno lestvice. Podatki o izobrazbi kmetov po posameznih evropskih državah so sicer stari že osem let, pa vendar pokažejo na precejšnja odstopanja med njimi. Tako so bili na zadnjem mestu Romuni, kjer je najmanj višjo šolo zaključilo le 1,6 odstotka kmetov, sledili sta Turčija z 2,2 in Makedonija s 3,9 odstotka višje izobraženimi kmeti. Z deležem terciarno izobraženih kmetov so se najbolje odrezali Luksemburg, Švica in Velika Britanija, ki jim imajo več kot četrtino, s petino pa sledijo Nemčija, Norveška, Avstrija, Belgija, Estonija in Finska. Kmetijska izobrazba gospodarjev na družinskih kmetijah Slovenija Vzhodna Slovenija Zahodna Slovenja Število oseb Delež (%) Število oseb Delež (%) Število oseb Delež (%) Kmetijska izobrazba - SKUPAJ 52.557 100 37.298 100 15.259 100 Samo praktične izkušnje 27.235 51,8 19.662 52,7 7.573 49,6 Tečaji iz kmetijstva 16.260 30,9 10.843 29,1 5.417 35,5 Nižja poklicna, srednja poklicna izobrazba 3.923 7,5 3.042 8,16 881 5,8 Srednja strokovna izobrazba 3.178 6,0 2.332 6,25 846 5,7 Višješolska, visokošolska izobrazba 1.961 3,7 1.419 3,8 542 3,5 Vir: SURS, 2020 Foto: Mirko Vavpotic Vzhodna Slovenija pred zahodno Vrnimo se v Slovenijo. Če velja zahodni del države za tradicionalno naprednejšega od vzhodnega, pa glede izobrazbe kmetov ni tako. Seveda je vzhodna Slovenija tista, ki jo obdeluje največ kmetov v državi, in to kar dobri dve tretjini več, pa tudi številke o stopnji izobrazbe govorijo njim v prid. Osnovno izobrazbo ima na vzhodu dobra polovica kmetov, na zahodu pa slaba, tečaj iz kmetijstva je na vzhodu opravilo nekaj manj kot 30, na zahodu pa 35,5 odstotka. Poklicno ali srednjo izobrazbo je na vzhodu pridobilo skoraj 14,5, na zahodu pa 11,5 odstotka kmetov, delež tistih z dokončano najmanj višjo šolo pa na vzhodu znaša 3,8, na zahodu pa 3,5 odstotka. Senka Dreu Slovenija, EU • V Evropi ni odobrenih cepiv proti nevarni bolezni prašičev 4 r *V1 V • V • 1 V« « i 1* IV* 1 *V I Afriška prašičja kuga se srn tudi z odvrženim sendvičem! V novem poročilu, ki ga je objavila evropska agencija za varnost hrane EFSA, se je afriška prašičja kuga ponovno pojavila v Grčiji in na Češkem ter se še naprej širi v državah, ki mejijo na EU, kot sta Srbija in Moldavija. V Severni Makedoniji je bil primer prvič prijavljen leta 2022. Da je zavedanja o tem, kako hitro prenosljiva in nevarna bolezen je to, premalo, pravi Danilo Meolic, predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS: »Neki voznik tovornjaka denimo kupi sendvič z okuženim mesom v Romuniji, ga ne poje do konca in odvrže v naravi v Sloveniji. Hitro se lahko zgodi, da ga poje divji prašič in okužba je tukaj.« Da bi se izognili prenosu v hleve, morajo rejci prašičev izvajati številne ukrepe - od ograj, ki preprečujejo dostop divjadi, barier pri vhodu na posestvo in v hleve, tudi v prostore lahko vstopajo le znani ljudje. Podoben strah pred boleznijo veje povsod po Evropi. EU je namreč največja izvoznica prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa na svetu, in sicer jih izvozi več kot pet milijonov ton na leto. Zaradi tega je prašičereja ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju. Ker svetov- no povpraševanje po svinjini narašča, bi se lahko proizvodnja prašičjega mesa v Evropi še povečala. Izkoreninjanje traja več let Zato je afriška prašičja kuga (APK) resna grožnja, ki povzroča znatno gospodarsko škodo na nacionalni in evropski ravni. Ta izredno nalezljiva bolezen se širi tudi na območja Evrope, ki v preteklosti še niso bila prizadeta. APK je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za ljudi, vendar povzroča veliko gospodarsko škodo. Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, ki so posledica izgube živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroškov ukrepov za nadzor in izkoreninjanje bolezni. Slednje lahko traja več let. V Evropi trenutno ni odobrenih cepiv proti APK, zato lahko izbruh pomeni pokončanje velikega števila prašičev na prizadetem območju. Bolezen je prisotna med domačimi in divjimi prašiči v številnih državah članicah EU (Bolgarija, Grčija, Češka, Estonija, Italija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška) ter v štirih sosednjih tretjih državah (Moldavija, Ukrajina, Srbija in Severna Makedonija), na vsakem območju pa ima drugačne posledice. Prepoznajte, preprečite, prijavite Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni. Kampanja »Ustavimo afriško prašičjo kugo« poteka že četrto leto, njen cilj pa je s splošnim informiranjem o APK povečati ozaveščenost rejcev, veterinarjev in lovcev. Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) se je pridružila tudi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Afriška prašičja kuga je v zadnjem desetletju dramatično vplivala na evropski sektor prašičereje in še Ne vnašajte mesa iz držav izven EU Virus APK je zelo odporen. Celo sveže, zmrznjeno, soljeno, prekajeno meso in klobase lahko dolgo časa pomenijo vir okužbe za domače in divje prašiče. Zaradi preprečitve vnosa APK in drugih bolezni je prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav (države, ki niso del Evropske unije). Potniki pa morajo poskrbeti, da ostanke hrane odvržejo le v za to namenjene pokrite zabojnike. naprej ovira lokalna in regionalna gospodarstva. Najnovejši podatki sicer kažejo spodbudne znake, da bi lahko bila vsa prizadevanja za zaustavitev širjenja virusa učinkovita, vendar pa slika po Evropi ni v celoti pozitivna, zato moramo ostati pozorni. Rejci, lovci in veterinarji imajo še posebno pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju bolezni,« pravi Bernhard Url, izvršni direktor EFSA, v sporočilu za javnost. A. Kutin torek • 27. junija 2023 Podravje Štajerski 7 Podravje • Naložba za čistejše okolje in hitrejši prevzem zrnja Perutnina Ptuj z novo sušilnico v Dražencih Zaradi intenzivnejše poljedelske proizvodnje in višjih hektarskih donosov na poljedelskih površinah kapacitete stare sušilnice PP v Dražencih niso več ustrezale dobavljenim količinam iz lastne proizvodnje in dobave okoliških kmetov. Tako so že pred dvema letoma začeli prevzemati mokro koruzno zrnje »na kup« in ga glede na možen odvzem same sušilnice dozirali s teleskopskim nakladalcem in s tem kmetom omogočili hitrejši prevzem in časovno krajšanje čakalnih vrst. Leta 2022 pa je bila sprejeta odločitev, da Perutnina Ptuj začne rekonstrukcijo celotne sušilnice. vine. Sam postopek sušenja bo enostopenjski, potekal bo v 25 metrov visokem sušilnem stolpu. Zrno bo posušeno v enem koraku. V celoti je postavljen novi računalniško voden krmilni sistem procesa, kot gorivo pa se bo uporabljal utekočinjen naftni plin. S sodobno tehnologijo za sušenje italijanske- ga proizvajalca STRAHL se Perutnino Ptuj ponovno postavlja ob bok velikim podjetjem, ki daje velik poudarek k znižanju okoljskih vplivov in posledično k izboljšanju parametrov, ki so povezani z zdravim življenjem zaposlenih in našega okolja. Prvo mešalnico za proizvodnjo Začel se je odkup ječmena, u PP uabijo kmete »Pred nami je nova žetvena sezona, ki seje že začela z odkupom ječmena v ponedeljek, za tem pa bo potekal odkup pšenice. Vse naše redne dobavitelje, ki z nami sodelujejo že vrsto let, in proizvajalce, ki bi želeli z nami sodelovati, vljudno vabimo, da se nam pridružijo in postanejo naš dobavitelj. Naš cilj je bil in bo odkupiti „..,,,.. „ npp v , , . ... .. ' . Bnaita Vindis Zelenko, am vec lokalno pridelanih surovin wdja pc Krmila pp za proizvodnjo krmil in s tem doprinesti k znižanju ogljičnega odtisa in vpliva na trajnostni razvoj naše regije,« je povedala Brigita Vindiš Zelenko, vodja PC Krmila PP. V Perutnini Ptuj so se obnove stare sušilnice lotili lani, letos je že prenovljena in pripravljena na odkup zrnja. Na fotografiji levo je stara sušilnica, desno pa nova. Ta je danes že zgrajena. Naziv-na kapaciteta nove mešalnice je 40 ton mokrega koruznega zrnja z vlago 28 %, ki jo v eni uri posušijo na 14 % skladiščno vlago. Povečala se je kapaciteta vsipnega jaška za mokro surovino za 1/3, v uporabi bodo ponovno štirje 300-tonski silosi za skladiščenje mokre suro- krmnih mešanic sta Perutnina Ptuj in takratni Kmetijski kombinat zgradila med letoma 1962 in 1964, ko se je začela intenzivna reja perutnine, prašičev in goveda. Sam razvoj mešalnic se je leta 1978 nadgradil s povečanjem proizvodnih kapacitet, istočasno pa je bila v Dražencih postavljena sušilnica za sušenje žit - v času žetvene sezone za ječmen, pšenico, oljno ogr-ščico in pa v največji meri koruzo. Kmetijski kombinat je zaradi lastnih kmetijskih površin vse svoje surovine posušil in skladiščil na svoji lokaciji za potrebe v proizvodnji. Ob pripojitvi Kmetijskega kombinata leta 2002 je sušilnica postala del proizvodnega procesa proizvodnje krmil Perutnine Ptuj. Sama sušilna naprava je bila v preteklosti sestavljena iz dveh sklopov (velike in male sušilnice). V veliki sušilnici so sprejemali mokre surovine v vsipnem jašku, ki so se v nadaljevanju preko transportnih poti in skladiščnih silosov posušile v dveh sušilnih stolpih, s kapaciteto 2x15 t/h. Prva faza sušenja je dosegla nivo vlage okrog 18 %. Kasnejše nadaljevanje sušenja pa je potekalo na mali sušilnici s kapaciteto 2 x 10 t/h, kjer smo surovine posušili na skladiščno vlago med 13,5-14 % vlage. Sam proces je potekal z vpihovanjem vročega zraka z indirektno nastavitvijo lo-put na pečeh. Kot kurilno sredstvo smo uporabljali lahko kurilno olje. Skozi leta so na sušilnicah večkrat izvajali rekonstrukcijo posameznih delov, največkrat na pečeh, in zamenjavi satovja na sušilnih stolpih. Na leto se je v sušilnici posušilo med 25.000 in 35.000 t različnega zrnja. T.Z. Foto: arhiv PP Ptuj • Nova osvetlitev treh kulturnih spomenikov Grad naj bi se svetil veliko lepše Na Ptuju načrtujejo prenovo zunanje osvetlitve treh turističnih znamenitosti: gradu, Mestnega stolpa in Miheličeve galerije. Obenem želijo na novo označiti še nekatere stavbe, postaviti interaktivni turistični tabli... Projekt bo izpeljan, če bodo uspešni na razpisu za pridobitev sredstev države. Ptujski grad gotovo predstavlja najpomembnejšo blagovno znamko mesta, zato so vlaganja potrebna in smiselna. Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport objavilo konec decembra lani. Na razpis je prispelo 91 vlog, med prijavitelji je tudi Mestna občina Ptuj. Njihova vloga je formalno popolna, zdaj je v fazi pregleda vsebinske ustreznosti. Rezultate razpisa pričakujejo do sredine septembra. Če ne bodo porabljena vsa sredstva v prvem izbirnem krogu, sledi drugi. Na občini bodo vztrajno poskušali, seveda pa upajo, da jim bo uspelo že v prvo. »Predmet projekta je prenova zunanje osvetlitve treh turističnih znamenitosti: gradu, Mestnega stolpa in Miheličeve galerije in označitev turističnih privlačnosti in znamenitosti. Gre za označevalne table na kulturnih spomenikih in kulturno varstveno zaščitenih stavbah, usmerjevalne table do turističnih točk (kažipoti), interaktivni turistični tabli. S prenovo zunanje osvetlitve se bo izboljšala nočna vizualna podoba, zmanjšala poraba električne energije in pomembno zmanjšalo svetlobno onesnaženje okolja. Z ustrezno označitvijo turističnih privlačnos- ti in znamenitosti s klasičnimi in digitalnimi/interaktivnimi označevalnimi tablami pa bo izboljšana funkcionalnost, privlačnost ter kakovost turistične ponudbe,« so prepričani na ptujski občini, kjer že nestrpno čakajo izide razpisa. Skupna vrednost projekta znaša 205.478 evrov, sofinanciranje iz Sklada za okrevanje in odpornost bo največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov in je predvideno v višini nekaj manj kot 125 tisočakov. Občina bi torej prispevala 80.700 evrov, izvedba investicije pa je predvidena v letu 2024. Dženana Kmetec Haloze • 1,7 milijona evrov Haloz ne bo rešilo nerazvitosti Razočaranje: denarja je trikrat premalo! Las Haloze, ki povezuje prebivalce, podjetnike, društva in druge iz občin Zavrč, Cirkula-ne, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk, bo imel do leta 2027 na voljo okrog 1,7 milijona evrov. Glede na potrebe in predloge članov Lasje ta znesek vsaj trikrat premajhen. Dodeljen znesek, ki ga bodo člani Las Haloze porabili za izvajanje manjših projektov, je oblikovan na podlagi uredbe, ki upošteva število prebivalcev, površino, koeficient razvitosti občin ... Udeleženci skupščine, ki je bila sredi junija v Majšperku, so razočarani nad EU in tudi državo, ki da pri izračunih ne upoštevata zakona o skladnem regionalnem razvoju, ne upoštevata statusa obmejnih problemskih območij, kot tudi ne gorskih območij, kamor Haloze v celoti spadajo. »Razprava udeležencev je tekla v smeri, da na osnovi teh dejstev in zelo omejenih sredstev LAS najbrž ne bo možno dohiteti razvitejših podeželskih območij, ampak bo ta razvojni razkorak med razvitim in manj razvitim podeželjem postajal vedno večji,« je povzel Jernej Golc iz PRJ Halo, ki je vodilni partner Haloze. Kateri bodo projekti, ki bodo prejeli zeleno luč, za zdaj še ni znano, so pa člani skupščine podprli, da se iz preostanka sredstev finančne perspektive v zaključku financira projekt Krepitev ponudbe in produktov Visit Haloze. Vred- nost projekta je okrog 125.000 evrov, od tega je evropskega denarja preko las 80.000, ostalo bodo primaknile predvsem občine. Gre za ohranjanje znamke Visit Haloze pri življenju, v okviru tega projekta naj bi konkretno izvedli Martinovanje Haloze 2023, vse priprave na tisk zloženke in kataloga ponudbe, zakup oglaševalskega prostora, študijsko turo za novinarje in delavce v turizmu in manjše naložbe v turistično infrastrukturo, je razkril Jernej Golc. Mojca Vtič Preko Las Haloze do Martinovanja 2023 Foto: Mojca Vtič Foto: CG 8 Štajerski V središču torek • 27. junija 2023 Slovenija, Podravje • Kjer je (politična) volja, je vedno pot Zelena pljuča v zameno za zeleno energijo vetrnih elektrarn Pohorje - naravna oaza, s pragozdom Šumik, jasami, pašniki, neokrnjenimi izviri pohorske vode... naj bi po načrtih različnih investitorjev, kijih povezujejo neznanke okrog virov kapitala, postalo polje vsaj 56 vetrnih elektrarn. V Slovenski Bistrici opozarjajo, da investitorji z drobljenjem projekta iščejo bližnjice za umestitev posameznih elektrarn v prostor, na državni ravni jasne obsodbe (neobičajnega) umeščanja energetskega projekta ni. Na tehtnici je torej slabih deset hektarjev pohorskih gozdov ter t. i. zelena energija, ob tem pa se poraja vprašanje, zakaj polja vetrnih elektrarn ne zrastejo na degradiranih območjih, na primer na vetrovnem Krasu, kjer prevladujeta kamen in nizka podrast. Evropska unija in kakopak tudi Slovenija si je zadala ambiciozne podnebne cilje, kako bo do leta 2030 dosegla tretjino energije iz obnovljivih virov. In kot pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je razogljičenje energetskega sistema nujno za doseganje teh ambiciozno zastavljenih ciljev. »Omogočiti in spodbujati moramo naložbe v čisto energijo, vključno z energijsko učinkovitostjo. V tej perspektivi ministrstvo, pristojno za energijo, načeloma podpira vse energetske projekte, ki lahko prispevajo k zgoraj naštetim ciljem.« Pri tem pa ministrstvo izpostavlja, da je potreben strokoven, kontroliran in skrbno načrtovan zeleni prehod, pri katerem je treba slediti tako zakonodaji kot Spodnje Podravje • Prva smrt otroka v žgočem avtomobilu razdvaja širšo javnost Kristovič: »Starši, ki potrebujejo tovrstna priporočila NIJZ, V Sloveniji v teh dneh odmeva primer še ne dveletnega dečka, ki je umrl v avtu pred domačo hišo. To je sicer prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, ki razdvaja širšo javnost. Nekateri so mnenja, da se kaj takega skrbnim in odgovornim staršem ne more zgoditi, drugi pa so prepričani, da se taka nesreča lahko zgodi prav vsakemu. Podatkov o tem, koliko staršev je svoje otroke morebiti že pozabilo v avtu na žgočem soncu, v Sloveniji ni. Je pa precej bolj zgovorna statistika iz ZDA, kjer je v obdobju od leta 1998 do 2021 zaradi vročinske kapi v razbeljenih avtih umrlo skoraj 1.000 otrok. Mediji so v začetku junija letos poročali o tragediji iz Italije, ko je v avtomobilu umrla leto dni stara deklica. Oče naj bi jo v vročem avtomobilu pozabil na poti v vrtec. Lani pa je marsikdo ostal brez besed, ko naj bi starši v vozilu pozabili dojenčka. Ko so se po več kot 45 minutah vrnili do svojega vozila, pa so imeli s seboj v vozičku psa. Nad tem dejanjem so bili osupli tudi gasilci, ki so na srečo otročka še pravočasno rešili. Šlo naj bi za nemško družino, policija pa jih je ovadila zaradi kršenja otrokovih pravic, za kar je zagrožena kazen do 15 let zapora. Kaj točno se je dogajalo v prvem tovrstnem slovenskem primeru, uradno še vedno ni znano. Je pa policija mamo otroka in njenega partnerja ovadila zaradi prometa z drogo ter zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletno osebo. Po tem dogodku so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili priporočila za starše, da ne bi pozabili otrok v avtu na vročini. Poudarili so, da nikoli nikogar ne puščamo v zaprtem parkiranem avtomobilu, niti za minuto. Še posebej ogroženi so otroci, saj se njihovo telo segreje tri- do petkrat hitreje kot telo odraslih, njihovo znojenje še ne deluje tako dobro kot pri odraslih, ne morejo si sami pomagati, se odpeti in zapustiti avtomobila. Posebej ogroženi so majhni in bolni otroci. Prav tako na NIJZ svetujejo, naj se otroci ne igrajo v avtomobilu, staršem pa svetujejo, naj pospravijo ključe in daljinske upravljalnike na varno. »Najpogosteje se je zgodilo, da so odrasli pozabili otroka, ko Dr. Sebastjan Kristovič, profesor psihologije, je precej kritičen glede navodil NIJZ. je bil dan drugačen od vsakdanjika: spremenjen urnik, dodatne obveznosti, stres, počitnice,« so zapisali na NIJZ in dodali še nekaj preprostih nasvetov, da ne bi pozabili otroka v vozilu, in sicer, da na zadnji sedež položimo predmet, ki ga bomo takoj po prihodu na cilj potrebovali (npr. torbico, telefon, službeno kartico, torbo s telovadno opremo ipd.). Na telefonu si lahko nastavimo opomnik, da moramo oddati otroka v varstvo. Med drugim na NIJZ svetujejo tudi, da pred zapuščanjem avtomobila odpremo zadnja vrata in preverimo, ali je otrok v njem. Otroci so namreč lahko čisto tiho, ko spijo na zadnjem sedežu ali kaj zbrano opazujejo. To bi sicer moral vsak izmed staršev že vedeti. »Priporočila za polopravilne starše« Po mnenju Sebastjana Kristoviča, strokovnjaka za vzgojo, je izjemno tragično, da v družbi potrebujemo tovrstne usmeritve. »To so priporočila za polopravilne starše ali pa za odvisnike, ki ne znajo funkcionirati. Po drugi strani pa starši, ki potrebujejo taka navodila, otrok sploh ne bi smeli ime- Vročira u parkiranem avtomobilu hitro naraste in ubija. ti. V nekaterih primerih bi bilo prav gotovo zelo prav, če bi jim otroke odvzeli. Otroci potrebujejo skrb, ljubezen, sočutje, živega človeka in ne nekoga, ki mu je partner telefon, opojne substance ali katera izmed drugih dejavnosti,« je poudaril Kristovič in dodal, da je zagovornik delavnic za starše, ki bi se jih morali udeležiti vsi, ki imajo otroke. Na šolah za starše mu je veliko mamic dejalo, da je pred rojstvom otroka velik poudarek na samem porodu, predporodnih pripravah, dojenju, zdravstveni informiranosti bodočih staršev ipd., medtem ko je področje vzgoje (samostojnost, odgovornost, vzgojna doslednost, postavljanje meja...) na nek način prezrto. Kristovič je med drugim poudaril še, da se sicer dogaja, da starši pozabijo svojega otroka v av- Foto: CG torek • 27. junija 2023 V središču Štajerski 9 tudi strokovnim mnenjem državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora ter javnosti. Ministrstvo torej podpira vse projekte, obenem poudarja pomen soodločanja lo- kalnih skupnosti. A glede na slišano na slo-venjebistriškem občinskem svetu se zdi, da je vsaj slednje le črka na papirju. Skoraj 200 metrov velikim vetrnim ve- Ustrahovanje svetnikov? Občinski svet Slovenske Bistrice je na nedavni seji sprejel dodatno obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev glede postavljanja vetrnih elektrarn in gradnje baznih postaj mobilne telefonije na kmetijskih zemljiščih. V obrazložitev so dodali, daje na območjih kmetijskih zemljišč mogoča gradnja male vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW (kot predvideva tudi zakon o kmetijskih zemljiščih), ne pa tudi vetrnih elektrarn, ki presegajo nazivno moč 1 MW. Te naj bi bilo mogoče graditi le ob predhodno sprejetem državnem prostorskem načrtu. Iz podjetja Energija na veter, ki naj bi bilo predstavnik investitorjev, so sicer dan pred sejo svetnike po e-pošti obvestili, da se bo ob morebitni potrditvi spremembe odprlo vprašanje morebitne prekoračitve pooblastil in odškodninske odgovornosti svetnikov, saj daje dodatna obrazložitev prostorskih pogojev po oceni podjetja nezakonita. 56 uetrnic bi ustuarilo 90 milijonou eurou prihodkou letno Znano je, da na bistriškem Pohorju več investitorjev (z enakimi zastopniki) načrtuje gradnjo skupno 56 vetrnih elektrarn. Trenutna zakonodaja predvideva, daje za gradnjo vetrnega polja z nazivno močjo nad 10 MW, torej treh vetrnic s 3,5 MW moči, potrebna uvedba državnega prostorskega načrta, kar običajno investicijo podaljša, pomembno besedo pa ima tudi širša javnost. Z drobljenjem projektov investitorji ubirajo drugo pot, a v podjetju Energija na veter (ki zastopa investitorje) zagotavljajo, da projekt temelji na odgovornosti do ljudi, okolja in zadostnih količin elektrike iz obnovljivih virov. Ob tem so tudi izpostavili višino prispevka, do katerega bi bila upravičena slovenjebistriška občina. »Z realizacijo 56 vetrnih elektrarn bi lahko občina prejela 2,7 milijona evrov na leto. Občini namreč pripada 3 % prihodkov od proizvedene električne energije. S 56 vetrnimi elektrarnami na območju Slovenske Bistrice se zagotovi proizvodnja zelene električne energije za 110.000 gospodinjstev, prepoznani pa so tudi drugi pozitivni družbeni in ekonomski učinki,« so dejali. Če bi občini torej pripadlo 2,7 milijona evrov prihodkov, pomeni, da bi investitorji na račun vetrnic in vetra na Pohorju letno zabeležili 90 milijonov evrov prihodkov oz. 1,6 milijona evrov na vetrnico. Vrednost investicije, kije sicer poslovna skrivnost, pa naj bi bila po nekaterih izračunih težka okrog 250 milijonov evrov. Foto: pexels likanom se glede na zastavljene državne cilje po zvišanju deleža t. i. zelene energije v prihodnje zagotovo ne bo mogoče izogniti, le cena, ki jo bo za zeleno energijo plačalo okolje, še ni ovrednotena. Vlada je lani ministru za infrastrukturo Bojanu Kumru med drugim naložila, naj skupaj s sistemskima operaterjema prenosnega elektroenergetskega sistema Eles in distribucijskega sistema SODO pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje elektrike iz sončne energije za 1000 mega-vatov do leta 2025 na primernih lokacijah. Podobnega načrta za vetrne elektrarne ni v izdelavi; bi pa temu namenu deloma lahko služili rezultati projekta RES Slovenija. V okviru projekta naj bi nastala celovita analiza in pregled nadaljnjega potenciala rabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije. »Pri tem se upošteva ta občutljivost in ranljivost zavarovanih vrst in habitatov, varstvo območij Natu- ra 2000 in drugih območij pod različnim varstvom. Prvi rezultati potrjujejo predhodne ugotovitve, da v Sloveniji obstaja več lokacij z ustreznim potencialom z vidika pridobivanja električne energije iz vetrnih elektrarn, hkrati pa se velika večina območij z ustreznim potencialom prekriva z različnimi varstvenimi območji.« Katera območja bodo primerna za gradnjo vetrnih elektrarn, za zdaj še ne razkrivajo, prav tako se ne opredeljujejo do postavitve vetrnih polj na kamnitem Krasu ali na območju gozdnatega Pohorja. Reciklaža vetrnic V • I • se v raziskovanju Vsaka stvar pa ima svojo življenjsko dobo, tudi vetrnice. In enako kot pri sončnih celicah se tudi pri vetrnih elektrarnah poraja vprašanje razgradnje. Z ministrstva odgovarjajo, da je danes mogoče reciklirati približno 85 do 90 % celotne mase vetrnih turbin. »Za večino sestavnih delov vetrne turbine - temelje, stolp in drugi sestavni deli - obstajajo uveljavljene prakse recikliranja. Vendar je recikliranje lopatic vetrnih turbin zaradi kompozitnih materialov, ki se uporabljajo pri njihovi izdelavi, zahtevnejše,« so priznali. Toda tudi to področje naj bi se s pomočjo evropskih projektov pospešeno razvijalo. Na ministrstvu še zagotavljajo, da področje razgradnje tehnologij za proizvajanje električne energije resno obravnavajo. »Je pa pri določanju prioritet treba dodati, da do danes v Sloveniji še ni bil sprejet državni prostorski načrt za umestitev večjega števila vetrnih elektrarn v prostor. V Sloveniji trenutno obratujeta zgolj dve vetrnici, katerih življenjska doba je predvidena še nadaljnjih najmanj 10 do 15 let. Vetrne elektrarne, ki bodo šele postavljene, bodo obratovale približno 25 let. Slovenija se zavezuje, da bo v tem času sprejela tudi ustrezne načrte razgradnje vetrnih turbin v skladu z evropsko zakonodajo.« Mojca Vtič otrok sploh ne bi smeli imeti« tomobilu, vendar se jih na srečo bolj malo konča tragično: »Vse to je tudi odraz družbe in njenega vrednostnega sistema, v katerem živimo, torej vseh nas. In danes so vrednote razvrednotene, ko pa ni nič več nekaj vredno, izgine tudi odgovornost.« Slednja pa je ključna vrlina vsakega starša, ki želi svojemu otroku najboljše. Estera Korošec Milan Vidovič iz Zakla: »To, kar se dogaja, je nedopustno in katastrofa z eno besedo. V tej vročini pustiti otroka v avtu ali starejšega človeka ni sprejemljivo, zato vsako tako dejanje obsojam. Ko smo bili mi starši, smo bili res vedno pozorni na to, da otrok ni ostal v vozilu. Če se pa že to zgodi, mora eden od staršev ostati z otrokom. Navodila NIJZ so vsekakor dobrodošla, ker morebiti res kdo misli, da se ne more nič hudega zgoditi. Ko pa je nesreča tu, je žal že prepozno.« Dora Lenart iz Ptuja: »Vprvi vrsti sem bila pre-sunjena nad dejstvom, da nekdo pusti oz. pozabi otroka v avtomobilu pred domačo hišo. K temu sploh ne vem, kaj bi še lahko dodala. Seznanjena sem tudi s priporočili NIJZ, kako ravnati, da ne bomo pozabili otroka v avtu. Zgleda, da smo kot družba prišli tako daleč, da taka navodila potrebujemo. Želela bi si sicer, da bi bilo drugače, ampak očitno ni tako. Zadnje čase se mi zdi, da se dogajajo stvari, ki kažejo na to, da vedno bolj potrebujemo usmeritve, kaj je prav in kaj ne - to je res skrb vzbujajoče, ampak očitno nujno. Cvetka Kolar iz Ptuja: »To mi ne gre v glavo, kako se lahko kaj takega zgodi, da bi otroka pozabil v avtu. Nesprejemljivo je, da seje lahko kaj takega zgodilo na dvorišču domače hiše, tudi če so bile vpletene droge ali kake druge substance. Če res gre za malomarnost, morajo starši temu primerno odgovarjati. Če je naša vnukinja kdaj zaspala v avtomobilu,je vedno nekdo ostal z njo, odprli pa smo tudi okna avtomobila. Očitno danes starši potrebujejo navodila, da svojih otrok ne bodo pozabljali v razgretih vozilih. Zgleda, daje prehiter tempo življenja, vsi hitijo in marsikaj se lahko zgodi 1 Y • v Dušan Hrnec iz Spodnjega Gruškovja: »To je katastrofa, žal nekateri bolj skrbijo za živali kot za svoje otroke. Kako bi lahko svojega otroka pozabil, tega ne razumem. Ko sem bil starš, je bila vedno na prvem mestu skrb za otroka. Takrat otroških sedežev še ni bilo, mame so po navadi sedele na zadnjem sedežu in otroke držale v naročju. Danes pa imamo na voljo vse, po drugi strani pa smo zatajili pri osnovah« Foto: pexels Malo odprto okno ne prepreči segrevanja notranjosti avtomobila Če opazite otroka v zaprtem parkiranem avtomobilu, nemudoma pokličite 112 in jim podrobno opišite njegovo stanje. Prav tako velja opozorilo staršem, da malo odprto okno avtomobila skoraj nič ne vpliva in ne prepreči usodnega segrevanja notranjosti avtomobila; ne pomaga prejšnje hlajenje avta s klimo, saj je v le nekaj minutah temperatura v avtu enaka kot zunaj in potem le še narašča; tudi pri temperaturah 21 °C in manj se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da toplota lahko ogrozi življenje. NIJZ sporoča, da ne obsojajmo »Mnogi mladi starši so zelo utrujeni zaradi pomanjkanja spanja, hormonskih sprememb, stresa itd. Vse to vpliva na zbranost. Poleg tega so lahko otroci čisto tiho, ko spijo na zadnjem sedežu ali kaj zbrano opazujejo. Večina ljudi je mislila, da se njim to ne more zgoditi, zato bodimo pozorni, ne obsojajmo, preprečimo,« so poudarili na NIJZ 10 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 27. junija 2023 Ptuj • Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Dobro opravili še eno glasbeno in plesno popotovanje Od šolskega leta 2022/2023 so se v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj poslovili na najboljši možni način, z glasbo in plesom, v skupnem nastopu učencev in učiteljev v glasbeno-plesni pravljici Maček Muri. Občinstvo je napolnilo dvorišče minoritskega samostana in uživalo v glasbi, petju in plesu. „Glasbeno pravljico smo pripravili za slovo od šolskega leta z vsemi učenci šole, ki so prepevali in plesali ob spremljavi simfoničnega orkestra učencev in učiteljev. Voditeljica projekta, učiteljica Neža Tement, je pripravila priredbe za orkester in dirigirala orkestru in zboru. Najmlajše učenke od 5 do 7 let in baletke so plesale ob živi glasbi orkestra in zbora. Na samostanskem dvorišču se je predstavilo okrog 200 učencev naše glasbene šole. Na potovanju skozi to šolsko leto smo delo dobro opravili in se imeli radi, rasli smo v medsebojnem spoštovanju in potrpežljivosti. Te vrline so nam pomembne tako v kolektivu kot v razredih," je ob koncu še enega uspešnega leta povedala ravnateljica Lija Frajnkovič. Učenci so se predstavili na 106 nastopih, julija bo harfistka nastopila na otroškem festivalu, avgusta bodo izvedli kulturni program na občinskem prazniku in nato še zaključni koncert 13. Glasbe v kloštru z Avsenikovo glasbo. Poletna pevska šola pod vodstvom grške solopevke „Naš otroški pevski zbor je pod vodstvom Neže Tement prvo udeležbo na regijskem tekmovanju okronal s srebrnim priznanjem. Dekliški pevski zbor Dolcezza je očaral občinstvo že oktobra lani s programom na praznovanju dneva učiteljev v dominikanskem samo- III la m 1' la in TT 11 Ü fia iL .nt stanu, dekleta bodo z dirigentom Petrom Gojkoškom udeleženke poletne pevske šole, ki bo potekala v prostorih naše šole od 10. do 15. julija. Z Akademijo za glasbo Ljubljana sodelujemo že tretje leto zapored preko Kloštrskih večerov, kjer se letno na dveh koncertih predstavijo študentje v komornih skupinah. V septembru nas bodo popeljali po modernih novih prostorih, v dvorani Akademije bomo izvedli koncert naših tekmovalcev. Letos so se predstavili prvič tudi študentje glasbene pedagogike Fakultete v Mariboru, ki želijo sodelo- vanje nadaljevati. Povezani smo z Glasbenim centrom E. Willemsa v Ljubljani, kjer se naši učitelji izobražujejo iz Willemsove pedagogike, ki je del nadstandardnega učnega programa na naši šoli. Letos bo iz Willems pedagogike diplomirala naša druga učiteljica. Po Willems pedagogiki pa v celoti izvajamo programe predšolske glasbene vzgoje od 3. do 7. leta starosti. Vsako leto dopolnjujemo znanja na seminarjih in s hospitacijami na Willems centru, letos pa se bomo štirje učitelji udeležili kongresa Willems Federacije v italijanskem Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Glasbeno-plesna pravljica Maček Muri je povezala vse učence in učitelje Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Vidmu. Naša šola je aktivna članica Zveze slovenskih glasbenih šol. V letih 2020, 2021, 2022 smo izvedli državno tekmovanje Temsig," je bogato glasbeno leto v ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj predstavila ravnateljica. Njihovi učenci so bili zelo uspešni tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Udeležilo se jih je 13 učencev, priigrali pa so si 14 zlatih, tri srebrne in dve bronasti plaketi. Martin Kelc je že drugo leto zapored postal naj glasbenik MO Ptuj, prvič leta 2020, šola pa je prejela naslov peto leto zapored. Ravnateljica Lija Frajnkovič Glasba v kloštru letos z Avsenikovo glasbo Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj vabi že trinajsto leto zapored na glasbene delavnice za mlade glasbenike Glasba v kloštru, ki bodo potekale od 28. do 30. avgusta 2023 v prostorih šole. Tema letošnjih delavnic bo Glasba bratov Avsenik. Narodno-zabavne melodije bodo v simfonični obleki pripravili za zaključni koncert pod vodstvom učitelja Petra Gojkoška, učitelja širokih znanj, kijih na ZGŠ deli pri pouku pozavne, petja, solffegia in nauka o glasbi. Zelo uspešno pa vodi še dekliški pevski zbor Dolcezza in simfonični orkester. Z učenci vseh predmetov dosega res zavidljive rezultate, z njimi zna vzpostaviti odgovoren in spoštljiv odnos. Igra narodno-zabavno glasbo in se veseli vodenja orkestra Glasbe v kloštru, ki bo v simfonično obleko odel ponarodele melodije bratov Avsenik. Delavnice so namenjene vsem instrumentalistom in pevcem, ki so zaključili vsaj 2. razred glasbene šole. Zaključni koncert bo 30. avgusta ob 17. uri na dvorišču minoritskega samostana. Največ vpisanih na čakalni listi za klavir Zadovoljni so z vpisom v novo šolsko leto. Razpisana razpoložljiva mesta za petje in instrumente, ki jih sofinancira ministrstvo, so vsa zasedena. Največ kandidatov so morali vpisati na čakalno listo za klavir. »Sicer pa učitelji učence, ki jih ne moremo vpisati v sofinanciran program, po svojih možnostih poučujejo v programu, ki ga financirajo iz lastnih sredstev, vse delo pa poteka po javno veljavnem programu z zaključnim spričevalom. Prosta mesta pa imamo še v plesni pripravnici (od 5. leta starosti),« je še povedala ravnateljica Lija Frajnkovič. MG Žetale • Župan sprejel devetošolce Knjige za najboljše Sredi junija je župan Anton Butolen v sejni sobi občinskega poslopja gostil poseben dogodek - sprejem sedmih deveto-šolcev iz žetalske šole. Foto: SS Sprejema sta se udeležili tudi ravnateljica Silvestra Klemenčič in razredničarka Saša Peršoh. V svojem nagovoru je župan poudaril pomembnost zgodovine kraja ter predstavil ključne podatke o občini in šolstvu v Žetalah. Posebno pozornost je namenil mladim fantom, ki so zaključili svoje osnovnošolsko izobraževanje, in jim izrekel spodbudne besede. Osrednja tema pogovora je bila njihova nadaljnja poklicna pot. Posebni priznanji sta prejela Aleks Kropfl in Jan Plajnšek, ki sta se izkazala z odličnim delom skozi vsa leta. Prejela sta bogati knjižni nagradi, vsi udeleženci pa so bili deležni spominskih majic in si privoščili okusno pico iz bližnje restavracije. Slavnostni sprejem se je sklenil z zahvalnimi besedami in ritmično točko, ki so jo devetošolci uprizorili za župana in prisotne članice občinske uprave. Saša Peršoh Cirkulane • V Parku dediščine predstavitev knjige Hvalnica haloški zemlji in njenim ljudem V prijetnem okolju Parka dediščine v Cirkulanah so se minulo nedeljo družili Haložani in Pohorci. Prišli so na predstavitev knjige Antona Gričnika z naslovom Hvalnica Halozam, v kateri avtor na 562 straneh predstavlja okoli 120 avtorjev, ki so pisali o Halozah. Med njimi je tudi župnik Stanko Krajnc, ki je po rodu Cirkulančan, njegova življenjska pot pa ga je ponesla na Pohorje. Z veseljem se je odzval povabilu, da bo na ta dan maševal v bližnji cerkvi sv. Katarine. Po sveti maši se je druženje nadaljevalo v Parku dediščine, kjer je pisatelj Anton Gričnik podrobneje predstavil svojo tretjo knjigo, ki govori o Halozah. Posvetil jo je svoji ženi Majdi in njeni mami Mariji, rojeni Kozel, ki je bila pristna Haložanka. Gričnik, ki sicer izhaja iz Planine na Pohorju (občina Zreče), je že vrsto let velik simpatizer in ljubitelj Haloz. Hvalnica Halozam je informativni lirski zbornik simbolov, hvalnic in hvaležnosti, ki povezuje Pohorje in Haloze. Avtor ga je začel snovati že pred 25 leti, kmalu po letu 1998, ko so izšle Farice, ha-loške folklorne pripovedi, ki so bile med ljudmi zelo dobro sprejete. V knjigo je vključen tudi Franjo Ko-zelj, nekdanji zreški vlakovodja in ustanovitelj ansambla Zreški kovači. Kozelj je rad opisoval rodne Haloze, njihovo prebivalstvo in tako Anton Gričnik je zelo slikovito predstavil svoje zadnje delo Hvalnica Halozam. obujal spomine na otroška leta, življenje med vojno in delo na železniških postajah, vse od nastopa službe do upokojitve. V glasbenem delu programa so obiskovalci prisluhnili ravno njegovim avtorskim skladbam. Posebna vrednost knji- ge je tudi v tem, da prinaša objavo dragocenega rokopisa dr. Jožeta Krošla o haloških ljudskih običajih. Dogodka sta se udeležila županja Antonija Žumbar in zreški župan Boris Podvršnik, ki sta izrazila podporo utrjevanju kulturnega sodelovanja med občinama. Pri organizaciji dogodka so sodelovali cirkulanska občina, Društvo za oživitev gradu Borl in Turistično društvo. Po uradnem delu sta sledila pogostitev in skupno druženje. Estera Korošec Footgolf Znova odločitev na zadnji luknji Stran 12 Nogomet Novo desetletje NK Drava (2013 - 2023) Stran 13 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika • Evropske igre tednik Rokomet V ženski rokometni ligi nov sistem tekmovanja Stran 14 Strelstvo V Kidričevem dvakrat zmagal Debevec, v Rečici Venta Stran 14 íPoítuíajtí naí na íuitouíiúri ifibtu! RADIOPTUJ tut. ajtfetoc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Slovenci brez preboja, zato pa s tremi • v • • 11.v.. posamičnimi odlicji Slovenska atletska reprezentanca je po treh dnevih (20.-22. 6.) tekmovanj na ekipnem evropskem prvenstvu na stadionu Šlask pri Katovicah na Poljskem v drugi ligi osvojila nehvaležno četrto mesto. Želeni prvi preboj v prvo ligo (napredujejo tri prvouvrščene reprezentance), na najvišjo raven tega tekmovanja, je zgrešila za pol točke. Na koncu so zmagali Madžari (456,5) pred Ukrajino (435,5), tretja je bila Litva (372,5), četrta pa Slovenija (372). Skupna reprezentanca atletinj in atletov Slovenija ni še nikoli nastopila v najmočnejši ligi, je pa slovenska ženska vrsta 28. in 29. junija leta 1998 tekmovala v ruskem St. Pe-tersburgu med osmimi najboljšimi ženskimi reprezentancami Evrope. Mlada in izredno perspektivna štafeta 4-krat 100 metrov v postavi Jernej Gumilar, Matevž Šuštaršič, Andrej Skočir in Anej Čurin Prapotnik je postavila državni rekord za atlete do 23. leta starosti. V takratni super ligi je reprezentanca na čelu s srebrno na olimpijskih igrah v Atlanti (1996) Brigito Bukovec, ki je dosegla edino zmago v teku na 100 m ovire, osvojila 45 točk in izpadla na zadnjem mestu. Na tokratnem ekipnem prvenstvu stare celine, ki je potekalo v okviru 3. evropskih iger na Poljskem, je bila Slovenija ves čas na tretjem mestu po posameznih dnevih. Četrta Litva je vmes že precej zaostajala, a je dotlej ves čas tretjo Slovenijo prehitela tik pred koncem dramatičnega zadnjega večera. Odločilnih je bilo nekaj odstopov zaradi poškodb... Čakanje na rezultate posameznikov V naslednjih treh dnevih (23-25. 6.) je na stadionu Šlask nastopilo še 16 reprezentanc prve lige, potem so lahko organizatorji razglasili dobitnike posamičnih medalj evropskih iger v kraljici športov. Do njih so prišli tako, da so združili rezultate prvo-, drugo- in tretjeligašev. Tekmovalci v 1. ligi so bili pri tem v manjši prednosti, saj so že vedeli, s kakšnimi rezultati se lahko zavihtijo na vrh, oz. v boj za medalje. Izmed Slovencev so lahko trije zmagovalci svojih disciplin realno upali na medaljo: Kristjan Čeh v metu diska, Tina Šutej v skoku s palico ter Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 Kristjan Čeh je bil prvo ime slovenske atletske reprezentance na evropskih igrah na Poljskem, okitil se je z zlato medaljo. m z zaprekami. Vsi trije so res prišli do medalj, Kristjan do najžlahtnej-še, Tina in Maruša pa do srebrnih. Ker so vsi že v domovini, oz. se pripravljajo na naslednja tekmovanja, bodo zaslužene posamične medalje evropskih iger prejeli naknadno. Stahl precej zaostal V Katovicah je Čeh z rekordom prvenstev zmagal z izidom 69,94 m, v elitni konkurenci pa je bil pričakovano najboljši olimpijski zmagovalec Daniel Stahl. Šved pa ni ogrozil dosežka člana AK Ptuj, ampak je za njim zaostal več kot dva metra in pol. Disk, nosilci medalj evropskih iger: 1. Kristjan Čeh (Slovenija)69,94 m 2. Daniel Stahl (Švedska)67,25 m 3. Andrius Gudžius (Litva)64,94 m Drugi član AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik je nastopil v dveh discipli- nah, na 100 m posamično in v štafeti 4-krat 100 m. Kot posameznik je zasedel 3. mesto v drugi ligi, skupno pa je doseženi izid 10,34 s zadostoval za deseto mesto. Za medalje je bilo treba teči 10,16. Prva tri mesta so osvojili Italijan Samuele Ceccarelli (10,13), Nizozemec Raphael Bouju (10,14) in Britanec Jeremiah Azu (10,16). Anej je deseto mesto zasedel tudi kot član štafete. V svoji ligi so bili Jernej Gumilar, Matevž Šuštaršič, Andrej Skočir in Anej Čurin Pra-potnik drugi z državnim rekordom do 23 let (39,29), s katerim so le za devet stotink zaostali za slovenskim članskim rekordom. Veronika Domjan je bila v svoji paradni disciplini - metu diska -četrta v drugi ligi, skupno pa je z izidom 55,73 m zasedla 12. mesto. Z razliko več kot dveh metrov pred vsemi tekmicami je zmagala Nemka Kristin Pudenz - 66,84 m. JM, sta Nogomet • NK Aluminij Lani še na posoji, od letos na pogodbah Nogometaši Aluminija so opravili prvi teden priprav, za zdaj povsem mirno in brez večjih pretresov. „Tudi v nadaljevanju priprav ne pričakujemo kakšnih večjih zapletov s sestavljanjem igralskega mozaika, ob Danijelu Šturmu, ki je za nas igral kot posojeni igralec Maribora, je bil edini odhod Lovra Grajfonerja - z njim smo tudi imeli takšen dogovor, da z nami ostane do konca sezone," je dejal Miran Lipovac, športni direktor Aluminija. So pa v Kidričevem potrdili ostanek dveh pomembnih členov zasedbe, to sta Gal Gorenak in To-mislav Jagič. Oba sta imela v sezoni 2022/23 status posojenih igralcev, Gal je bil pogodbeno vezan na Maribor, Tomislav pa na Varaždin. Odslej sta polnopravna člana Aluminija. „Ker sta se oba pri nas dobro počutila in sta tudi veliko igrala, obenem pa smo bili tudi mi zadovoljni z njunim prispevkom k dobrim rezultatom, smo se hitro dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Pričakujemo, da bosta oba tudi v naslednji sezoni še napredovala in da bosta šli njuni športni poti navzgor," so sporočili iz Aluminija. Foto: Črtomir Goznik Tomislav Jagič Gorenak bo šele jeseni dopolnil 20 let, kljub temu pa je v dresu šumarjev med drugoligaši pokazal veliko zrelost in odgovornost. V obeh tekmovanjih, pokalnem in prvenstvenem, je nastopil na 29 tekmah, 19-krat je začel v prvi postavi. Mladega igralca zvezne vrste odlikuje hiter prenos žoge ter aktivnost v obeh smereh, tako v napadu kot obrambi. Vse naštete karakteristike veljajo tudi za Tomislava Jagiča, k temu pa je treba prišteti še večjo izkušenost. Brez 26-letnega hrvaškega vezista Razpored pripravljalnih srečanj Aluminija: • sreda, 28. 6.: Dravinja-Aluminij • petek, 30. 6.: Aluminij - Petrolul Ploiesti (Romunija) • sreda, 5.7.: Aluminij - Kecskeme-tiTE • sobota, 8.7.: Aluminij-HNK Gorica (Hrvaška) • sreda, 12.7.: Aluminij - Ettifaq (S. Arabija) • petek, 14. 7.: Aluminij - NK Gorica si je bilo letos postavo Aluminija kar težko predstavljati, saj je bil zares nepogrešljiv člen ekipe trenerja Roberta Pevnika. Na sredini igrišča je opravil ogromno „rudar-skega dela", neštetokrat je prekinil obetavne akcije tekmecev, bodisi z odvzeto žogo, bodisi s „pametnimi prekrški". Medtem ko je na uvodu sezone še kazal znake negotovosti, so ti v nadaljevanju sezone povsem izginili in se je pokazal v res odlični luči. Nekdanji član Varaždina je skupaj zaigral na kar 32 tekmah, enkrat se je tudi vpisal med strelce - v 17. krogu je zadel na gostovanju pri Iliriji (2:3). JM Foto: Črtomir Goznik Gal Gorenak Foto: AZS Foto: AZS 12 Štajerski Šport torek • 27. junija 2023 Footgolf • Mednarodni turnir I Feel Slovenia FootgolfOpen - Ptuj 2023 Znova odločitev na zadnji luknji, pravljični zaključek za domačine Od petka do nedelje je bilo znova pestro na ptujskem igrišču za golf, za kar so tokrat poskrbeli tekmovalci v footgolfu, ki so se pod organizacijsko taktirko Footgolf kluba Ptuj in Footgolf zveze Slovenije merili na največjem letošnjem tovrstnem dogodku na slovenskih tleh - turnirju FIFG 500. Zaključek na dan državnosti je bil izjemen, končal pa se je po željah ljubiteljev najmlajšega športa v najstarejšem slovenskem mestu. Petkovo neurje nad Ptujem je nekoliko otežilo delo organizacijski ekipi, saj je veter z dreves na igrišče nasul veliko vejevja in listja. A skupaj s številnimi prostovoljci je celotni ekipi znova uspelo pripraviti odlične pogoje za nastopajoče, bogat spremljevalni program pa je tako ali tako vedno na visokem nivoju. Začelo se je s petkovim treningom in večerno otvoritveno slovesnostjo v dominikanskem samostanu, naslednji dan pa je za 110 nastopajočih iz desetih držav (Slovenije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, Nemčije, Nizozemske, Švedske, Turčije in Argentine) šlo zares ... Znano je, da prvi dan ne padejo končne odločitve, ampak gre za to, da tekmovalci v dveh dneh nastopajo čim bolj konstantno in zbrano. V pisani mednarodni zasedbi, v kateri sta bila tudi aktualna svetovna prvaka, Slovakinja Lucia Čermakova in Madžar Bence Bacskai, je to lepo uspevalo tudi slovenskim tekmovalcem (nastopilo jih je 40). Po prvem dnevu so se flighti za nedeljsko preizkušnjo sestavljali po dosežkih prvega dne, najboljši iz sobotnega dela (Slovenci Uroš Krajnc, Miha Lešnik in Mihael Wajs ter Slovak Ivan Andrej) so v nedeljo tako štartali povsem na koncu. To je garancija za napetost do samega zaključka in tudi tokrat ni bilo nič drugače . Od domačinov se je z odličnim nedeljskim nastopom (-12) med najboljše zavihtel Dejan Novak, ki pa je moral vse do zadnjega čakati na razplet pri vrhu. Še pred zadnjima dvema luknjama je bil v najboljšem položaju odlični Slovak Ivan Andrej, ki pa je katastrofalno odigral zadnje udarce na 18. luknji (+1). S tem je ponudil možnost domačemu mata-dorju Urošu Krajncu, ki priložnosti z izjemno hladnokrvno predstavo v zaključku (-1) ni izpustil iz rok! Tako je ponovil lanskoletni uspeh in se je Ptuj Open 2023, rezultati, moški: 1. Uroš Krajnc (Slovenija, Ptuj) 2. Josef Nemec (Slovaška) 3. Dejan Novak (Slovenija, Ptuj) 4. Ivan Andrej (Slovaška) 5. Zoltan Mayer (Madžarska) 5. Lengyel Bela (Madžarska) 5. Gabor Simonyi (Madžarska) 5. Gilberto Marcante (Italija) 9. Istvan Gabor Borbely (Madžarska) 10. Mihael Wajs (Slovenija, Pomurje) 10. Nicolas Garcia (Argentina) 10. Miha Lešnik (Slovenija, Ptuj) 16. Nejc Ogrinc (Slovenija, Ptuj) 18. Denis Mlekuž (Slovenija, Bovec) 18. Ian Emeršič (Slovenija, Ptuj) 22. Jure Pignar (Slovenija, Ptuj) Seniorji +45: 1. Zoltan Mayer (Madžarska) 1. Lengyel Bela (Madžarska) 1. Gabor Simonyi (Madžarska) 9. Peter Dirnbek (Slovenija, Olimje) 9. Vasja Kovač (Slovenija, Bovec) 9. Milan Kristovič (Slovenija, Ptuj) 10. Simon Sladič (Slovenija, Bovec) Foto: Črtomir Goznik -10 -10 -10 -9 Skupinska fotografija vseh prejemnikov pokalov z organizatorji, med nagrajenci je šest Slovencev. Seniorji +55: 1. Štefan Blahovec (Slovaška) -5 2. Jan Holic (Slovaška) 0 3. Franc Nani Matjašič (Slovenija, Olimje) 0 4. Miran Perič (Slovenija, Ptuj) +1 5. Matjaž Damiš (Slovenija, Ptuj) 7 Ženske: 1. Lucia Čermakova (Slovaška) -8 2. Dora Kuchta (Madžarska) 3. Silvia Zahradniškova (Slovaška) 7. Sabina Huber (Slovenija, Ptuj) Mladinci do 18 let: 1. Anžej Kvas (Slovenija, Olimje) -16 2. Enej Huber (Slovenija, Ptuj) -14 3. Matic Podgoršek (Slovenija, Pomurje) -7 na tako rekoč „domači zelenici", od doma v Skorbi, oddaljeni le nekaj sto metrov, drugič zapored okitil z naslovom najboljšega. »Pomemben je končni seštevek po 36 luknjah, • * 1 M ne vmesni izidi« „Ponoviti uspeh je še slajše kot prvič! Seveda je bila želja, da zmagam, a si v resnici nisem predstavljal, da bi mi to lahko tudi v resnici uspelo, saj je bila konkurenca neizprosna. Realna želja je bil dober rezultat, na koncu pa se je razpletlo sanjsko in prav v zadnjem udarcu sem prišel do zmage, skoraj identično kot lani. To je največ, kar lahko footgolf ponudi, zato me tudi veseli, da so to lahko spremljali gledalci preko TV-ekranov," je Krajnc povedal neposredno po nastopu, že med sprejemanjem čestitk iz vseh strani. Nato je dodal še nekaj o sami igri: „Oba dneva sem odigral identično: po katastrofalnem začetku se mi je uspelo dvigniti in zaključiti z odliko. V footgolfu se je že večkrat potrdilo, da lahko vsakdo doživi kakšen padec v igri, tudi meni se je to zgodilo že večkrat, tokrat pač drugim. Morda bo zvenelo klišejsko, a kakšnega posebnega načrta za igro nisem imel, držal sem se preverjenega načela, da grem luknjo po luknjo. Treba se je osredotočati na vsak udarec posebej in zaupati v to, da po vsakem 'kiksu' pride boljše nadaljevanje. Pomemben je končni seštevek po 36 luknjah, ne vmesni izidi. Vesel sem svoje zmage, pa tudi za vse ostale naše fante, ki so prav tako dosegli odlične rezultate." Koliko so pomagale izkušnje iz Orlanda? „Z veseljem bi se še enkrat vrnil tja in odigral tako, kot znam. Saj je bilo dobro, a me je en slab dan enostavno 'uničil' in ostal sem izven stoterice. Žalosten sem bil, saj bi v 'normalnem dnevu' lahko dosegel zavidanja vreden rezultat. To jemljem kot dragoceno izkušnjo, saj smo imeli v samo nekaj dnevih ogromno tekem. Morda pa sem prav zaradi ameriške izkušnje tokrat zmagal," je zaključil Krajnc. Zaključek dneva je bil sanjski tudi za drugega domačega matadorja Dejana Novaka, ki ga je spremljalo največ lastnih navijačev. Po spodrsljaju Slovaka Andreja je prišel v boj za 3. mesto, ki ga je v dodatnem razigravanju na dveh luknjah tudi osvojil. „Zaključek je bil res šokanten, saj sem vmes že mislil, da sem odpisan iz boja za stopničke. A drugi dan sem odigral res odlično, nedeljski rezultat -12 je eden najboljših na celotnem turnirju. Pošteno sem se boril, nisem se oziral na druge, nikomur nisem privoščil, da zgreši, zato sem bil na koncu nagrajen. Osvojiti 3. mesto na takšnem turnirju je res nekaj izjemnega," je dejal Novak in se dotaknil same igre: „Vedel sem, da sem sposoben doseči dober izid, da lahko v vsakem trenutku odigram tudi rekord igrišča, kar sem napovedal že pred nastopom. Na koncu sem bil res blizu temu in sem res zadovoljen s prikazanim. Obenem mi je v čast, da me je spremljalo toliko navijačev, ki so zame navijali na vsaki luknji in zagotovo tudi pripomogli k temu uspehu. Omenil bi še pridobljene izkušnje iz Orlanda, ki jih sicer na lokalni ravni ne bi mogel pridobiti niti v naslednjih desetih letih. Najbolje se je to videlo v razigravanju, kjer nisem okleval, ampak sem odigral moško. Zavedal sem se, da je v močni konkurenci, v kateri so bili tudi aktualni in nekdanji svetovni prvak, pa 3. iz svetovne lestvice, vsak udarec pomemben." Pri dekletih je bila suverena svetovna prvakinja Lucia Čermakova, njen končni rezultat je bil osem udarcev pod parom igrišča. „Na Ptuju se odlično počutim, že petič sem tukaj, uživam v igri, v družbi gostoljubnih ljudi in v samem mestu. Sama igra je bila zelo dobra, le na treh luknjah sem imela nekaj težav, a se mi je uspelo skoncentrirati in zmagati," je Foto: Črtomir Goznik Med mladinci U-18 sta odlično predstavo pokazala Anžej Kvas (-16) in Enej Huber (-14, na fotografiji). dejala mlada Slovakinja, ki je nekaj besed namenila tudi SP v Orlandu: „Še vedno dobim kurjo kožo, ko se spomnim tega, saj je to potrditev, da sem najboljša igralka sveta. Že pred tekmovanjem sem bila na 1. mestu lestvice, a je bilo to treba potrditi na igrišču. Na vsakem turnirju so pričakovanja največja, zato je bilo nekaj pritiska, a sem vesela, da sem ga premagala. Za sabo imam odlično ekipo, pa tudi konkurenca je na Slovaškem številčna in kakovostna, zato z medsebojnim primerjanjem vsi napredujemo. Sicer želim nasto- piti na čim več turnirjih po celem svetu in obiskati nove dežele. Za letos imam med drugim željo nastopati v Švici, na Švedskem in na Japonskem, dolgoročna želja pa je obramba naslova svetovne prvakinje." Zelo tesno in razburljivo je bilo tudi med mladinci, saj sta odličen boj z odličnimi rezultati uprizorila Anžej Kvas in Enej Huber. Na koncu je daljšo potegnil Kvas, sicer član Sport clu-ba M, ki ima domicil v Olimju. Domačina Huberja je ugnal za dva udarca. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik / S 7 •> * ■rf^llH H i i t Foto: Črtomir Goznik Uroš Krajnc (FGK Ptuj) je ponovil lanski uspeh in je zmagal med člani. Dejan Novak je dopolnil uspeh domače ekipe z osvojitvijo 3. mesta. torek • 27. junija 2023 Šport, zanimivosti Štajerski 13 Nogomet • NK Drava, 2013 - 2023 90 let Nogometnega kluba Drava Foto: Črtomir Goznik Leto 2013 Pisalo se je leto 1933, ko so ustanovili Nogometni klub Drava. Letos tako praznuje 90 let delovanja. Korenine nogometne igre na Ptuju segajo sicer še nekaj let pred ustanovitvijo kluba. Skozi zgodovino so pri Dravi igrali številni odlični nogometaši in klub je bil v valovih zelo uspešen na različnih nivojih tekmovanj. Največji uspeh so zabeležili v sezoni 2006/2007, ko so modri zasedli 4. mesto v 1. slovenski nogometni ligi. Celotna zgodovina Nogometnega kluba Drava je izšla leta 2013 ob 80-letnici kluba in je zajeta v knjigi Dajmo plavi, dajmo Drava! Turbulentnih deset let Drave V zadnjem desetletju se je na mestu predsednika NK Drava zvrstilo kar nekaj imen, zamenjali so se tudi lastniki, ki so imeli nigerijske, italijanske in slovenske korenine. Klub Foto: Črtomir Goznik Leto 2018 v zadnjem obdobju vodi predsednik Andrej Maglica, ki je v kratkem času stabiliziral situacijo na mnogih področjih in je pripeljal nov veter v ptujski nogomet. S podobno vizijo, ki je zajemala ureditev, stabilizacijo in postopno rast kluba, je pred desetimi leti to na predsedniškem mestu počel Fredi Kmetec. Začrtal si je pot, ki je zajemala predvsem dobro delo v nogometni šoli in razvijanje lastnega igralskega kadra. Domači kader je nekaj priložnosti v zadnjem desetletju dobil, a med njimi je bilo le malo igralcev, ki so naredili dobro kariero. Foto: Črtomir Goznik Fredi Kmetec (2014) Foto: Črtomir Goznik Leto 2016 Po dobri profesionalni karieri je imel v zadnjem desetletju v NK Drava Ptuj pomembno vlogo na igrišču in ob njem Nastja Čeh. Ob nedvomni vodstveni vlogi na zelenicah je prevzel nekatere vodstvene vloge tudi v pisarni. S prihodom investitorjev so se v zadnjih letih dvigovale ambicije in rezultati ptujskega kluba. Ta je deveto desetletje delovanja začel s 3. mestom v 3. ligi vzhod. Z močno ekipo je sledil napad na napredovanje v 2. ligo in po uspehu v dodatnih kvalifikacijah nad Odranci (prva tekma na Ptuju se je končala z 2:0 za Dravo, druga v Lipi pa z 2:1 za Odrance - odločilni zadetek je v 89. minuti tekme za Dravo dosegel David Tomažič Še-ruga, op. a.) so Ptujčani preskočili v ligo višje v sezoni 2014/15. Drava je nato sedem let vztrajala med drugoligaško druščino, že v prvi sezoni po vrnitvi pa je zasedla 3. mesto. V sezoni 2017/18 je v rednem delu prvenstva zaostala le za Muro in je igrala dodatne kvalifikacije za preboj v Prvo ligo Telekom. Pomerila se je s Triglavom in je prvo tekmo doma izgubila z 1:2, drugo v Kranju pa z rezultatom 4:2. Tu je bila najbližje vrnitvi med slovensko nogometno elito. V 2. ligi so v naslednjih sezonah zelo nihali, nazadnje so iz nje izpadli v sezoni 2021/22. NK Drava je v minuli tekmovalni sezoni 2022/23 v 3. ligi vzhod nastopal z večinoma zelo mladimi nogometaši. Trenirala in usmerjala sta jih trenerja Aleš Čeh (prvi del sezone) in Simon Dvoršak (drugi del). Trud obeh je »modre« na koncu popeljal tik pod vrh tretjeligaške lestvice do 2. mesta. Vse do zadnjega sodniškega žvižga so se Ptujčani borili za prvo mesto in preboj v ligo višje, ki je na koncu uspel Dravinji. Drava je igrala iz tekme v tekmo bolje in je postavila dobre temelje za prihodnost. Na 25 tekmah so skupno osvojili 49 točk, do katerih so prišli s 14 zmagami, petimi remiji in štirimi porazi. To je aktualna statistka članske ekipe, ki ima podobno kot tudi vse nižje selekcije v nogometni šoli trenutno zelo dobro podporo v vodilni strukturi kluba. Ta se na vseh področjih organizira, razvija in raste. NK Drava je zajel pozitiven tok in želja vseh v klubu in navijačev je, da s tem tokom pluje še naprej ter tako praznuje 90 let uspešnega delovanja. DB Foto: Črtomir Goznik Leto 2020 Igralci članske ekipe Drave v zadnjih desetih sezonah Ekipa 2013/2014: Aleš Ajlec, Damjan Antolič, Jure Arsič, Zvonimir Droždek, Boštjan Fran-gež, Gregor Furek, Matija Coričan, Boštjan Habith, Aleš Hercog, Alen Horvat, Luka Javornik, Peter Jaušovec, Rok Kajzer, Naser Kajtazi, Dan Krajnc, Denis Krajnc, Luka Kirič, Lučo Kočar, Marcel Koren, Luka Lavrinc, Daniel Ljubeč, Mičo Lugonjič, Aljaž Musič, Boštjan Nežmah, Robert Nikollaj, Robert Osterc, Matej Rumež, Tadej Strelec, Žiga Šoštarič, Denis Topolinjak, David Tomažič Šeruga, Damir Zagoršek, Žan Pivko, Anej Wagner Ekipa 2014/2015: Aleš Ajlec, Damjan Antolič, Jura Arsič, Anto Babič, Marko Barun, Domen Bauman, Aleš Čeh, Nastja Čeh, Zvonimir Droždek, Aljaž Horvat, Alen Hutin-ski, Milan Kokot, Naser Kajtazi, Dan Krajnc, Denis Krajnc, Matevž Kukovec, Klemen Lah, Luka Lavrnic, Rok Letonja, Mičo Lugonjič, Metod Majcen, Matej Murat, Peter Murko, Aljaž Musič, Boštjan Nežmah, Leon Panikvar, Žan Pivko, Mitja Rešek, Marko Roškar, Niko Tisaj, Luka Šalamun, David Tomažič Šeruga, Žan Zamuda Horvat, Žiga Šoštarič Ekipa 2015/2016: Aljaž Ajlec, Nejc Belšak, Miha Bračko, Aleš Čeh, Nastja Čeh, Matic Fur-jan, Aljaž Horvat, Martin Jarc, Yasuhiro Kato, Rok Kidrič, Alen Krajnc, Dan Krajnc, Denis Krajnc, Klemen Lah, Luka Lavrinc, David Lonzarič, Aleš Ma-jer, Mateo Monjac, Aljaž Musič, David Pauko, Žan Pivko, Luka Petek, Denis Perger, Rok Roj, Marko Roškar, Alen Romih, Mitja Rešek, Luka Šalamun, Niko Tisaj, David Tomažič Šeruga, Luka Vindiš, Blaž Zbičajnik, Rok Zorko, Klemen Zlatnik Ekipa 2016/2017: Adnan Bašič, Luka Domjan, Nino Dirnbek, Nastja Čeh, Matic Furjan, Boštjan Frelih, Bruno Gale, Nemanja Gajič, Matic Golob, Tim Golob, Žan Hliš, Gašper Hribernik, Naser Kajtazi, Imran Kajtazi, Mitja Križan, Fran Kukec, Matevž Kukovec, Gašper Kurež, Matic Leskovar, Blaž Lovenjak, Matic Marcius, Aleksander Močič, Aljaž Musič, Marko Milojevič, Marko Panikvar, Jure Perger, Luka Petek, Timotej Pernat, Mitja Rešek, Rok Romih, Marko Roškar, Enes Rujovič, Žan Sitar, Luka Šalamun, Jon Šporn, Jetmir Torra, Tadej Trajkovski, David Veselič Ekipa 2017/2018: Jaka Bizjak, Ignacio Nahuel Cuffaro, Nastja Čeh, Luka Domjan, Albin Džafič, Sulaimon Fatai Adedoja, Žan Flis, Nemanja Gajič, Tim Golob, Andraž Kolar, Anej Kolar, Matevž Kukovec, David Lonzarič, Blaž Lovenjak, Matic Marcius, Jakob Mesarič, Anej Milič, Marko Panikvar, Luka Petek, Ogo-chukwu Prince Akpomudia, Rok Pirtovšek, Miha Pšajd, Matthias Olubori Ayodluwa Fanimo, Luka Šalamun, Aleksander Šeliga, Dejan Školnik, Jon Šporn, David Tomažič Šeruga, Niko Vajda, David Veselič, Denis Vezjak Ekipa 2018/2019: Simon Abutu Oduh, Jaka Bizjak, Jaša Bojnec, Mateo Branilovič, Tibor Cajnko, Ignacio Nahuel Cuffaro, Nastja Čeh, Dan Doan Ibraimov, Jasmin Dedič, Nemanya Ivanov, Duje Filipovič, Žiga Goljat, Tomaž Gojkošek, Žan Hrastnik, Andraž Kolar, Anej Kolar, Rok Koren, Matevž Kukovec, David Lonzarič. Luka Lovenjak, Tin Martič, Marko Marciuš, Leon Martinčevič, Timotej Mate, Matthias Olubori Ayodluwa Fanimo, Luka Petek, Rok Pirtovšek, Miha Pšajd, Mitja Rešek, Anton Rogina, Temitope Samuel Nelson, Svit Sešlar, Dario Strah, Niko Šalamun, Aleksander Šeliga, Matej Šošterič, Jon Šporn, Jaka Vajda, Niko Vajda, Denis Vezjak, Rok Zorko, David Živič Ekipa 2019/2020: Medin Bajrami, Jaša Bojnec, Marko Brest, Darjan Curanovič, Niko Dre-venšek, Jasmin Dedič. Lovro Grajfoner, Nermin Haljeta, Žan Hrastnik, Gaby Joury, Aaron Kačinari, Marcel Kene, Drilon Kryeziu, Sandro Lukič-Grančič, Matic Marcius, Timotej Mate, Ante Melvan, Anej Milič, Alen Neskič, Jan Novak, Jordan Oluwakayode Oluwatsin Akande, Luka Petek, Igor Prahič, Nejc Pušnik, Jan Razgoršek, Mitja Rešek, Roy Rudonja, Temitope Samuel Nelson, Dario Strah, Fran Šlamberger, Sebastjan Šlak, Petar Turkovič, Niko Vajda, Marcel Žižek, David Živič, Nino Žugelj Ekipa 2020/2021: Aldin Aganovič, Malik Bah, Marko Brest, Alessio Capitelli, Rene Čuš, Žiga Dobnik, Sven Dodlek, Niko Drevenšek, Antonio Durič, Nik Erhatič, Jan Gassmann, Filip Janežič, Amir Kahrimanovič, Ivo Antonio Kralj, Matic Kra-šovic, Marko Klasinc, Drilon Kryeziu, Luka Lovenjak, Sandro Lukič-Grančič, Jordan Oluwakayode Oluwatsin Akande, Ian Ninkovic Quintana, Abdela-him Randy Njoya Montie, Matic Marcius, Žiga Maroh, Leon Martinčevič, Anej Milič, Ivan Patta, Jure Pihler, Gabriele Piras, Anton Rogina, Simon Rogina, Temitope Samuel Nelson, Fran Šlamberger, Petar Turkovič, Mark Žvikart Ekipa 2021/2022: Ermin Alič, Malik Bah, Blaž Baligač, Valentin Bolcar, Stavri Bozgo Klinton, Leo Čeh, Žiga Dobnik, Niko Drevenšek, Nejc Duran, Antonio Durič, Nik Erhatič, Nemanja Gajič, Alan Hočevar, Nebojša Ivančevič, Milijan Jablan, Filip Janežič, Jon Jelerčič, Igor Jevremovič, Amir Kahrimanovič, Jaka Korošec, Matej Kraner, Ivo Antonio Kralj, Drilon Kryeziu, Žiga Krušič, Luka Lovenjak, Ante Melvan, Marko Mikulič, Vice Miljanič, Nik Mršič, Cedric Nanitelamio, Rodrigue Nanitelamio, Emanuel Nikpalj, Maj Penič, Miha Petrovič, Patrik Pivko, Alen Ploj, Uroš Poljanec, Maj Ribič, Anton Rogina, Simon Rogina, Miloš Sekulič, Filip Starič, Rene Šabeder, Sebastjan Šlak, Fran Šlamberger, Matej Šošterič, Aleš Štornik, Jonathan Tassin, Tadej Trajkovski, Valentin Vogrinec, Amadej Vršič Ekipa 2022/2023: Bono Bezjak, Marcel Blaj, Valentin Bolcar, Rok Brence, Leo Čeh, Sandro Čeh, Abner Da Silva Sa, Niko Drevenšek, Nejc Duran, Nik Erhatič, Jan Vid Gorenjak, Matija Horvat, Nikola Daniel Jadric, Marko Domagoj Jadrič, Filip Janežič, Luka Janžekovič, Davud Kokič, Enej Kramberger, Nejc Letnik, Luka Lovenjak, Jan Lukič, Lukas Lukič, Vito Marot, Lovro Markoli, Daniel Anthony Miličič, Klemen Mlakar, Tim Očko, Maj Penič, Miha Petrovič, Pa-trik Pivko, David Kenny Reistätter, Dorian Rudič, Patrik Sakelšek, Niko Šalamun, Vid Sedej, Tjaž Sedič, Rene Šabeder, Valentin Vogrinec, Marcel Žižek 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 27. junija 2023 Strelstvo • V Kidričevem III. kvalifikacijski turnir 50 m V Kidričevem dvojna zmaga za Rajmonda Debevca, v Rečici za Kevina Vento Foto: Strelsko društvo Kidričevo Z elektronskimi tarčami modernizirano kidričevsko strelišče je bilo minuli konec tedna prizorišče državnega tekmovanja na 50 m, na katerem je svojo natančnost preizkusil tudi zlati slovenski olimpionik Rajmond Debevec. Na posodobljenem in z elektronskimi tarčami opremljenem modernem 12-mestnem strelišču na 25/50 m v Strnišču pri Kidričevem je minuli konec tedna potekal tretji kvalifikacijski turnir na 50 m za uvrstitev na državno prvenstvo 50 m v letu 2023. Kljub udeležbi najboljših slovenskih strelk in strelcev na Evropskih igrah v Vroclavu-Krakovu se je v Strnišču pri Kidričevem zbralo rekordno število strelcev (70), ki so poskušali doseči normo za nastop na DP 50 m. Potekalo bo v Caju-Pragersko v organizaciji SD Svečina 5. in 6. avgusta. Kidričan Aleš Pernat s puško v ležečem položaju tretji V streljanju z malokalibrsko puško na 50 m leže je v odsotnosti Roberta Markoje prepričljivo zmago slavil olimpionik Rajmond Debevec s 617,6 kroga pred mladim Rečičanom Nikom Matkom (601,5) in domači- nom Alešem Pernatom, ki je s 600,2 kroga osvojil tretje mesto. Drugi kidričevski strelec Mark Berdnik je s 489,8 kroga osvojil 10. mesto. Tudi v najzahtevnejšem trojnem položaju s puško na 50 m je bil najboljši Debevec, ki je zmagal s 582 krogi pred Nikom Matkom (553). V ženski konkurenci je bila v odsotnosti najboljših slovenskih strelk Žive Dvoršak, Urške Kuharič in Klav-dije Jerovšek najboljša Trzinka Teja Medved s 570 krogi. Miklavški strelec Boštjan Simonič s pištolo drugi Z malokalibrsko pištolo na 50 m je dobro streljanje pokazal miklavški strelec Boštjan Simonič, ki je s 535 krogi le za dva kroga zaostal za zmagovalcem Blažem Kunškom (537) in osvojil drugo mesto. Preostala miklavška strelca, Miran Miho- lič (492) in Dejan Ritonja (462), sta osvojila peto in osmo mesto, kidričevski strelec Stanislav Gole (411) je pristal na 11. mestu. Miklavžčani so bili s 1.489 krogi uspešni tudi v ekipni tekmi, kjer so slavili pred Kočevci Morisa. III. kvalifikacijski turnir 25 m Rečica pri Laškem: Ormožan Kevin Venta z dvema zmagama in bronom najboljši V Rečici pri Laškem pa se je minuli konec tedna 42 strelcev s pištolami na 25 m preizkusilo na 3. kvalifikacijskem turnirju na 25 m in se pripravljalo na poletni vrhunec sezone z nastopom na državnem prvenstvu, ki bo na istem strelišču potekalo od 7. do 9. julija. V najprestižnejši olimpijski disciplini hitrostrelne pištole so bili v odsotnosti najboljšega slovenskega strelca Jožeta Čepra uspešni Ormo- žani Kovinarja, za katere je najboljši rezultat dosegel Kevin Venta (512) in osvojil tretje mesto, preostali Or-možani so osvojili: 4. Emerik Hod-žič (510), 5. Stiven Vočanec (477), 6. Gregor Polajnko (464) in 7. Žan Tomažič (431). Zmagal je Jan Hribar SD Jožeta Kovačiča iz Šentvida pri Stični. S pištolo s središčnim vžigom oz. velikega kalibra je srečno zmago slavil Ormožan Kevin Venta s 567 krogi, ki je premagal Nenada Vignjeviča z enakim rezultatom, a več doseženimi notranjimi deseticami, tretji je bil Emerik Hodžič (552) s krogom prednostni pred Bojanom Frasom (551) iz SD Proarmis Maribor, peto mesto je osvojil tretji Ormožan Žan Tomažič (546). Drugo zmago in še tretje odličje je dosegel Kevin Venta v disciplini standardne pištole, kjer je bil s 550 krogi boljši od Bojana Frasa (537) in Jana Hribarja (532), peto mesto je osvojil Emerik Hodžič (526), 7. Žan Tomažič (507). Simeon Gonc Tenis • Turnir TE U-16 na Ptuju Rokomet V ženski rokometni ligi nov sistem tekmovanja Med posamezniki slavila Avstrijec in Madžarka Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož bodo tudi v naslednji sezoni nastopale v elitnem ženskem rokometnem tekmovanju. V organizaciji TK Terme Ptuj je na Ptuju potekal tradicionalni turnir serije Tennis Europe za igralke in igralce do 16. leta starosti. Skupaj se jih je zbralo več kot 100 iz 16 držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Italije, Avstrije, Češke, Slovaške, Romunije, Bolgarije, Ukrajine, Rusije, Nemčije, Švedske, ZDA in Kanade. V sobotnih finalnih dvobojih med posamezniki ni bilo slovenskih predstavnikov. Ti so se najdlje prebili do polfinala (Mark Bečirovič Novak iz ŽTK Maribor). V finalu fantov (fotografija spodaj) sta se merila Romun Harris Kopanyi (1. nosilec) in Avstrijec Benjamin Scharner (8.), zmagal je slednji z izidom 6:1,7:6 (3). Pri de- kletih je bil finale (na fotografiji zgoraj) povsem madžarski, Anna Mihal-ka (4.) je na koncu ugnala rojakinjo Luco Kalman (2.) z izidom 6:1,6:4. Da pa Slovenci niso ostali praznih rok, sta med dvojicami poskrbeli Zala Bizjak in Luisa Fusil (bili sta 2. nosilki), ki sta ugnali prvopostavlje-no madžarsko navezo Izabella Ben-ke Ciosanu-Viola Hajna Jeck(2:6,6:4, 10:4). Pri fantovskih dvojicah je povsem avstrijski obračun pripadel Timu Ro-senkranzu Koenigu in Benjaminu Scharnerju. Slednji je tako z dvema lovorikama najuspešnejši igralec turnirja. JM Na seji združenja 1. ženske rokometne lige so slovenski klubi obravnavali več pomembnih točk ter sprejeli številne zaveze k nadaljnji krepitvi tekmovanja. V sezoni 2023/24, ki se bo začela sredi septembra, bo spremenjen sistem tekmovanja. Vodilni možje 1. SRL za ženske so predstavnike ekip seznanili s poročili pretekle sezone, predlogi prenove aktov Rokometne zveze Slovenije (RZS) ter sprejeli določene manjše popravke formata tekmovanj, ki se vrača v okvire, ki so vladali pred koronskim obdobjem. Ženska rokometna liga se tako znova deli na tekmovanje v dveh ravneh, to sta 1. A- in 1. B-liga, v vsaki pa bo nastopalo po osem ekip. Krim Mercator je v tekmovanje prijavil ekipo B, ki bo nastopala v 1. B-ligi, kjer se bodo kalile mlajše igralke Krima, a ta ne bo imela možnosti napredovanja v višjo raven tekmovanja. Novost bo prinesla tudi zagotovljena možnost napredovanja prvakinj 1. B-lige v višji rang, od koder bo v nižjega izpadla zadnjeuvrščena ekipa. Točke iz rednega dela se ne bodo prenesle v končnico Spremenil se bo tudi sistem tekmovanja, ki bo po rednem delu, v katerem se bodo ekipe v posamezni ligi med sabo pomerile po dvakrat, prešel v končnico po sistemu »1-4, 5-8«, in sicer v obeh ligah. Ekipe bodo glede na uvrstitev v rednem delu rangirane s točkami - tako bo prvouvrščena prejela 6 točk, druga 4, tretja 2, četrta pa nobene točke, enak sistem pa bo veljal tudi za končnico od 5. do 8. mesta. Osvojene točke iz rednega dela se ne bodo prenesle v končnico. V končnici za prvaka se bodo eki- pe po ligaškem sistemu znova med sabo pomerile po dvakrat, zmagovalna bo osvojila naslov državnih prvakinj (oziroma prvakinj 1. B-lige), v končnici za obstanek pa se bodo ekipe borile, da ne pristanejo na zadnjem mestu, ki pomeni nazadovanje v nižjo raven tekmovanja. Na ta način bo prvenstvo pridobilo zanimivost in bo še dodatno dvignilo produkt ženske rokometne lige, ki bo prvič v zgodovini dala kar štiri ekipe v evropska tekmovanja. Klubi so potrdili tudi tekmovalni koledar za sezono ter organizacijo superpokalnega turnirja v Logat- cu, ki bo zaradi nastopov klubov v evropskih tekmovanjih bržkone na sporedu 7. in 8. oktobra. V Logatcu bo pred sezono potekala tudi predstavitev vseh klubov in novinarska konferenca pred začetkom liga-ških tekmovanj. sta Foto: Črtomir Goznik V končnici za prvaka se bodo eki- 1.ASRL (ž) PARI 1. KROGA: Velenje - Litija, Krim Mercator-Trgo ABC Izola, Krka - Žiher hiše Ptuj-Ormož in Z'dežele -Mlinotest Ajdovščina 1. B SRL (ž) PARI 1. KROGA: Ljubljana - Olim-pija, Vrhnika - Sava Kranj, Koper -Piran in Krim Mercator B - Zvezda Logatec. torek • 27. junija 2023 Šport, rekreacija Štajerski 15 Rekreacija • Športne igre zaposlenih delavcev Podjetje Makoter pred Farmtechom in Krko Športna zveza Ljutomer je v športnem parku na Cvenu in v Cezovih jamah pripravila športne igre delavcev, zaposlenih v podjetjih ljutomerske občine. Namen projekta je spodbuditi poslovno javnost k rekreativni katere se razvija tudi pomembna vez med gospodarstvom in športom. Tekmovanja so potekala v malem nogometu, odbojki na mivki, namiznem tenisu, pikadu in športnem ribolovu. Največ uspeha so imeli za- ki so osvojili prvo mesto pred Farmtechom, Krko, Slovenskimi železnicami in Cleangradom. V posameznih kategorijah so zmagali: - nogomet: Krka, d. d. - odbojka na mivki: Makoter, aktivnosti in druženju, na podlagi posleni delavci v podjetju Makoter, d. o. o. - namizni tenis: Jože Ivančič (Makoter, d. o. o.) -pikado: Dejan Novak (Farmtech, d. o. o.) - športni ribolov: Darko Krajnc (Makoter, d. o. o.) NŠ Udeleženci športnih iger zaposlenih delavcev Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Spominska dirka Mirka Hanžekoviča Okoli 1.200 ljubiteljev konjeni-štva je na ljutomerskem hipodromu spremljalo prvo kasaško prireditev letošnje tekmovalne sezone. V sedmih preizkušnjah sta bili v ospredju spominski dirki nekdanjih izvrstnih članov KK Ljutomer Mirka Hanžekoviča in Janka Makoterja. Dirko občine Veržej, namenjena Mirku Hanžekoviču, je sestavljala osmerica 3- do 4-letnih slovenskih kasačev, ki so se pomerili s štartom z obrata na distanci med 2.180 in 2.200 metri. Dirko je povedel 4-letni Lennox, voznika Jožeta Sagaja in lastnika/trenerja Slavka Makovca (KK Ljutomer). Poskušala sta ga ujeti 4-letna Jerca (Dolinšek Trontelj, KK Stožice Ljubljana) in 4-letna Nevia Viking (Jerovšek, KK Ljutomer), a brez uspeha. Lennox je svojo prednost v ciljni ravnini še povečal in zanesljivo zmagal. Izjemno razburljiva in izenačena je bila tudi dirka Janka Makoterja, kjer se je šesterica 4- do 14-letnih tujih kasačev pomerila na 2.100 metrov dolgi stezi. 7-letni Maugli (Janko Sagaj, KK Ljutomer) je na-skakoval tretjo zaporedno zmago in s tem osvojitev pokala v trajno last. Dobro mu je kazalo po tisočih metrih na 2. mestu, a je popustil v končnici, kjer se je v ciljni ravnini znašla četverica s povsem enakimi možnostmi za osvojitev najvišje lovorike. Nekoliko iz ozadja se je v ospredje izstrelil 8-letni konj francoskega registra Fun de Bellande in z italijanskim voznikom Paolom Sca-mardellom slavil v rekordnem kilometrskem času - 1:14,9. Lastnik in trener zmagovalca Zvonko Osterc je po zmagi žarel od sreče: „Polnih 20 let sem naskakoval pokal, končno mi je uspelo. Ob mnogih izvrstnih dosežkih v moji dolgoletni kasaški karieri štejem tovrstno lovoriko kot eno najpomembnejših ..." NŠ Rokomet • RKJeruzalem Ormož Nov premik na relaciji Marioor-Ormož Zmagoslavje ekipe Zvonka Osterca (drugi z leve) v spominski dirki Janka Makoterja Pred dnevi je na Hardeku v prostorih kluba pogodbo za novo sezono podpisal Anže Blagotinšek, mlajši brat slovenskega reprezentanta Blaža Blagotinška, ki nastopa v nemški Bundesligi in bo v novi sezoni oblekel dres slovitega Flensburga. Mlajši od bratov Blagotinšek je v minuli sezoni nosil dres Ma- ribora, ki se je poslovil od igranja v elitni ligi. Sicer gre za mladega rokometaša (letnik 2001), ki je svojo rokometno pot začel v Celju in bo v dresu Jeruzalema igral na poziciji krožnega napadalca, še pomembnejšo vlogo pa bo imel v fazi obrambe. UK Judo Lara uspešna v Bolgariji JERUZALEM Slovenija \ cii V.-raB» m wind (j?) cen P Qïïaùm. C p > — AAN < C » ¡©IMAfiiFARM f Inn fr op/en 'iitogradništvo -SKOVAR V sredini meseca se je mlada ptujska judoistka Lara Sledič s svojim klubom Apolon Hoče v bolgarskem mestu Panagyurishe udeležila močnega večdnevnega mednarodnega judo turnirja. Turnirja Topalov Open se je skupno udeležilo preko 1.000 tekmovalcev iz 20 držav. 14-letna Lara je zelo uspešno nastopala v kategoriji do 48 kg. V prvem krogu je zmagala proti tekmici iz Turčije, v drugem je ugnala še vrstnico iz Bolgarije, za uvrstitev v zaključne boje pa je dodala še tretjo zmago v vrsti, tokrat proti tekmici iz Turčije. Sledil je polfinalni obračun z domačinko iz Bolgarije, ki pa ga je Lara kljub zelo dobri borbi na koncu izgubila. Za mesto na zmagovalnem odru se je borila s predstavnico Izraela, kar ji je z zmago tudi uspelo. Odlično 3. mesto v močni mednarodni konkurenci je za 14-letno tekmovalko odličen uspeh. UR WNTAZA t«1' M i Mam IUPALOVOPEN „ Panag|ghte Butogrja S CM Uči™ M Foto: Arhiv RK Ormož Anže Blagotinšek je nova moč pruoligaša iz Ormoža. Planinski kotiček Koroška planinska pot - 7. etapa SOBOTA, 15.7. 2023 ODHOD: ob 5.00 - parkirišče pod gradom. VRNITEV: ob 19.oo - parkirišče pod gradom. OPREMA: primerna planinska oprema za sredogorje. OPIS TURE: Koroška planinska pot (KPP) je 230 km dolga krožna planinska pot, ki povezuje tri koroške doline, in sicer Mežiško, Dravsko in Mislinjsko, ter pogorja od Karavank, Pohorja, Kozjaka in Savinjskih Alp. KPP je speljana skozi 32 kontrolnih točk prek vrhov vseh pomembnejših gora in hribov koroške regije, kot sta dvatisočaka Peca in Raduha ter Pohorje, Uršlja gora, Kozjak, Smrekovec in Olševa. Ob poti pa so tudi številne koče in postojanke, kjer se lahko okrepčamo in tudi spočijemo. Sedmo etapo KPP začnemo pri Ribniški koči na Pohorju, kjer se bomo z rahlim vzponom počasi vzpenjali proti Črnemu vrhu (KT13) ter nato nadaljevali v smeri proti Crmovškovemu domu pod Veliko Kopo (KT14). Po počitku se bomo začeli rahlo spuščati proti koči Planine (KT15), ki so jo planinci PD Vuzenica 1946 preuredili v planinsko zavetišče. Nato se bomo vrnili do odcepa ter pot nadaljevali do Koče pod Kremžarjevim vrhom (KT16), kjer se bomo po okrepčilu spustili do Slovenj Gradca, kjer je zaključek etape. ZAHTEVNOST TURE: lahka (cca. 6 ur hoje). PRIJAVE: www.pdptuj.si - do zapolnitve mest. STROŠEK IZLETA: 22 € INFO: na tel. št. 040 458 320 (Matjaž Petek - vodja izleta). Matajur in Monte Cuar 23. do 25. julij 2023 Ptujski planinci vas vabimo, da se z nami podate v predgorje Julijskih Alp, od koder se odpirajo obširni razgledi preko Furlanske nižine vse do Jadranskega morja. Njuna lega nad Furlansko nižino, bližina Jadranskega morja in Julijskih Alp, so kot nalašč za planinarjenje. Prvi dan bomo planinarili na območju Matajurja, drugi dan se bomo povzpeli na Monte Cuar, tretji dan pa bomo osvojili Slavnik ali katero od bližnjih planinskih točk. Seveda ne bo manjkalo kopanja v morju in prijetnega druženja. Udeleženci izleta na Matajur (1.650 m) in Monte Cuar (1.479 m)se zberemo v nedeljo, 23. julija, ob 4.30 na železniški postaji Ptuj. Prvi dan se bomo popeljali do planinske koče Rifugio Pelizzo (1.320 m), od koder bo sledil prijeten vzpon do Doma na Matajur (1.545 m). Po počitku se bomo povzpeli na bližnji vrh Matajurja. Na vrhu si bomo privoščili daljši počitek za malico in obširen razgled, ki seže vse do morja. Pot nas bo nato vodila do parkirišča in naprej v Sesljan, kjer bomo zaplavali v Jadranskem morju. Nato sledi vožnja do Kozine, kjer bomo prvi dan zaključili pot ter prenočili v hotelu Admiral. Seveda bo ob okusni večerji sledilo prijetno planinsko druženje. V ponedeljek se bomo po zajtrku podali skozi Avasinis do prelaza Cuel di Forchia (900 m). Po planinski poti se bomo povzpeli na vrh razgledne gore Monte Cuar, od koder je veličasten razgled na bližnjo in daljno pokrajino. Po daljšem počitku, bomo sestopili do sedla Cuel dai Poz (1.378 m) in naprej do planine Malga Cuar, kjer si bomo privoščili počitek za domače dobrote, ki jih nudijo na planini. Popoldan pa sledi sestop do parkirišča in vrnitev na Kozino v Hotel Admiral. V torek se bomo po zajtrku podali na bližnji Slavnik ali katero od planinskih točk. Seveda se bomo predali še morskim užitkom in se popoldan vrnemo v Ptuj oziroma na izhodiščne kraje. Opremite se planinsko in vremenu primerno. Hrana v planinski koči, hotelu Admiral in iz nahrbtnika. Strošek izleta znaša 174 EUR in vključuje polpenzion v dvoposteljnih sobah hotela Admiral, prevoz ter organizacijo. Ob prijavi vplačate akontacijo 60 EUR, preostanek pa do 9. julija 2023. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 2023072325, namen Matajur. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka 7. julija, oz. do zasedbe 15 prostih mest izleta. Vodil bo Uroš Vi-dovič s sovodniki. Škrlatica, 2738 m 21.-22. 7. 2023 Škrlatica je druga najvišja gora pri nas v Julijskih Alpah. Dviga se med dolinama Velika Pišnica in Vrata. Na vrh Škrlatice vodi slikovito in razgibano speljana zavarovana pot. Začeli bomo v Vratih pri Aljaževem domu, ki nam bo v petek nudil zatočišče. Po zgodnjem vstajanju se bomo podali sprva skozi gozd, pot kmalu zagrize v strmino in po slabih treh urah prispemo do Bivaka IV na Rušju med Stenarjem in Dolkovo špico. Po izredno razgledni stezi nadaljujemo okoli Dolkove špice in pred nami so razbiti Rokavi, za nami pa mogočna Triglavska stena. Vzpnemo se do vrha melišča pod južno steno Škrlatice in čaka nas še 350 višinskih metrov zavarovane poti. Ko dosežemo vrh južnega grebena, nadaljujemo po njem do vrha. Kmalu zagledamo velik kovinski križ, ki so ga postavili člani gorniškega kluba Skala leta 1934. Pet let po osamosvojitvi so ponovno postavili njegovo identično kopijo, kajti predhodnik je »moral« čez severno steno Škrlatice. Vzpon na Škrlatico je dolga in naporna tura. Zgornji del je zahtevna zavarovana pot. Za vzpon bomo potrebovali od 5 do 6 ur. Sestopili bomo po poti vzpona. Celotna dolžina ture bo med 9 do 10 ur. Oprema in oblačila naj bodo primerna letnemu času in vremenskim pogojem. V nahrbtnik sodijo še, varovalna čelada, rokavice, prva pomoč in osebna varovalna oprema - plezalni pas in samovarovalni komplet. Dobrodošla je neskončna zanka dolžine 120 cm ali »prusik« vrvica in vponka z matico ali samodejnim zaklepom. V petek ob 15. uri se zberemo na parkirišču pod gradom, od koder se zapeljemo v dolino Vrata, kjer bomo v Aljaževem domu prenočili. V soboto se bomo po zgodnjem vstajanju podali proti Škrlatici. V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, hrana in kak priboljšek. Med potjo ni vode. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni društva do torka, 18. 7., oz. do zapolnitve prostih mest. Strošek planinske ture na Škrlatico je 53,00 €. Več informacij je na tel. 02 777 15 11 ali 041 237 010, kjer so na voljo vse dodatne podrobnosti. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena OTHR, sklic: SIOO 2023072122, namen Škrlatica. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki. Foto: NS Foto: NS Foto: Arhiv 16 Štajerski Kronika torek • 27. junija 2023 Podravje • Za posodobitev omrežja bi potrebovali milijardo evrov Električno omrežje je na vzhodu države prešibko Marsikatera podravska občina ima precejšnje težave zaradi prešibkega električnega omrežja. To je velikokrat tudi razlog, da se katera izmed naložb začne kasneje, kot so sprva načrtovali. Rešitev je namreč izgradnja primerne energetske infrastrukture, ki pa je ni mogoče umestiti v prostor kar čez noč. V občini Starše so na take težave naleteli pri širitvi obrtne cone, njihovo električno omrežje je namreč prešibko za vse potrebe. »Če pogledate v posebno aplikacijo SODO, kjer lahko ugotovite moč omrežja po vsej Sloveniji, smo mi na najnižji možni ravni. Tudi na splošno je vzhodni del države slabše razvit na področju razvoja energetike oz. energetskih omrežij. Pri vsakem projektu tako skupaj z Elektrom Maribor iščemo ustrezne rešitve, ki so največkrat povezane z umeščanjem novih elektroenergetskih objektov v prostor, kar pa seveda zahteva svoj čas in denar,« je iz- postavil Stanislav Greifoner, župan občine Starše in dodal, da imajo velike težave tudi s priključitvijo sončnih elektrarn. Dravske elektrarne Maribor (DEM) sicer nameravajo v Zlatoličju graditi veliko sončno elektrarno, zato bo najverjetneje treba čim prej zagotoviti zadostno količino električne moči. Za vzpostavitev obrtne cone v Zlatoličju so morali na primer umakniti daljnovod in zgraditi novo transformatorsko postajo. Zanimivo sicer je, da ima ravno starška občina tako velike težave z elektriko, saj na njenem območju deluje največja slovenska hidroelektrarna, ki pro- Elektro Maribor brez seznama krajev, kjer priklop ni možen Marsikoga je presenetilo, da na strehi svojega objekta ne more imeti sončne elektrarne, saj za postavitev ni dobil potrebnega soglasja. To v bistvu pomeni samo to, daje električno omrežje na teh območjih prešibko za vse odjemalce. Elektro Maribor smo zaprosili za seznam krajev, kjer trenutno ni mogoče priklopih sončnih elektrarn. Zatrdili so, da je to nemogoče definirati, ker je v vsakem kraju zagotovo še nekaj kapacitet, ki niso izkoriščene. Vsak kraj namreč napaja več transformatorskih postaj, med katerimi so ene čisto zasedene, ene delno, ene pa še relativno proste. Vlaganja Elektra Maribor v posodobitev omrežja Leto: Višina sredstev (v evrih): 2020 9 milijonov 2021 9,4 milijona 2022 9,2 milijona 2023 11,2 milijona 2024 13,2 milijona Vir: Elektro Maribor izvede več kot petino električne energije DEM (577 GVVh/letno). Na desnem bregu Ptuja nova mestna zanka Na Elektro Maribor smo naslovili vprašanje, zakaj je na vzhodu države električno omrežje precej bolj šibko kot v zahodnem delu. V odgovoru so pojasnili, da je omrežje na vzhodu bolj razvejano zaradi večje in bolj razpršene poseljenosti. »V zahodnem delu države je na približno enaki površini približno pol manj odjemalcev, tudi ti živijo na bolj strnjenih območjih. Temu primerne so v vzhodni Sloveniji tudi razdalje električnih vodov, ki so v povprečju približno dvakrat daljše. Posledica tega pa so fizikalne omejitve in zato manj ugodna izhodišča za pri- 1*i, -- ■ jnS V obrtni coni v Zlatoličju so lahko zagotovili zadostno količino električne moči le z izgradnjo nove transformatorske postaje. ključevanje razpršene proizvodnje električne energije,« so zapisali. Glede na trditve Elektra Maribor je ravno razpršena poseljenost v vzhodnem delu Slovenije ključnega pomena, saj je posledično umestitev elektroenergetskih naprav v prostor zahtevnejša. Rešitev je gradnja proizvodnih virov tam, kjer se hkrati tudi porabijo, zato posledično ni treba graditi novih dodatnih vodov za transport odvečne energije k oddaljenim porabnikom. Na desnem bregu Ptuja med drugim načrtujejo novo mestno zanko, ki bi omogočila boljše razmere za vključevanje novih objektov v omrežje. Za posodobitev električnega omrežja na območju Podravja so v zadnjih treh letih namenili v povprečju okoli 9,2 mio evrov na leto. Letos nameravajo k temu znesku dodati še dva milijona evrov. Sredstva bodo enakomerno investirali v vse podravske občine. Da bi bilo v prihodnje zavrnitev čim manj, bi samo Elektro Maribor v naslednjih desetih letih potreboval skoraj milijardo evrov. Po trenutno znanih finančnih okvirih je zagotovljena manj kot polovica teh sredstev. Posledično bodo seveda morali zaposliti še ustrezno število strokovno usposobljenega kadra. Estera Korošec Podravje • Nujno zatiranje ameriškega škržatka Vinogradništvo je na kocki Zlata trsna rumenicaje bolezen vinske trte, kije v slabih 20 letih postala največja grožnja vinogradništvu v Podravju in širše. Kot je dejal Matej Rebernišek s KGZ Ptuj: »Če ne bomo začeli tretirati vsakega nasada, tudi brajd in ohišnic, potem nas čaka velika tragedija v vinogradništvu.« Okvirni rok za prvo tretiranje ameriškega škržatka, prenašalca bolezni, je konec junija. Na območju občin Ljutomer, Ormož, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Destrnik, Sveti Andraž, Jur-šinci, Gorišnica, Dornava so obvezna tri tretiranja ameriškega škržatka, enako v občinah Zavrč, Cirkulane, Markovci, Ptuj, Duplek, Lenart, Sveta Trojica, Cerkvenjak. Razlika je, da se v slednjih občinah lahko vinogradniki odloči- jo zgolj za dve tretiranji, vendar pa morajo v teh primerih skrbno pregledovati število ameriškega škržatka. V ostalih vinogradih na območju Starš, Hajdine, Vidma, Kidričevega, Slovenske Bistrice, Poljčan, Makol, Majšperka, Pod-lehnika, Žetal in Središča ob Dravi sta obvezni dve tretiranji. Točne datume uporabe insekticidov, ki torej preprečujejo razvoj ameriškega škržatka, napove javna služba zdravstvenega varstva rastlin, ki deluje tudi na Kmetijsko--gozdarskem zavodu Maribor. V skladu z načrtom ukrepov za zlato trsno rumenico, ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo, pa je okvirni datum prvega tretiranja od sredine do konca junija, drugega - običajno tri tedne po prvem tretiranju (do 15. julija) ter tretjega konec julija oz.začetek avgusta. Kot pa opozarjajo na ministrstvu: »Vsa sredstva, ki so dovoljena za zatiranje ameriškega škržatka, so nevarna za čebele. Zato je pomembno, da se prvo zatiranje opravi takrat, ko je trta že povsem zaključila cvetenje. Pred uporabo insekticida je treba pokositi cvetočo podrast v vinogradu oziroma na drug način preprečiti, da bi jo FFS doseglo.« Za doseganje večje učinkovitosti delovanja insekticidov priporočajo njihovo uporabo v večernih oziroma nočnih urah. Mojca Vtič Foto: Matej Rebernišek Napovedi zatiranja ameriškega škržatka lahko vinogradniki spremljajo na spletni strani KGZ Maribor, oddelek za varstvo rastlin. V» c ■ o - /--. .T -----a C? » -•> O ^ T» Rojstva: Špela Vuk, Dornava 99, Dornava - deklica Hana; Tina Tič, Pongrce 29, Cirkovce - deček Nace; Sergeja Slanič, Krožna pot 13, Orehova vas - deklica Klara; Janja Rakovnik, Malahorna 7, Oplotnica - deklica Isabela; Aleksandra Petek, Senešci 47, Velika Nedelja - deček Jakob; Pia Panič - deček Elias; Anja Zagoršek - deček Jurij; Špela Mihelak - deček Nai; Saša Saletinger - deklica Stella; Teja Cimerman - deček Lukas; Katja Polanec - deček Ožbalt; Sabina Krajnc - deček Martin; Renata Veber - deček Lovro; Svetlana Korošec - deklica Lara. Poroke - Ptuj: Matjaž Peršuh in Barbara Žnidarič, Pleterje 57; Shreayan Kapoor in Iva Rakuša, Ptuj, Mariborska c. 53; Boštjan Kovač in Vesna Plut, Vitomarci 37a; Matej Muršec in Sandra Šrajner, Ptuj, Ul. 5. Prekomorske 19; Sebastjan Mikša, Sodinci i8b, in Tea Maroh, Hrastovec 35; Uroš Verlič in Olga Kolarič Lorber, Krčevina pri Vurbergu i47c; Jan Kogelnik in Barbara Keršič, Sp. Hoče, Čobčeva ul. 11; Niki Pravdič in Ana Pehnec, Radizel, Šolska pot 5; Marko Ko-letnik in Bijanka Ciglar, Zabovci 83a; Žiga Maroh, Grajena 44e, in Valentina Tement, Ptuj, Turniška ul. 32. c O C? C? O? c C? Ö _ Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolgo kraljuje. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Že zjutraj in dopoldne lahko nastane kakšna ploha ali nevihta. Sredi dneva bodo na severu krajevne plohe in nevihte, ki se bodo do večera razširile nad večji del države. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem zvečer šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 22 do 28, na Primorskem okoli 30 °C. Napoved za Podravje Foto: CG Vir: ARSO SMO JUNIJ, 2023 Foto: Črtomir Goznik Tudi devetič prižgali na tisoče iskric v očeh Enaindvajseti junij ni bil samo prvi poletni dan leta 2023, to je bil že 9. zaporedni junijski dan, prvi je bil leta 2014, ki je tudi letos spisal izjemno zgodbo srčnosti, veselja, optimizma in pozitivizma vseh, ki soustvarjajo to edinstveno zgodbo, ki povezuje uporabnike socialnih zavodov in drugih institucij, ki skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, centrov za socialno delo, rejniških družin, prostovoljskih organizacij in ljudi iz drugih okolij. Celodnevna prireditev Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč skozi svoje poslanstvo utrjuje zavedanje o tem, da so za družbo pomembni prav vsi, ki jo soustvarjajo na takšen ali drugačen način, ne glede na drugačnost. Letos se je v izjemno vročem dnevu, ki je le še bolj vabil v bazene, veselilo okrog 1.100 ljudi s posebnimi potrebami in njihovi spremljevalci iz cele Slovenije. Za veliko večino je ta celodnevna prireditev dan, ki ga nestrpno čakajo celo leto, da se bodo lahko ponovno srečali s prijatelji iz drugih zavodov in ustanov, navezali nova poznanstva, predvsem pa uživali v bazenih in ob bazenih Term Ptuj, na koncertu in druženju v amfitea-tru. Njihove zgodbe so izjemne, kot sta izjemna njihova srčnost in iskrenost. Del te edinstvene zgodbe so vselej tudi glasbeniki, pevke in pevci, ansambli, ki vselej navdušijo in izvabijo nepopisno veselje. „Ne predstavljam si, da ne bi bili več skupaj. Zdi se mi, da smo vsako leto bolj veseli, še bolj povezani. Priti na takšen dogodek, kjer se te ljudje tako razveselijo, je božanski občutek. To so pravi srčki, res se rada vračam v Terme Ptuj na to resnično edinstveno in neponovljivo prireditev. Tudi drugi glasbeniki, " je povedala Tanja Žagar. Najvišja vrednota, vrlina človeka je, da lahko ponudi nekaj dobrega, pomaga sočloveku, pa je prepričan idejni pobudnik te prireditve, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. „Verjamem, da družba Radio-Tednik Ptuj, skupaj s Termami Ptuj in drugimi partnerji, ustvarja eno lepših in večjih zgodb v Sloveniji, ki je navdih za vse. Vsem partnerjem smo neizmerno hvaležni, tako v našem imenu kot v imenu vseh, ki vsako leto uživajo in se veselijo na tej celodnevni prireditvi," je še posebej poudaril. Sicer pa je že veliki Cicero zapisal, da brez naklonjenosti in prijaznih čustev v življenju ni radosti. Vse, kar je lepo in neponovljivo, hitro mine, ostanejo pa lepi spomini, zapisi in fotografije, ki bodo še dolgo spominjali na dan, ko se v Termah Ptuj trajno prepletejo izjemna čustva in srčnost ter še dolgo dajejo navdih za nove dobre zgodbe in dejanja. Da bi le bilo tako še večkrat, da bi bil junijski dan v Termah Ptuj večkrat letno, je želja vseh, ki jih povezuje že od leta 2014. MG 18 Štajerski rsi SKUPAJ SMO enakost- prijateljstvo- torek • 27. junija 2023 . ' tfñ ? f i V']}/)).^ Foto: Črtomir Goznik Ansambel Petovia: „Smo zelo navdušeni, v veliko čast nam je, da imamo priložnost sodelovati na tem dogodku, prižgati iskrico v očeh ljudem in vsem otrokom s posebnimi potrebami. Vsi potrebujemo vsak nov dan, vsi skupaj se trudimo, da bi živeli v tej naši deželi zelo lepo in srčno. Za nas ni večje časti kot to, da lahko sodelujemo na tem dogodku, da tudi mi prižgemo delček iskrice. Kot moška zasedba smo letos prvič na tej prireditvi, občutki so odlični, malo drugačni kot sicer. Ponosni smo, da smo del te čudovite zgodbe," je povedal Kristijan Markež. Foto: Črtomir Goznik Marjan Šalamun (Ptuj, VDC Dornava): „Vsako leto je odlično. Zelo sem zadovoljen. To je dan zabave, sprostitve, uživanja ob glasbi Tanje Žagar, Domna Kumra in drugih, ki so nastopili na letošnjem koncertu. Zelo rad imam glasbo, ne izbiram, vse poslušam. Letošnja prireditev je že šesta, ki sem se je z največjim veseljem udeležil. Tudi v prihodnje bom prišel, če jo boste organizirali." C Projekt Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč so omogočili: Terme Ptuj, Zavarovalnica Triglau, Talum, Serioplast SL, Zerox, Vzajemna, občina Majšperk, Kaass avto, Občina Markouri, Autoseruis Tumšek, AH Terbuc, Logo-Tech in Teleing gradnje. J Foto: Črtomir Goznik Nina Donelli: „Zame je zelo pomembno, da sodelujem na takšnem dogodku, ker mislim, da ljudje, ki smo zmožni, ki lahko pomagamo, je lepo, da pomagamo. Na tem srečanju, prireditvi, je veliko srčnih ljudi. Najbolj vesela sem vedno, ko vidim te iskrene nasmehe. Vedno z veseljem pridem na takšne dogodke. Tudi na tem sem že sodelovala in se rada vračam. Vedno, ko gre za dobrodelnost, sem zraven, ker se zavedam, da pevci in glasbeniki s svojim prihodom, svojo glasbo lahko na obraz narišemo veliko nasmehov." Foto: Črtomir Goznik Domen Kumer: „Na tem dogodku se zbere veliko srčnih ljudi. Zelo je lepo. Ob takih dogodkih sem vedno zelo ganjen, zelo rad se udeležujem tovrstnih dobrodelnih koncertov. Že leta 2005, ko sem zmagal na Melodijah morja in sonca s pesmijo Do Portoroža po izboru občinstva, sem dal glavno nagrado, takrat dva milijona tolarjev, društvu za cerebralno paralizo Sonček. Takšne stvari se me zelo dotaknejo; rad pomagam. Vesel sem, da je družba Radio-Tednik Ptuj organizator tega lepega in edinstvenega dogodka." torek • 27. KUPAJ SMO ZA - enakost-prijateljstvo-sopomoč., Štajerski 19 Foto: Črtomir Goznik Tanja Žagar in Slavko Luršak (Ozara Maribor), ki je pevki posvetil eno svojih lepih pesmi. V imenu vseh, ki se teh srečanj udeležujejo, se ji je na edinstven način zahvalil za njeno srčnost, ki jo izkazuje do vseh, do katerih življenje ni bilo najbolj radodarno. „Pravi srčki so, res se rada vračam vsako leto v Terme Ptuj na to srečanje. Ne predstavljamo si več, da ne bi bili več skupaj. Prav ponosna sem na ta naša druženja. Zdi se mi, da smo vsako leto bolj veseli, ko se srečamo. Tu se pretakajo tako dobra energija, pristno veselje in srčnost. Priti na dogodek, kjer se te ljudje tako razveselijo, je božanski občutek. Sploh nimam občutka, da je minilo že eno leto, odkar smo bili nazadnje skupaj. Nepopisno lepo je, da s svojo glasbo, s svojimi pesmimi prinašam toliko veselja in navdušenja. To je velik navdih tudi zame. Tudi med letom me v sporočilih sprašujejo, ali bom prišla na to srečanje, ali bomo spet skupaj. To so tako iskreni ljudje, skočijo mi v naročje, se objemamo, ljubčkamo. To je ena sama sreča in veselje. Vedno rečem, da so moji, moji, zapisani so v mojem srcu. Skozi vsa ta leta smo postali veliki prijatelji, glasbeni prijatelji. Lepo je, ko pridejo zraven tudi njihove družine. Občutki ob takem nastopu so nepopisno lepi, to so taki nepozabni nastopi in eni od najlepših," je povedala Tanja Žagar. Foto: Črtomir Goznik Olga Vidmar s Pobrežja s sinom Boštjanom (Sožitje): „Lepo je, da pridemo skupaj, da nas je veliko, da se med seboj spoznamo, da vemo, kdo smo in kaj smo, da nas ljudje spoznajo. Rada prihajava. Doslej sva se udeležila že vseh prireditev. Vzdušje je vedno odlično. Lepo se imamo, letos je bilo sicer zelo vroče. Boštjan v Sožitju sestavlja objemke dvakrat tedensko. Že šest let je na dializi, vsak drugi dan po šest ur, tudi zato mu takšna srečanja z drugimi s takšnimi in drugačnimi težavami iz cele Slovenije tako zelo veliko pomenijo. Zelo veliko mu pomeni tudi glasba, ki pa je na teh srečanjih ne manjka. Najbolj mu je všeč Tanja Žagar." Foto: Črtomir Goznik Milena Mojzeš, izvršna direktorica Term Ptuj, je letošnje udeležence pozdravila v imenu skupine Sava Hotels & Resorts: „To je že deveto srečanje, ki ga gostimo, že tudi tradicionalno. Iskrena hvala vsem, ki ste se odzvali vabilu organizatorja. Skupaj se trudimo, da mogoče nekaterim, ki nimajo toliko sreče v življenju, dejansko polepšamo vsaj ta dan v letu. In da se zavedajo, da je življenje lahko tudi lepo ob pomoči soljudi. Tudi nam osebno ta srečanja pomenijo veliko, smo dovzetni za okolico, za to, kar se dogaja sočloveku. Zelo dobro se počutimo, ko vidimo toliko srečnih, nasmejanih obrazov. Zelo smo ponosni, da lahko k temu prispevamo tudi mi." TT Foto: Črtomir Goznik Miran Kramberger (Grajena, zavod Vitis): „Že tretjič sem se udeležil tega izjemnega srečanja. Družili smo se, kopali, veselili s prijatelji iz Vitisa in z vsemi drugimi, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije. Zelo radi se družimo, zato vedno z veseljem pridemo, radi imamo glasbo in vse glasbene goste, ki poskrbijo za odlične koncerte." Foto: Črtomir Goznik Helena Krajnčič (Ozara): „Ze dolgo nisem bila na nobeni zabavi. Danes, 21. junija, se je tri ali štiri minute pred 17. uro začelo poletje. Zakaj bi bila na takšen dan doma? Z največjim veseljem sem prišla na koncert v Terme Ptuj, kjer je bilo zabavno in veselo. Medsebojno si moramo pomagati in se podpirati. Na koncert sem pripeljala tudi svojega soseda. Tudi on se je veselil tako kot jaz." 20 Štajerski VSI SKUPAJ SMO enakost- prijateljstvo- torek 27. junija 2023 VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU www.zerox.si SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE - elektroinstalacije in pametne instalacije - ogrevanje in hlajenje objektov s toplotnimi črpalkami - talno, stensko in stropno ogrevanje ter hlajenje - prezračevanje z rekuperacijo - centralni sesalni sistemi - vodovodne instalacije - strelovodi in rrfe"rilM&. V "ami J/ - domofoni in videofoni ^^ - klimatske napratyfr- ™ Foto: Črtomir Goznik Miran Bunc (Ptuj, VDC Dornava): „S prijatelji vedno radi pridemo na ta srečanja, še posebej pa zaradi koncerta in Tanje Žagar. To je naš dan, ki ga vsi komaj čakamo. Veselimo se druženja, kopanja. Vedno je zelo lepo. Delam v delavnici, kjer nikoli ne zmanjka dela." Foto: Črtomir Goznik Stanka Petek (Drstelja, zavod Vitis): „To vsakoletno srečanje nam vsem izjemno veliko pomeni, da se vidimo, pogovorimo. Želim si, da bi tako bilo še veliko naslednjih let. Morda pa tudi večkrat na leto, to bi nam veliko pomenilo. Najbolj všeč mi je, da se lahko kopamo in uživamo v glasbi, da imamo neko veselje za naprej." / 1 / s « t Foto: Črtomir Goznik Martina Škrjanec (Ptuj, VDC Dornava): „Pridem vsako leto. To je vedno lep dan, lepo srečanje, ko smo vsi tako zelo veseli in srečni. Predvsem se vedno veselim samega koncerta, tako je bilo tudi letos. Nadvse sem uživala, plesali smo in uživali v prelepih glasbenih nastopih." 02 749 45 30 | termalniparkptuj@sava.si www.sava-hotels-resorts.com Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Danijel Milošič (zavod Vitis): „Gre za lepo druženje, ki omogoča, da se med seboj bolj spoznamo, da se družimo in tudi zabavamo. Takih stvari za drugačne ljudi bi moralo biti še veliko več, za njihovo še večje in bolj aktivno in enakopravno vključevanje v družbo. Veliko zmoremo, le družba nam mora dati priložnost, da to tudi pokažemo." Foto: Črtomir Goznik torek • 27. junija 2023 Štajerski 21 Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, idejni pobudnik te prireditve v letu 2014, ki bo prihodnje leto praznovala 10-letnico, in voditeljica Natalija Škrlec. „Letos smo tako skupaj že deveto leto. 10-letnica srečanja pa bo že veliko večja, nekaj posebnega za vse. Potrudili se bomo po najboljših močeh. Največja vrednota, vrlina človeka je, da lahko ponudi nekaj dobrega, pomaga sočloveku. Verjamem, da družba Radio-Tednik Ptuj, skupaj s Termami Ptuj in drugimi partnerji, ustvarja eno lepših in večjih zgodb v Sloveniji, na kateri se vsako leto zbere več kot tisoč udeležencev, ljudi s posebnimi potrebami, iz cele Slovenije. S svojim poslanstvom širi in utrjuje zavedanje o pomenu vseh ljudi za skupnost, ne glede na drugačnost," je poudaril Drago Slameršak in vsem zaželel še en nepozaben skupni dan, kar se je tudi zgodilo. NOVI KAROQ ZA NOVE SPOMINE SKODA SIMPLY CLEVER KAASS-AVTO d.o.o., Puhova ulica 8, Ptuj, tel.: 02 749 22 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti C02: 7,5 - 4,71/100 km in 171 -123 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0408-0,0152 g/km, trdi delci: 0,00035 - 0,00003 g/km, število delcev: 0,00075 - 0,00x1011. Ogljikov dioksid (C02)je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov TELEh gradnje! d, o ^O* 22 Štajerski VSI SKUPAJ SMO enakost- prijateljstvo- torek 27. junija 2023 nova vozila Renault na zalogi po izjemnih cenah obiščite nas! /i 0 RENAULT TWINGO RENAULT CLIO RENAULT MEGANE CONQUEST RENAULT MEGANE RENAULT CAPTUR RENAULT KOLEOS AVTOHIŠA TERBUC d.O.O. Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. imr ' Foto: Črtomir Goznik Družba Radio-Tednik Ptuj s prircdituijo Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč piše edinstveno zgodbo o tem, da je prav vsak človek izjemnega pomena za celotno družbo. Foto: Črtomir Goznik Sabina Hudorovac (uporabnica), Marjeta Šilc (varuhinja v enoti in spremljevalka) in Blaž Pirman (uporabnik, Center Dolfke Boštjančič na Igu, bivalna enota Ljubljana): „Všeč nam je, smo veseli, da smo se udeležili tega srečanja, da smo se lahko družili z uporabniki drugih enot oz. zavodov, da smo se medsebojno spoznali in navezali nove stike, plavali, plesali in uživali v glasbi." Blaž je veliko plaval, ker zelo rad plava. S Sabino sta tudi zaplesala. Še raje pa bi zaplesal s svojim dekletom, ki se žal srečanja v Termah Ptuj ni mogla udeležiti. Na ples je povabil tudi mentorico Barbaro iz VDC, kjer je vključen. Občutki so nepopisni, lepi spomini na to srečanje bodo še dolgo živi. www.logo-tech.eu info@logo-tech.eu telefon 08 205 8474 Delovni čas: od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro Montaža mehanskih in električnih inštalacij avtomatiziranih skladiščnih sistemov po celem svetu torek • 27. junija 2023 Štajerski 23 Foto: Črtomir Goznik Gregor Brodnjak, oče Eve, ki obiskuje OŠ dr. Lju-devita Pivka Ptuj: „Našim otrokom takšna srečanja izjemno veliko pomenijo, popestrijo jim njihov vsakdan. Posebej pa še glasba, ki naši Evi izjemno veliko pomeni. Pomembna so zaradi druženja z drugimi starši, izmenjavo mnenj, tudi neke vrste mreženja. Redno prihajamo, zadovoljni smo z vsem, kar se dogaja na ta dan. Tudi glasbeni gostje vselej navdušijo. Da bi le bilo še več takšnih srečanj, je naša skupna želja, otrok in nas staršev." Foto: Črtomir Goznik Anže Pečnik, učitelj na OŠ Juričevega Drejčka Ravne na Koroškem: „Na letošnje srečanje nas je prišlo skupaj s spremljevalci okrog 35. Vsako leto se z veseljem vračamo, že sedem ali osem let. Vsi naši učenci se že celo šolsko leto veselijo tega dogodka, vedno se vsi prijavijo, da bi radi šli na Ptuj. To srečanje je nadvse pomembno za naše otroke, je priložnost za druženje in navezavo stikov z drugimi, za ples, kopanje in veselje. To je super dogodek za naše učence, najlepši možen zaključek šolskega leta, ki vedno prinaša nepopisno veselje vsem, uporabnikom in nam učiteljem oz. spremljevalcem." Foto: Črtomir Goznik Urška Rožman s sinom Nikom (Škofja Loka): „Prišla sva preko združenja Bodi zdrav, humanitarnega društva za pomoč osebam z avtizmom, ki ima sedež v Vipavi, sicer pa člane po celi Sloveniji. Gre za združenje avtistov, v katerem sodelujemo tudi starši in strokovni sodelavci, ki pomagajo osebam z avtizmom. Naš Nik se rad udeležuje takšnih dogodkov, ker mu je glasba blizu. Rad ima vodo, morje, toplice, bazene. Vedno, ko je le možnost, se udeležimo takšnih srečanj, da se družimo z malo drugačnimi, da so v družbi boljše sprejeti. Prvič sva na tej prireditvi, odlično je. Še prideva." DIGITALIZAICIJA - PRIHODONOST PODJETIJ Promocijsko sporočilo Danes se v poslovnem svetu skoraj ni mogoče izogniti besedi digitalizacija. Digitalizacija je trend, ki v zadnjih nekaj letih pospešeno poteka v slovenskih podjetjih, naj bo razlog v sami organizaciji dela ali da je na voljo tudi precej nepovratnih sredstev. V Serioplastu je bil razlog za digitalizacijo izključno v optimizaciji delovnih procesov. Že v preteklosti smo pisali o idejah, načrtih in ciljih, ki smo si jih zastavili, glede digitalne preobrazbe podjetja Serioplast SL, d. o. o. Predpriprave, ki so bile nujne, smo v celoti izpeljali. Tako smo oktobra leta 2022 začeli intenzivno uporabljati programske rešitve IT Soter. V začetni fazi razvoja digitalizacije je bilo treba razviti IT Soter do te mere, da smo lahko začeli vnašati sredstva, ki so pomembna za organizacijo dela. Vsakemu sredstvu je bila ob vnosu dodeljena QR-koda, preko katere zaposleni z njenim skeniranjem dostopa do vseh podatkov, ki pripadajo temu sredstvu. S skeniranjem kode se zaposleni prijavijo v stroj in odprejo delovni nalog, ki ga med proizvodnjo izpolnjujejo. Sočasno smo razvijali kadrovski sklop »organigram podjetja«, ki je potreben za določanje delovnih mest, s katerimi se v sistemu definira pravice za dostope in vpoglede zaposlenim. Ker želimo, da je uporaba digitalizacije čim bolj enostavna, zaposleni v posameznih oddelkih vidijo in uporabljajo izključno to, kar jim je namenjeno. Sledil je razvoj tabele za spremljanje ključnih indikatorjev učinkovitosti - KPI-tabela, v katero se vnašajo informacije o stanju v proizvodnji (količine, zastoji) neposredno ob zaključku opravila ali popisu količin, ki ga opravi zaposleni že med samo proizvodnjo. Tako so rezultati natančni in transparentni. Pred uvedbo digitalizacije smo reorganizirali podjetje in v celoti avtomatizirali pakiranje, zato smo morali dodatno okrepiti nadzor nad kontrolo kakovosti. Ključnega pomena pri teh kontrolah so mase produktov in vizualna odstopanja. Pri kontroli zaposleni odloži flaško na tehtnico, ki avtomatsko prenese podatek o masi v IT Soter. Manipuliranje z masami ni mogoče, saj je treba pri ročnih spremembah vpisati razlog, hkrati pa je o tem obveščena nadrejena oseba. Prav tako je prikazan nabor do sedaj zaznanih vizualnih odstopanj, kjer z »klikom« označijo zaznano napako. Po končani kontroli in v primeru odstopanj sistem samodejno obvesti vse odgovorne osebe. V naslednji fazi smo se osredotočili na digitalizacijo v skladišču. Za ažurni prenos informacij o potrebah po materialih v proizvodnji smo uvedli sklop »market plače«, kjer delavci iz proizvodnje vnašajo količine o porabljenih materialih. Vsak material ima točno definirano spodnjo mejno zalogo in na podlagi tega sistem samodejno obvešča skladišče o potrebah v proizvodnji. Podjetje Preciz, d. o. o., nam je predlagalo razvoj programa, ki daje poudarek na lastni prilagodljivosti - »dinamični obrazci«, kjer lahko obrazce prilagajamo glede na naše potrebe. Pri vhodu smo namestili televizorje, kjer so vsem vidni rezultati proizvodnje. Vse to nam omogoča čim boljšo optimizacijo delovnih procesov, da je zaposlenim delo kar se da olajšano in s tem povezana večja storilnost dela kot seveda navsezadnje minimizacija stroškov. 24 Štajerski aAJ enakost- prijateljstvo- torek 27. junija 2023 DO SPECIALISTA, KO GA POTREBUJETE SKLENITE ZAVAROVANJE ZDRAVSTVENA POLICA ZDAJ! 080 20 60 vzajemna.si VARUH ZDRAVJA VZAJEMNA (Občina Markova - mistična dežela ko ran tov - leži ob ptujskem umetnem jezeru in pod njim, za katerega so znamenite zapornice postavljene prav v Markovcih ob Krajinskem parku Sturmovci. Ponašamo se s številnimi folklornimi prireditvami ter zagnanostjo po ohranjanju in obujanju pozabljene kulturne dediščine. Ohranili so se številni prastari običaji, zlasti tisti, v katerih magična bitja preganjajo zimo in napovedujejo pomlad. Med najbolj znane pustne like in skupine spadajo koranti. Foto: Črtomir Goznik Tudi letos so vsi komaj čakali junijski dan, ki je samo njihov dan, dan veselja in lepega druženja. www.talum.si ALUMINIJ Proizveden. Uporabljen. Zbran in sortiran. Pretaljen. Ponovno uporabljen. V Talumu ustvarjamo zelene in lahkotno prihodnost Z osredotočenostjo na trajnostno in zeleno prihodnost ima aluminij ključno vlogo pri ustvarjanju lahkotne, varne in odgovorne prihodnosti v mnogih panogah, ki si prizadevajo za zmanjšanje ogljičnega odtisa. V Talumu smo z opravljenim zelenim prehodom (Fit for 55) v investicijskem ciklu, s katerim intenziviramo aktivnosti za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2030. V teku so projekti Zelene rondelice, Zeleni drogovi in Zeleni ulitki, kjer povečujemo delež odpadnega aluminija v naših izdelkih po načelih krožnega gospodarjenja. Začeli smo z izgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo z električno energijo, nadaljujemo s projektom Aluminij 4.0 - projektom digitalne preobrazbe za nadgradnjo proizvodnih in podpornih procesov tovarne. Prizadevamo si postati vodilno svetovno podjetje na področju razvoja in uporabe naprednih tehnologij za proizvodnjo trajnostnih ter inovativnih izdelkov in rešitev iz aluminija. V skladu s Strategijo skupine sledimo trem glavnim usmeritvam: trajnostni razvoj s povečanjem dodane vrednosti, tehnološki razvoj z odprtim inoviranjem ter prenova poslovnega modela in prilagoditev podpornih procesov. Naše poslanstvoje izboljševanje kakovosti življenja na vseh področjih, kjer se uporablja aluminij kot lahek, čist in trajnosten material. Karierni izziv dela v pametni tovarni Naši zeleni projekti predstavljajo odlično priložnost za vse, ki vas zanima delo na tehničnem področju, na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije ter karierni razvoj v pametni tovarni, ki dela z materialom prihodnosti - aluminijem. Zavedati seje potrebno, daje aluminij ključen temelj za ogljicno nevtralnost. V Evropi bo potrebno vzpostaviti konkurenčne pogoje za proizvodnjo in predelavo aluminija kot ključne strateške surovine za zeleni prehod. S svojimi aktivnostmi si v Talumu prizadevamo za trajnostni in zeleni razvoj ter prispevamo k boljši prihodnosti za vse. r-. ¿ -Sli ® iti J* «r SC torek • 27. junija 2023 Za kratek čas Štajerski 25 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Sproščeno in pestro poletje na Radiu Ptuj Za ustvarjalce vsebin Radia Ptuj seje poletje začelo izjemno pestro in ustvarjalno. Vrstijo se številne prireditve, v teku pa so tudi intenzivne priprave na dogodke, ki bodo popestrili jesenske mesece. Za nami so vsi trije polfinalni izbori projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, na katerih smo v Mariboru, Celju in na Ptuju gostili več kot sto otrok, ki so se potegovali za vstopnice za finalno prireditev. Z nami so bile tudi enkratne pevke Anabel, Kla- ra Jazbec in Ditka, otroci pa so vsi po vrsti uživali v njihovi družbi, z njimi prepevali in se fotografirali. „V organizacijskem odboru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ugotavljamo, da se kakovost petja iz leta v leto veča. Vsako leto je težje izbrati Stylet J- Foto: arhiv Radia Ptuj po deset potnikov v finale v nižji in višji kategoriji. Letos smo tako razširili možnost vstopa v finale preko SMS-glasovanja, kar pomeni, da se bo namesto treh preko SMS-gla-sovanja v finale v vsaki kategoriji uvrstilo po pet mladih pevskih talentov. V Štajerskem tedniku boste našli predstavitev vseh 95 mladih pevcev, ob tem so zapisane tudi SMS-številke in ključne besede SMS-glasovanja," pove odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren. Za nami je tudi prireditev Vsi skupaj smo za, na kateri se je znova izkazalo, kako složna je naša ekipa, ki vse dogodke Radia-Tednika Ptuj v veliki meri prevzame na svoja pleča in opravi ogromno ur dela na terenu, povsem mimo služb. Enako se je zgodilo tudi, ko smo pripravili Čalapinkarije. Na stotine ur dela opravimo izključno v želji, ( /0?adioFTUI da skupnosti ponudimo več, s tem odpremo oči in pomagamo tistim, ki so v kakršnikoli stiski. O moči in popularnosti Radia Ptuj priča tudi zelo veliko število praktikantov, ki želijo ob koncu šolskega leta pri nas opravljati prakso ter pridobivati nova znanja o delu v medijih. Letos se je prak- tičnega usposabljanja udeležilo kar trinajst otrok srednješolskega medijskega izobraževanja vse od Ljutomera do Maribora. Nad ustvarjalnostjo mladih smo v uredništvu navdušeni, torej se za kreativnost na Radiu Ptuj v prihodnje ni bati. Še vedno pa vabimo predvsem AVDI Cl J A@RADI O - T£ D F11K .SI Foto: Arhiv Radia Ptuj mlade, da nam pošljejo prijave na avdicijo za radijskega voditelja. Na naslov avdicija@radio-tednik. si pošljite do eno minuto avdio ali video posnetka, v katerem se kreativno predstavite in poveste, zakaj lahko prav vi naredite program Radia Ptuj še bolj pester. nš Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 4 6 3 8 6 6 3 9 2 3 8 1 6 2 2 7 3 6 4 2 5 3 7 5 8 3 4 5 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 8 5 2 3 8 9 2 6 7 4 4 6 2 1 8 1 2 4 4 9 8 1 6 2 5 7 6 4 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© €€€ Q Bik ¥¥¥ ©©© € QQ Dvojcka ¥ ©© €€ Q Rak ¥¥ €€€ QQ Lev ¥ ©© €€€ QQQ Devica ¥¥¥ ©© €€ Q Tehtnica ¥¥¥ ©©© € QQ Škorpijon ¥¥ €€€ QQQ Strelec ¥¥¥ ©© €€€ QQ Kozorog ¥ ©©© €€ Q Vodnar ¥¥¥ ©© QQQ Ribi ¥¥¥ © Q Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 27. junija do 3. julija 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? L it * ■v i F 1 p A L Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežlte fotografijo po črtah In nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dlo-Tednlk, d. o. o., Osojnlkova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z Izpolnjenimi osebnimi podatki) In jo pošljete na elektronski naslov: tednlk@radlo-tednlk.sl. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden Izžrebali dobitnika zanimive In lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna In papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna Izžrebanka Tednlkove nagradne razrezanke je: Klavdija Horvat, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 26 Štajerski Križem kražem torek • 27. junija 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Azijski uradniki Ko sva prispela v Phnom Penh, glavno mesto Kambodže, sva se najprej odpravila do nekega prevozniškega podjetja, kjer sva preverila možnosti transporta do Ho-ši-minha, glavnega mesta Vietnama. Še prej pa naju je čakalo iskanje nočitve in pa urejanje vize za Vietnam. Do urada za vize naju je peljal nek možakar s tuktukom, ki ni prav vedel, kje to sploh je. Z njegovo navigacijo smo križarili po mestu, dokler nisva sama zagledala ogromnega utripajočega napisa, ki je spominjal na sladoledarje z juga. A vstopiti nisi mogel kar tako. Najprej naju je samozavestni varnostnik podučil, kakšne so opcije pridobivanja vize in kakšen je urnik njihovih uradnikov. Po kratki konzultaciji sva ugotovila, da sama pridobitev vize ni težava, ampak da so uradniki malo po svoje prilagodili stroške vize. Cena vize je namreč variirala glede na čas, v katerem ti jo izdelajo, in glede na število vstopov. Midva sva želela vizo za enkratni vstop, pri čemer so bile cene naslednje: če bi želela vizo še isti dan, bi morala plačati 60 dolarjev; za izdelavo v 24 urah je bila tarifa 50 dolarjev, za 40 dolarjev pa dobiš vizo v 48 urah. In ne samo to. Po vizo si moral priti ob točno določeni uri v dnevu, ura-dovalni čas je bil zgolj informativne narave. Strinjala sva se, da bova tu prenočila in naročila vizo za naslednji dan. Varnostnik se je vmes malo omehčal in naju opremil s potrebnimi obrazci, v nekem trenutku pa sva slišala hrup iz notranjosti objekta. Iz firbca sva šla pogledat, kaj se dogaja in ugotovila, da sva Foto: Dani Zorko Brlog uradnikov za izdajo viz Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Cenik viz za Vietnam Urejeni cesarjevi objekti južna zvezna država zda z istoimensko reko {glavno mesto jackson) sredozemski veter, ki piha z morja na kopno zaintere-siranec mlečni izdelekz luknjami ivana kobilca drhal, svojat glavno mesto jemna angleški filmski igralec (jeremy) Število 3,14... opijev alkaloid, ki blaži krče ponovitev, ponavljanje tropski dolg nož avantgard. umetnica (y0k0) RIBlCZ umetno muho primož ekart sanje revoluS erjavec tvorjena beseda visoka, mogočna gora začimba iz morja azijska država (burma) barva kart glavno mesto fidžija kraj pri poreču smešen dogodek navdušenost posoda za kopenske živali emma thompson racunal- nikiz leta 1972 vzhodnoazijska borilna veščina jama v gorskem svetu inovator, izumitelj nataša obleka, oblačilo manjši fiat tek čez drnin... VNUK SINA "fit ALI hčere bat, tolkač nenaden, silovit napad olimpio-nik Stukelj janez eržen nas far- britanska makolog manekenka (mladen) campbell miguel indu rain sklep na nogi Sportv ringu odprt prostor ob hlsl semitska boginja vojne Ameriško komično-kriminalistično dramsko serijo so prvič predvajali na televizijski mreži ABC od marca 2009 do maja 2016. Richard Castle (Nathan Fillion) je priljubljeni pisatelj kriminalnih romanov in ločeni oče najstniške hčerke, ki trenutno doživlja mučno ustvarjalno krizo. Vse se spremeni, ko ga nenavaden dvojni umor pripelje na popolnoma novo poklicno pot. Ko se zgodita umora, na las podobna tistim, ki ju je Castle tako nazorno opisal v svojih romanih, ga na pomoč pokliče policistka Kate Beckett (Stana Katic). Čeprav se sprva ne ujameta, Beckettova naredi močan vtis na Castla, ki se odloči, da bo po njej ustvaril svojo novo knjižno junakinjo. Obenem postane svetovalec na oddelku za umore. ANAT - semitska boginja vojne, PAPAVERIN - opijev alkaloid, ki blaži krče, TRASAT - oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja naenkrat razumela jezik, ki sva ga slišala. Po vizo je prišel namreč tudi nek Kraševec, čisto samosvoja sorta, ki ni imel zraven fotografije za vizo, ki je bila seveda pogoj. Pri tem je pričel bentiti v vseh balkanskih jezikih, da sva ga varnostniku pomagala miriti. Po daljšem izbruhu je nekam izginil in nisva ga več videla, čudaka. Le streljaj od pisarne je v Phnom Penhu kompleks cesarjeve palače. Ogromne lične palače z urejenimi vrtovi so prava paša za oči, zato sva si med čakanjem na vizo šla to tudi pogledat. Ves kompleks je ograjen in še danes ne vem, kako nama je uspelo priti noter brez vstopnine in brez varnostnega pregleda. Kakorkoli, objektov je bilo res veliko, mednje pa spadajo velika molilnica, spalni del, hiša za dneve zadeve in sprejeme, v enem delu pa so živeli tudi budistični menihi, ki jih zlahka opaziš v živo oranžni opravi. Najbolj sva občudovala renovacijo starih poslikav na več deset metrov dolgih stenah, ki so zagotovo zahtevale kar nekaj let potrpežljivega dela. Kambodža je zelo varna država, tako da nikjer nisva opazila uniformiranih varnostnih organov, ki se po navadi gibajo na tako pomembnih krajih. Skozi glavno mesto teče reka Mekong, ena najpomembnejših virov vode v Aziji. Na njenem obrežju imajo urejene sprehajalne poti in restavracije, kot je to v navadi v mondenih evropskih mestih. Na tem območju je tudi veliko zelenih površin in po dolgem času sva se rešila tipične azijske umazanije in hrupa. imtwifi h}HíMhnf«fl ftfiFimi'û L|W rtitJitrrtilH.dHflTWhlâ llfejiji MOwiílvrnrvütt fciyl 4 nlfiu'" SWÎJ iviflW'-iM !»!■ 1»«-'™ Wiuviimot uinüMia___ .'UJJIF "lu ilMuaçn i i.1- Ii rauiHulg I I v M ifllflfl : eiut|jlTiiií|s I s?: jnwnvia i ,T( 1.7.1 Mlajši* Tfltoi i ií i'E i :n l^liV-ii S Û.UO M|iiqi) npiiinrimiii »K'"» littlíS] niniqb . IWIIWtnn.l 3Ä.E1IHI.UU tfllU iL.ullfl i» Í-1XXIOJ mfi>l|(imniiu,u niimiiininrmiBiifiJttriiAftiinyniniliiflri Foto: Dani Zorko Račun za malico v Kambodži KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 27. junija 2023 Nasveti Štajerski 27 Domača lekarna Zeleni nasvet Prihaja čas namakanja Do sedaj je bilo vode pravzaprav preveč. A naj vas to ne zavede. Že v tem trenutku je vode premalo in je treba začeti namakati. Povsem drugače pa je v rastlinjaku. Rastlinjak je zaprt prostor, kjer so rastline veliko bolj odvisne od naše pomoči kakor na prostem. Namakanje je v rastlinjakih obvezno. Nikakor ne pozabite, zdaj je treba rastlinam v rastlinjakih dodajati vodo prav vsak dan, na prostem pa za zdaj dvakrat tedensko. Če pa bo vročinski val daljši, pa seveda pogosteje. V rastlinjaku namakamo, ne zalivamo Kakšna je razlika? Z namakanjem oskrbujemo rastline z vodo enakomerno. Nikakor ne zalivamo z zalivalkami, tudi uporaba tuša ni primerna. Zato sodi k postavitvi rastlinjaka istočasno tudi vzpostavitev namakalnega sistema. Razlogov je veliko. Z zalivalko, tudi s tušem, ne morete zagotoviti, da bo zemlja ob koreninah rastlin ves čas primerno vlažna, ne pa enkrat preveč, drugič premalo. Pomembno pa je tudi vaše zdravje. Ker v rastlinjaku dežja ni, morate vso vodo rastlinam priskrbeti vi. V višku sezone potrebuje paradižnik nekje do 20 l vode na dan. Pomislite na svojo hrbtenico, da prinesete toliko vode vsak dan v rastlinjak. Rastline sprejemajo hranila v vodni raztopini, če te ni, ni hrane za rastlino. Rastline torej niso samo žejne, so tudi lačne. Če voda enkrat je, pa je do naslednjega zalivanja zaradi vročine zmanjka, potem rastlina skoraj dnevno doživlja stres. Posledice: fiziološke motnje, kot so črne lise na dnu plodov, trdi deli notranjosti paradižnika ter zelena in tudi trda ramena (ob peclju) plodov, slabo dozorevanje plodov, odpadanje cvetov ... In ne nazadnje, od 10 l vode, ki jih rastlini dodate z zalivalko, je zaradi številnih razlogov za rastlino ostane v območju korenine največ 2 l. K prijaznemu ravnanju z naravo sodi tudi varčevanje z vodo. Zalivalke pa so ogromen potrošnik vode. Pomembno je redno in temeljito namakanje. Foto: M. Pušenjak Kako in kdaj namakati Go govorim o namakanju, sta to dve najpogostejši vprašanji. Odgovor velja tudi za namakanje na prostem, a še posebej vreden upoštevanja je v rastlinjakih. V rastlinjaku svetujem kapljični način namakanja. Z zalivalko, tudi če ste potrpežljivi, zlijete 10 l vode v manj kot minuti. Večji del te vode odteče. Vsaj 70-80 % je rastlina ne dobi. Zato je seveda naslednji dan zmanjka. Tuš je boljša rešitev, a še vedno ne zadošča. Torej je edina rešitev kapljično namakanje, preko cevi, položenih na ali v zemljo. Danes jih dobite v vsakem vrtnem centru. Foto: M. Pušenjak Zalivalke so res romantične, niso pa uporabne za namakanje vrtnin. Namakamo zjutraj, če je le možno. Zjutraj je zemlja ohlajena, zato ni treba skrbeti za temperaturo vode. Če namakamo zvečer, mora biti voda temperirana. Drugače je namakanje šok za korenine, predvsem pa tudi za mikroorganizme v zemlji. Zvečer tudi pazite, da rastline niso več ovenjene zaradi vročine. Počakati je torej treba, da se povsem ohladi. S kapljičnim namakanjem pa rešite obe dilemi: toploto vode in čas namakanja. Če nimate druge rešitve kakor tuš, potem je treba s tušem iti po nasadu vsaj štirikrat. Vedno ostanemo poleg rastline vsaj minuto, bolje še več, se premaknemo do naslednje in se na koncu obrnemo in vajo ponovimo. Tako bo ostalo v območju korenin dovolj vode vsaj do naslednjega dne. Voda oz molekule vode se na talne delce vežejo s posebnimi vezmi. Za to pa je potreben čas. Zato manjše količine dežja, ki padajo dalj časa, veliko bolj zaležejo kakor poletne nevihte. ___ ' ■ Namakanje je v rastlinjakih obvezno, I Foto: M. Pušenjak Varčevanje z vodo Voda je dobrina, ki je nimajo povsod po svetu na razpolago. Vodovodna (pitna) voda ni primerna za namakanje v rastlinjakih. Zato skušajte najti druge izvore, zagotovo lovljenje deževnice z vseh streh, ki jih imamo, najbližji potok ... Pri varčevanju z vodo poleg ka-pljičnega namakanja veliko pripomorejo tudi zastirke. Zato naj bo zemlja okoli rastlin vedno prekrita z naravnimi zastirkami, z živimi zastirkami, lahko pa tudi s folijo. Zastirka preprečuje izhlapevanje vode, s tem pa tudi varčujemo z vodo. Ob sajenju sadik vedno najprej zalijemo jamico, posadimo sadiko. Ob končanem delu pa zalije-mo celo gredo, ne samo sadik, ne samo vrste. Nato pa tla takoj še zastremo. Poleti rastlinjake tudi zasenčimo, tako znižamo temperaturo, s tem pa tudi porabo vode. Brez vode je nesmiselno postavljati rastlinjake. Le voda omogoči rastlinam tudi pravilno prehrano. Za konec Čeprav je tudi to že bilo zapisano, naj si dovolim ponoviti. K varčevanju z vodo bo veliko pripomoglo tudi prekrivanje tal. Ko je hladno, in letos je bilo to kar dolgo, ne prekrivamo tal, saj se počasneje segrevajo. Ko pa pritisne vročina, bo zastirka res dobrodošla. Pa ne samo za preprečevanje rasti plevela. Zastirka hladi zemljo. Korenine, rastline, prav tako pa mikroorganizmi, ki jim pomagajo, ne marajo vročine. Če pa korenine ne funkcionirajo dobro, je tudi sama rastlina v težavah. Enako, kakor če imamo mi težave s prebavnim sistemom. Glede na to, da je letošnja pomlad res zagodla rastlinam, da toploljubne rastline nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema, je zastirka skoraj obveza. Prav tako pa zastirka pripomore k varčevanju z vodo, kar pa bo, kot kaže, zdaj postalo zelo pomembno. Ne pozabite, korenine so letos slabše razvite, torej je voda in varčevanje z njo še pomembnejše. Miša Pušenjak Vsestransko uporabna kumina Foto: Pexels Če je kumina nekoč veljala za zelo priljubljeno bližnjevzhodno zelišče, danes vse pogosteje pozabljamo nanjo. A naj vam povemo, da ni cenjena zgolj v kulinariki, temveč tudi v zdravilstvu in kozmetiki. Znano je, da kumina pomaga blažiti vetrove, pa tudi napenjanje in napihovanje. Nepogrešljiva je pri pripravi »težkih« jedi, saj spodbuja delovanje želodčnih sokov in pospešuje prebavo. Kumina naj bi sicer veljala za eno najstarejših začimb na našem planetu, saj so jo našli že med izkopaninami iz kamene dobe v koliščarskih naseljih ob Bo-denskem jezeru. Dobro so jo poznali v starem Egiptu, gojili pa so jo tudi Rimljani. Kaj lahko uživamo Pri kumini so užitni in uporabni prav vsi deli. Liste lahko trgamo in nabiramo ves čas njene rasti. Korenino lahko izkopljemo, ko ustvari semena. Ko ta začnejo temneti in zoreti, odrežemo cela cvetna stebla in iz njih naredimo ohlapne šopke, jih obesimo na glavo in pustimo, da se povsem posušijo. Čeznje lahko poveznete papirnate vrečke, ki bodo lovile povsem suha semena. V kuhinji V kuhinji najpogosteje uporabljamo semena, ki se odlično podajo h klobasam, zeljnatim jedem, sirom, enolončnicam, jedem na žlico, pa tudi k določenim sladicam in žganjem. Liste kumine lahko dodajamo solatam ali juham, prav tako bodo odlični v sendvičih ali na kanapejih, medtem ko lahko korenino uporabimo pri kuhanju lahkih ali močnih juh. Razkuhana korenina ima precej sladkast okus. Kot smo omenili, je kumina najboljša domača pomoč ob slabi prebavi, saj preprečuje napenjanje, sprošča vetrove in pospešuje presnovo. Prav tako deluje antibakterijsko in pospešuje procese razstrupljanja v jetrih. Nekoč so kumino uporabljali proti glistam in drugim črevesnim parazitom, veljala je tudi za učinkovit pripomoček zoper slab zadah. Čaj iz kumine pa pomaga ob menstrualnih težavah, blaži namreč maternične krče. Dolg seznam koristnih lastnosti V zdravilne namene se po navadi uporabljajo zgolj semena. Kumina uspešno preganja vetrove in blaži neprijetne krče v prebavnem traktu, pomaga tudi pri blaženju driske. Pri želodčnih krčih in napenjanju svetujemo, da dobro prežvečite nekaj semen, tako se bo sprostilo eterično olje in hitro opravilo s težavami, ki vas pestijo. Lahko pa pripravite tudi poparek, ki ga uživate trikrat dnevno po eno skodelico. Deluje antibakterijsko in pospešuje procese razstrupljanja v jetrih. Nekoč so jo uporabljali zoper gliste, trakuljo in druge črevesne parazite in tudi za izboljšanje zadaha. V ruski medicini kumino uporabljajo pri alkoholizmu, saj pomaga pri regeneraciji jeter in hitrem razstrupljanju organizma. Koristna je tudi pri zdravljenju putike in revme, saj pospešuje izločanje urina in sluzi. Kuminovo olje Kuminovo olje deluje fungicidno, zato je izjemno koristno pri težavah z glivicami. Zmanjšuje edeme in deluje protivnetno. Domači zdravilci priporočajo kuminovo olje v času prehladov in vnetjih dihalnih poti. Olje se nežno vtira v predel pljuč in tako pomaga pri lajšanju izkašljevanja. Uničuje tudi trdovratno želodčno bakterijo Helicobacter pylori in velja za zelo učinkovito alternativo ter celo prekaša nekatera zdravila. Z. Franc Lahko kumino vzgojimo? Seveda. Kumina je dvoletna rastlina, ki jo prepoznamo predvsem po razčlenjenih listih, ki spominjajo na praprot, medtem ko njihov vonj spominja na peteršilj ali koper. Glavna korenina je vretenaste oblike in jo lahko skuhamo podobno kot korenje. Steblo požene približno 60 centimetrov visoko, nato razvije cvetove, ki so majhni in beli, ves čas rasti pa se spreminjajo v semena. Če jo želite vzgojiti na domačem vrtu, vam svetujemo, dajo sejete v rodovitno zemljo, ki dobro odvaja vodo. Rada ima toplo in sončno lego. Sejemo jo spomladi, neposredno v zemljo, od marca dalje. Pomembno je, dajo redno plevete in zalivate, saj semena počasi kalijo. 28 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 27. junija 2023 Hajdina • Minimaturanti so komaj čakali sprejem pri županu Generacija 2022/23 se je poslovila od vrtca Hajdinski minimaturanti so v teh dneh pomahali vrtcu v slovo. Skupaj z vzgojiteljicami so se podali na pohod do občinske stavbe, kjer sta jih pričakala župan Stanislav Glažar in direktorica občinske uprave Lidija Terbulec. Za ta dogodek so oblekli modre in roza majice z motivom učene sove, na hrbtni strani pa zapisali še svoja imena. J Veselo druženje minimaturantou in župana Stanislava Glažarja Otroci so z glasnim piskanjem prispeli na občinski trg, kjer je bilo zelo veselo in živahno. Tam so se zbrali tudi številni starši, pa dedki in babice, ki so jim prišli zaploskat. Vzgojiteljica Renata Gabrovec se je zahvalila za podporo tako staršem kot vodstvu šole in občine. Poudarila je, da so vzgojiteljice skupaj z otroki v vrtcu preživele zelo lepe in nepozabne trenutke: »Z veliko veselja v srcu smo spremljale otroke v predšolskem obdobju, drug drugemu smo delili objeme in nasmehe, si zaupali in se spoštovali. V vrtcu so pridobili veliko znanja, pa tudi vrednote, ki so potrebne za življenje. Nekaj od vsega tega bodo prav gotovo odnesli s seboj v šolske klopi.« Županu Stanislavu Glažarju so otroci predali posebno časovno kapsulo, v kateri so zbrani spomini na vrtec. To posebno darilo so izdelali sami, župan pa ga mora odpreti komaj čez devet let, ko bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje. »Vsako leto smo zelo zadovoljni, ko vidimo, koliko vsega so se naši otroci naučili. Ponosni smo na generacijo otrok, ki letos zapušča vrtec in prihaja v šolo. Mi se bomo še naprej trudili zagotavljati čim boljše delovne pogoje tako v vrtcu kot šoli,« je dejal Glažar. Enako darilo je prejel tudi Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, ki je otrokom zaželel doživete počitnice in prijeten vstop v šolo. Svečani sprejem seveda ni minil brez prepevanja minima-turantske himne in pogostitve. Otroci so se razveselili pizze in sladkih presenečenj, nato pa so se nasmejanih obrazov odpravili nazaj v vrtec. Estera Korošec Videm • 30 let KTD Klopotec Soviče-Dravci Ob jubileju izdali zbornik Kulturno turistično društvo Klopotec Soviče-Dravci deluje v Vidmu, v kraju Soviče, med haloškimi griči, kjer odmeva pesem klopotca in beračev grozdja v jesenskem času. Društvo je dejavno skozi celo leto, najbolj pa v času pusta. V soboto, 10. junij a, je obeležilo 30 let delovanja z jubilejno prireditvijo in predstavitvijo zbornika. Foto: Janko Levanič Člani ob lepih in nadvse okusnih tortah, ki jih je za jubilej spekla Članica Marinka Krajnc. Prireditev je potekala pod šotorom v Vidmu v okviru Vidovih dni, prisotnih pa je bilo veliko županov in drugih eminentnih gostov. Predsednik društva KTD Klopotec Soviče-Dravci Stanko Vegan je zbranim orisal delovanje društva, župan Brane Kolednik pa jim je za večletno uspešno delo podelil zahvalo. Nato je sledila predstavitev zbornika, v katerem so zajeti vsi pomembni dogodki in ljudje, ki so s svojim delom pustili trajni pečat pri razvoju društva. Zapiski in fotografije pričajo, da je bilo storjenega veliko. Vsega pa se, žal, še zdaleč ne da zapisati .Zahvala gre uredniškemu odboru, ki so ga sestavljali Stanko Vegan, Zvon-ko Korpič, Šteta Vegan, Danica Slatič, Franc Vindiš, Bojan Merc, Danijel Brlek, Tamara Drevenšek, Sandi Habjanič, Marija Korpič, Marija Krajnc, Marinka Krajnc, Janko Levanič, Jože Strelec, Danilo Šmigoc, Milena Furek in Zdenka Golub. Za fotografije sta poskrbela Janko Levanič in Toni Korpič, seveda pa ni šlo brez oblikovalke in lektorice. Prireditev se je nadaljevala s podelitvijo zahval vsem nastopajočim, govornikom, društvom, s katerimi sodelujejo, uredniškemu odboru, upravnemu odboru, županom, ki so velikodušno podprli društvo, in donatorjem, brez katerih zagotovo ne bi bilo tako obširnega zbornika. V kulturnem programu so nastopili: Društveni ljudski pevci, Društveni muzikanti, orgličarji Potepuhi-Klub Halonga, ljudski godci KUD Franceta Forstneriča Videm, Dani Polajžer, ljudski godci TD Podlehnik, mlada nadobudna pevka Kaja Kumer, haloška opravljivka Cila in Štajerski Mišo - Branko Sitar. Za konec so razrezali še pet tort, ki jih je pripravila članica Marinka Krajnc. Zdenka Golub Ptuj, Skopje • Evropsko prvenstvo v hip-hopu Ptujski plesalci med najboljšimi v Evropi Ta mesec je v Skopju v Makedoniji potekalo Evropsko prvenstvo v hip-hopu. Udeležili so se ga najboljši plesalci, ki so morali na državnih tekmovanjih zbrati dovolj točk, da so svoje plesne koreografije sploh lahko predstavili na tako imenitnem tekmovanju. Ves teden je v Skopju plesalo in tekmovalo več sto mladih obetavnih plesalcev, ki so se pomerili v različnih kategorijah. V slovenski reprezentanci so bili med drugim tudi plesalci iz našega območja. Plesalci plesne šole Samba so si priplesali odlične rezultate. Gaj Vinter je dosegel 37. mesto (solo mladinci 2), Hana Kmetec in Zoja Vajda kot duo mladinki 38. mesto. Odlično sta se predstavili tudi Rosa Cafuta Gajšt in Tinkara Ke-kec. Spodbujala in spremljala pa jih je trenerka Vanesa Majerič. »Ples je naše veselje, nekaj, kar praktično počnemo ves dan, v čemer se dobro počutimo in kar želimo pokazati tudi vsem ostalim. Izjemno smo veseli, da smo sploh imeli čast predstaviti se na tako pomembnem tekmovanju, kaj šele, da smo se tako dobro odrezali. V tako zahtevni konkurenci plesalcev iz vse Evrope izstopati in biti med najboljšimi v Evropi je vsekakor velika čast. Posebna zahvala za vse naše rezultate pa gre naši trenerki, ki se res trudi iz nas potegniti maksimum,« so po vrnitvi iz Makedonije svoje občutke strnili mladi plesalci. Večina se jih bo oktobra udeležila tudi svetovnega prvenstva v hip-hopu, ki bo na Poljskem. Takšni dogodki mladim plesalcem nedvomno dajejo poseben zagon, še večjo željo po plesu in dodatno motivacijo, da svoj talent in Foto: arhiv plesne šole Plesalci plesne šole Samba v družbi trenerke Vanese Majerič znanje še nadgradijo. Obenem pa izpostavljajo medsebojno povezanost, ki jim lajša poti do uspehov: »Zelo smo se spodbujali med seboj, ne zgolj plesalci iz Ptuja in okolice ali le naše plesne šole, pač pa vsi iz Slovenije. To je res posebno doživetje. Ko stopiš na oder, na katerem plešejo najboljši plesalci v Evropi in slišiš, kako Slovenci navijajo za tebe, daš vse od sebe. Vse to je dragocena in posebna izkušnja,« se strinjajo udeleženci tokratnega plesnega tekmovanja. Slovenci so sicer v Makedoniji blesteli in v različnih kategorijah domov prinesli številne zavidljive rezultate. Zraven tekmovalcev Sambe je svojo predstavnico imela tudi plesna šola Mambo, prav tako odlično se je odrezala Teja Kolednik, ki se je na nastop pripravljala s pomočjo trenerke Maruše Zemljič. Dženana Kmetec Ptuj • 12 let delovanja skupine Ljudski vrt Ptuj Druženje za več zdravja in prijateljstvo Trinajstegajunija letos je poteklo 12 let od ustanovitve skupine Ptuj Ljudski vrt v okviru podružnice Šole zdravja Ptuj in okolica, v kateri trenutno deluje že petnajst organiziranih skupin jutranje vadbe 1000 gibov za več zdravja in dobro počutje. Od ustanovitve skupino vodi Marija Gabron, ki vodi tudi ptujsko podružnico društva Šola zdravja. Skupina Ljudski vrt, podružnica Šole zdravja Ptuj in okolica, je praznovala 12 let delovanja. Vadijo vsak dan, od ponedeljka do sobote, razen ob nedeljah in praznikih. V vseh letih niso niti enkrat opustili te jutranje vadbe, ki jo začenjajo vsak dan ob 8. uri pri paviljonu v Ljudskem vrtu. Skupina je vsako leto večja, razveseljivo pa je, da so skupine jutranje vadbe organizirane tudi v drugih okoljih. Pri letošnji praznični vadbi so se jim priključile skupine: Spuhlja, Ro-goznica, Panorama, Slovenja vas, Markovci, Lovrenc na Dravskem polju in Ormož. Na vadbo pa so tokrat povabili tudi strokovnega sodelavca društva Šola zdravja Simona Jurmiča, dipl. kineziologa, doma iz Starš, ki pokriva območje delovanja skupin na Ptujskem in širše. Vodi pa tudi strokovna usposabljanja. Strokovni sodelavci imajo nalogo, da obiskujejo skupine. Ob tokratnem obisku pa je Marija Gabron tudi vodenje vadbe pre- pustila strokovnemu sodelavcu. S kulturnim programom so praznovanje 12-letnice skupine Ljudski vrt Ptuj obogatili učenci OŠ Ljudski vrt. Prijetno pa je bilo tudi druženje po vadbi ob številnih dobrotah in pogovorih članov skupin, ki jih ne povezuje samo vadba, temveč pristno prijateljstvo, na katerega se lahko zanesejo v vsakem trenutku, tudi ko nekdo potrebuje pomoč. MG Foto: EK Foto: MG torek • 27. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 29 Ptuj • Upajo, da bo ta del mesta polno zaživel Vendarle dočakali odprtje Stare steklarske „Mladi bodo končno dobili svoj center, o katerem se govori že dolgo časa. Stara steklarska je bila zmeraj generator idej, kreative, tam so se vedno kalili mladi kulturniki. Glede na to, v kakšnem stanju je bil objekt, je bila obnova nujno potrebna," je ob odprtju ne le nove stavbe, pač pa prenovljenega dela mesta dejala ptujska županja Nuška Gajšek. Priznava, da so se velikokrat v času gradnje porajali dvomi. Imeli so precej težav, ovir, nedokončanih in nerešenih zadev, ki so jih urejali med samo izvedbo. Županja je realistična. Nima prevelikih pričakovanj: »Ne moremo pričakova- ti, da smo odprli prostor in bo zdaj polno zaživel. V vmesnem času je treba še kar nekaj storiti. Poiskati še moramo tudi skrite napake, jih odpraviti. Pozive smo poslali šolam, društvom in drugim, ki želijo tu delovati. Upamo, da bo jeseni Projekt prenove Stare steklarske z okolico je nominiran za zlati svinčnik za odlično realizacijo s področja arhitekture in krajinske arhitekture zadnjih let. prostor zaživel celovito in aktivno.« Kmalu se v nove prostore selita Center interesnih dejavnosti Ptuj in Ptujska televizija PeTV. Stara steklarska bo z novim šolskim letom na voljo zunanjim uporabnikom. Do takrat bodo zanje oblikovani tudi ceniki uporabnine. Uredili so veliko dvorano (za 150 oseb), malo dvorano (za 80 oseb), obokano dvorano (za 30 oseb), klet (za 30 oseb) in mansardo (za 50 oseb). Vadbeni prostori v man-sardi se lahko združujejo v večje vadbene prostore. »Želimo, da to postane prostor druženja mladih, ki danes nimajo kam iti in se zbirajo v McDonald'su. Eno sobo jim bomo opremili s kavči. Upamo, da bodo to Staro steklarsko dejansko vzeli za svojo,« pravi Gajškova. S to investicijo mesto ni dobilo le novih prostorov Stare steklarske, pač pa tudi bistveno bolje urejen Trak so prerezali Aleksander Saša Ostan iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, županja Nuška Gajšek in direktor izvajalskega podjetja Javne službe Alen Hodnik. Vrazov trg s pripadajočimi ulicami (Jadranska, Aškerčeva ulica in Ulica Tomaža Šalamuna). Na račun izvedene gradnje in prenove je bilo na samem odprtju veliko pohval. Projekt je celo nominiran za Zlati svinčnik za odlično r ealizacijo s področja arhitekture in krajinske arhitekture, ki je nastala v obdobju zadnjih let. Celotna prenova je stala 4,9 mi- lijona evrov, od tega je občina prispevala 2,2 milijona, preostanek so evropska sredstva. Predstavnik izvajalca gradnje Alen Hodnik je izrazil ponos, da so sploh lahko sodelovali na takšnem projektu, in z zadovoljstvom ugotovil, da so gradbeni del investicije izvedli ceneje, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi: »Projekt se je zaključil pri nekaj več kot 3,3 milijona evrov. S tem smo dokazali, da se tudi javni projekti takega obsega dajo izvajati ekonomsko optimalno. Izvedba pa nikakor ni bila enostavna. Zamenjali smo vodovod, kanalizacijo, druge komunalne vode. Tlakovali smo več kot 2.300 m2 površin; trg, tlakovan z mačjimi glavami, meri 340 m2.« Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Proslava ob dnevu državnosti 2023 Enotnost - najboljše zagotovilo uspeha Ptujska slovesnost ob dnevu državnosti je letos potekala v novih prostorih Stare steklarske. Sodelovali so praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij, ki jim je poveljeval Franci Hliš, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigentke Helene Bezjak Simonič in Komorni moški zbor Ptuj pod umetniškim vodstvom Mihaela Roškatja, ki letos praznuje 70-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Matjaž Nemec. Letos mineva 32 let od zgodovinskega sprejema Deklaracije o neodvisnosti in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. 25. junija 1991 je bila slovesno razglašena samostojnost naše domovine. Evropski poslanec Matjaž Nemec se je zahvalil za povabilo, še posebej je bil vesel, da je slovesnost ob dnevu državnosti potekala v novih prostorih Stare Steklarske. Ptuj je izjemno mesto izjemnih ljudi. Na njegovo izročilo bogate kulturne dediščine so ponosni vsi Slovenci. Ustvarjalnost, povezana s tradicijo, Ptuj žlahtni s posebnim sijajem, na kar so Ptujčani lahko izjemno ponosni, je poudaril. Napredek ne prinaša nujno več blaginje in miru. Energetska kriza je vedno večja, prav tako draginja. „Zadnja desetletja smo priča vedno novim krizam, finančni, zdravstveni, socialni, tudi moralni. Če kaj, nas mora čas rojstva naše države RS opomniti, da preprostih rešitev za reševanje perečih problemov preprosto ni. Priznati si moramo, da spremembe postajajo stalnica naših življenj. Ne moremo jim ubežati z močjo enotnosti, ki smo vseh vrst. Danes še s toliko večjim zadovoljstvom te besede izrekam na Ptuju, v skupnosti, ki svoje delo opira na sodelovanje med drugim s participativnim proračunom, na čelu s progresivno županjo Nuško Gajšek. Ptuj je sinonim za potrebe človeka sodobnega časa," je po- vedal evropski poslanec v prepričanju, da Slovenkam in Slovencem ni treba omahovati pred negotovo prihodnostjo, kajti sami jo pišemo, sami jo kreiramo. Prav praznik dan državnosti nam sporoča, da znamo in zmoremo. MG Grenka kaplja pelina Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik evropski poslanec Matjaž Nemec: „Danes nas tarejo drugačni izzivi kot leta 1991. A rešitve zahtevajo podobno ukrepanje in podobno enotnost, pogum, medsebojno sodelovanje in tudi predrznost ter veliko-poteznost." jo izkazali v času slovenske osamosvojitve, lahko pa se nanje dobro pripravimo. Ravno enotnost je najboljše zagotovilo uspeha in najučinkovitejše zdravilo za pretrese Letošnja proslava ob dnevu državnosti v MO Ptuj je bila najslabše obiskana doslej. Skupaj z nastopajočimi ni bilo v veliki novi dvorani Stare Steklarske niti sto ljudi. Glede na to, da je mesto bogatejše še za eno revitalizirano območje starega ptujskega mestnegajedra, bi pričakovali, da se bo trlo ljudi. Tako pa je tudi praznik dneva državnosti še ena grenka kaplja pelina več v dneh, ko bi morali biti najbolj ponosni na to, da imamo samostojno državo. Kot kaže, nakopičeni problemi in vedno težje življenje ljudi, brez pravih usmeritev za človeka vredno življenje, puščajo sledove povsod. Ljudi bolj kot proslave zanima, kako bodo preživeli od ene plače do druge, od ene pokojnine do druge. Četudi tokrat prigrizek ni manjkal. Hajdina • Na izlet v park prostoživečih živali rv V* V • • • •• I* Druženje z žerjavi, papigami in orli Hajdinski vrtec skozi vse šolsko leto organizira različne dogodke in druženja, ob koncu šolskega leta pa je na vrsti še zaključni izlet. Otroci iz rdeče in bele igralnice so letos obiskali park prostoživečih živali v Vintarovcih. Za predšolske otroke je odhod na izlet z avtobusom velika dogodivščina. Vzgojiteljice so letos izbrale zelo zanimivo lokacijo, in sicer Park prostoživečih živali v Vintarovcih. Tam jih je pričakala prijazna gostiteljica Nina, ki jim je povedala veliko zanimivega in poučnega o živalih, ki domujejo v nji- hovem lepo urejenem parku. Med sprehodom po parku so srečali žerjave, papige, pave, noje, orle, sove, želve, lamo, zajce ... Krat-kohlačniki so si z zanimanjem ogledovali živali in se tudi med seboj pogovarjali o zanimivostih parka. Po ogledu so preizkusili še igrala, kjer so razvijali svoje motorične spretnosti. Pot so nadaljevali do turistične kmetije Lovrec, kjer so jih prijazno pogostili, ostalo je še nekaj časa za igro in raziskovanje bližnje okolice. Ob vrnitvi domov so vsi zadovoljno ugotavljali, da so preživeli prijeten dan, ki jim bo ostal v trajnem spominu. EK Otroci rdeče in bele igralnice na izletu v Slovenskih goricah MHflMHBHB Foto: Vrtec Hajdina 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. junija 2023 FINALE 9. SEZONE M OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Mestni trg Ptuj, 2. septembra 2023, ob 18.00 radio celie H novi tednik arodno ^r abavne p» lasbe Mestni trg Ptuj, ^ 1. septembra 2023, ob 19.30 m A radioPTUI Štajerski 1P torek • 27. junija 2023 Oglasi in objave Štajerski 31 Umrli so ■V Branko Strelec, Placerovci 12a, roj. 1966 - umrl 9. junija 2023; Franc Tetičkovič, Bukovci 60, roj. 1955 - umrl 16. junija 2023; Ivana Heric, roj. Lihtenvalner, Ptuj, Gregorčičev drevored 3, roj. 1939 - umrla 17. junija 2023; Maksimiljan Zebec, Veliki Vrh 56, roj. 1937 - umrl 18. junija 2023; Rozalija Čeh, roj. Pukšič, Spuhlja 42, roj. 1941 - umrla 18. junija 2023; Marijan Belšak, Spuhlja 16a, roj. 1939 - umrl 18. junija 2023; Franc Arbeiter, Medribnik 13, roj. 1949 - umrl 19. junija 2023; Aleksander Kuhar, Ptuj, Ul. 25. maja 16, roj. 1936 - umrl 22. junija 2023. Mali oglasi PRODAM bikce za nadaljnjo rejo, pašne, ' mesni tip. Tel. 041 893 594. KMETIJSTVO ■ STORITVE PRODAJAMO maline, dostavimo tudi na dom, relacija Borl-Maribor. Tel. 041 962 609. Kmetija Vanda Zavec, Brezo-vec 10b. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. PODARIMO zelišča, šentjanževko in meliso. Tel. 041 692 040. PRODAM odojke. Tel. 02 755 312. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. NEPREMIČNINE PRODAM manjše stanovanje v kletni etaži, v izmeri 31,5 m2, na Ptuju. Tel. 041 624 904. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PROSTOZIDARJEV VAJENEC Veliki mojster Velike lože iz ozadja usmerja ministra za zdravje INTERVJU - STANE GRANDA Med Janšo in Logarjem bi lahko prišlo do ločitve od mize in postelje TRIJE NOVOMAŠNIKI Zakaj skoraj nihče več noče biti duhovnik INTERVJU - BARBARA VOLČIČ Novinarstvo ni zafrkavanje posameznikov l GLASBO DO SRCA Bodite O Marjanovi družbi Vsako sredo ^ d O med 20. in 24- uro ............ na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Žalost, solza, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki močno boli. OSMRTNICA V 86. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi oče in dedek Stanislav Černezel - Čiko IZ PTUJA Od njega se bomo poslovili v sredo, 28. junija, ob 10. uri. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Cvetje in sveče hvaležno odklanjava. Žalujoča: hčerka Majda in vnuk Nino „Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je." Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu starosti zapustil naš ljubi oče, dedi in tast Aleksander Kuhar rojen 2. 7. 1936 IZ PTUJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in cvetje. Zahvala za izrečene besede slovesa vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njegovi najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. A če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče Rozalije Čeh SPUHLJA 42 Iskreno se zahvaljujemo gospe Tereziji Furbos, enoti Doma upokojencev Juršinci, sodelavkam in sodelavcem CSD Ptuj in PP Ptuj ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekali sožalja in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hčerka Majda z družino, sin Miran z družino in sin Branko z družino Spomini... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. VSPOMIN 26. junija je minilo 14 let, odkar nas je zapustil Jožef Slodnjak IZ DORNAVE 82 Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš. V mislih s teboj vsi tvoji TOREK, 27. iuni 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Dan OŠ Benedikt 2010 11:10 Utrip Ormoža 12:10 Žetev v Jiršovcih 2009 13:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje FS, Lancova vas 2008 20:00 Zapojmo prijatelji 21:00 Dar OŠ Benedikt 2010 22:40 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani P ROG K V M SKI NAPO V EDNIK SREDA, 28. i lui K 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Koncert MePZ Gandin na Hajdini 10:40 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2023 12:40 Starpoint prodajno okno 13:45 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Tamburaški koncert v Marjeti 20:00 Ob Dnevu državnosti na Hajdini 21:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dama v a U&d, 2252 DORN AVA. lnfo@atptv.Bi kontakt; (12 754 00 33; 041 t>1 B 044: www sipiv.si ČETRTEK, 29. junij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Praznik Občine Dornava 10:30 Veselo na Jožefovo, 2012 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Žamenci 1322 1912, Zamenci 2002 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Od paše do sira 21:00 Zapojmo prijatelji 22:30 Starpoint prodajno okno 23:30 Video strani Irtan i sluHlii Menedii srečat iliiljsnasuta U,v K.;.; Mlneštia , Ijubemi.sm nsdl! V L vs9ms i ¡trmm 1 [fM BO J.W fW H*.' aim* KaSeWo JEW V EC IN HUJŠAM IP C'jajrr.u liapww KakojeSaiidl v postal Rom iKSKLUZIVNO: Ministrica Dominika Švarc Pipan o dolgi in boleči poti do materinstva Vsak dan se zahval m za Klaro! VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. '/////7¡í¡ 2 kopalni karti s kosilom za odrasle (koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike) Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416 Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina I a.tTEDNIK 'Goljufanji delavcev, kjer se da Štajerski Naslov: Telefon: E-naslov: Datum naročila: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj BIOTERM ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE Vi (^\dioPTUI Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi tor adi postali? Sedaj je pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije narc čili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3.