223
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.    Sedaj  je   rninisterstvo   tudi   stroške za armado,   za   rninisterstvo   dnarstva,   bogočastja   in šolstva,   kakor  jih je   za prihodnje leto 1860 prerajtalo, deržavnemu zboru v pretres dalo. Po ministerskem presodku se bo za armado na suhem (za 384.555 vojakov, 48.796 konj, 1686 pa druge živine) v prihodnjem letu potrebovalo 100 mil i j. gol d.; ker pa ima vojaško gospodarstvo 7 milijonov 112.200 gold. svojih dohodkov, med kterimi sta 2 milijona in   102.700 gold. davkov,   ki  jih   vojaška   granica plača,   bi   deržavna   Kaša   mogla   ostalih   92   milijonov   in 887.800 gold. dodati.   Pismo, s kterim je rninisterstvo popis armadnih stroškov deržavnemu  zboru  podalo,   pravi,   da je 12 milij. gold. zato več stroškov,   ker je oglede  na dandanašnje   razmere   na   Laškem   in   Ogerskem   več   armade treba, in ker zna tudi biti, da bo modeneška armada  1 milij. in 19.002 gold. potrebovala.    Iz tega   pisma  je dalje očitno,   da   leta  1830   se  je   za  armado   potrebovalo le 45 milij. gold.,   leta   1848 nekaj   čez 82 milijonov,   leta  1855 pa 226 milijonov in 410.362 gold.   Za barke, armado na morji   in   kar  sicer pomorstvo potrebuje,  je za leto 1861 določenih   6   milij.   gold.  — Ministerstvo   bogočastja   in šolstva bo po ministerskem prevdarku potrebovalo v vsem skupaj 11  milijonov 981.200 gold.    Ker pa se  bo iz cerkvenih in šolskih zalogov nabralo 6 milij. 995.500  gold., bi ee iz deržavne   kaše  dodalo   le 4 milij. 984.700 gold.    Od teh   stroškov   spada   332.500   na   plačo   ministra   in   druzih ministerskih uradnikov, na šolske svetovavce (103.700 gld.) in na glavno komisijo za spominke;   2 milij. 111.100 gold. za cerkvene naprave,   zadušbine  in druge pripomočke,   za šolstvo pa 2 milij. 541.100 gold. —  Stroški miuisterstva d na rs t vene ga za njegove uradnije in uradnike so cenjeni na 23 milij.  728.800 gold.  — In   tako ima   sedaj deržavni zbor   popis   vseh  stroškov   in dohodkov za prihodnje leto.    Stroški vsi so   prevdarjeni   na   339 milij. in 619.900 gold., vsi dohodki pa na 229 milij. in 554.300 gold., po tem takem  bo   za 1861   zmanjkalo  40 milij.   in   65.600 gold.    Ker bo letošnji zmanjek (deficitJ znesel okoli  87 milij. 702.900 gold., ima po ministerskem prevdarku zmanjek za prihodnje leto za 47 milij. 637.300 gold. manjši biti, zato,  ker se je armadnim  stroškom odbilo 38 milijonov, ministerstvu   dnarstva   6   milijonov,   ministerstvu   notranjih oprav 5 milijonov, ministerstvu pravosodja 1 milijon in ravno toliko pomorstvu.    Nasproti  pa  bo  za deržavne dolgove in obresti   (činže)  skor   za  6  milijonov  gold.   več  stroškov.
224
Dolga ima naše cesarstvo za dvatavžent dvesto in šestdeset milijonov gold., ter bo v prihodnjem letu imelo samo za obresti (činže) plačati 113 milijonov in 407.500 gold., izplačati pa bo treba dolgov za 13 milij. in 57.900 gold. — Vlada je na drobno v tem popisu razodela dnar-stveni stan našega cesarstva deržavnernu zboru in mu sila važno nalogo izročila, prevdariti ga in svetovati, kako in kaj. Vse čaka tedaj, kako bojo deržavni svetovavci v velikem zboru se lotili imenitnega dela, ko mu bojo posamni odbori, ki sedaj pretresajo vsak za se svojo nalogo, podali v prevdarek celo težavno reč.
—   Starih bankovcov je še za blizo 8 milijonov gold. med ljudstvom. Konec mesca septembra (ki-movca) zgubijo svojo veljavo tako, da se bojo do konca tega leta le samo še pri dunajski banki mogle menjati.
—  Občinske ali srenjske hranilnice (šparkase) so se začele poredoma napravljati. Tako je ministerstvo spet dovolilo napravo take hranilnice vNagybanyi na Ogerskem in v Leobnu na Stajarskem. To nam kaže, da bi dobro bilo, ako bi take hranilnice osnovale občine ali soseske povsod.
—   Ministerstvo je grofu Hugo Salm-Reifferscheid-u in še 4 drugim gospodom na Dunaji dovolilo, da smejo družbo na akcije ali delnice osnovati pod imenom ;5Oesterr. Phonix in Wieu" (Avstrijanski Fenis na Dunaji), ki bo za varo va vn i ca ali asekuracija zoper škodo ognja, toče in vožnje. Tudi postave njene so že poterjene.
—   Po 30. konkordatovem §. se cerkvene posestva ne smejo ne prodati ne zlo zadolžiti brez dovoljenja papeževega ali cesarjevega posrednjega ali neposrednjega. Vsled te postave določuje ministerski ukaz od 20. junija sledeče: Ako se ima ktero cerkveno posestvo prodati, ki je več kot 100 gold. nov. dn. vredno, se mora dotična prošnja po škofu in z njegovo presojo deželnemu poglavarstvu v sklep podati; če vrednost presega 8000 gold., ali če škof ni za-dovoljin, da bi se posestvo prodalo, mora deželno poglavarstvo ministerstvo bogočastja za to dovoljenje prositi; če pa vrednost presega 20.000 gold., se mora prošnja cesarju pokloniti.
—   Po ministerskem ukazu se ima pri prenaredbi ali napravi naših ljudskih šol učitelju toliko dohodkov dati, da more živeti; to pa imajo cesarske gosposke razsoditi, ki nimajo gledati samo na znesek učiteljske plače, ampak na vse dohodke, pa tudi na to, ali je živež v tem ali unem kraji bolj ali manj drag.
—   Ministerstvo notranjih oprav je gosp. Lud. Comini-a iz Bocen-a (Tirolskega) poklicalo, naj pregleda nograde okoli Dunaja in če kažejo te rt no bolezen, naj jih s žveplom ozdravlja, ki se je v Tirolih kot gotovo zdravilo po-terdilo. Comini pravi, da so letos okoli Bocen-a že vtretjič terte z velikim pridom žveplili in okoli 8000 centov žvepla za to porabili.
—   Ker bo železnica iz Salcburga v Mnihov (Munchen) kmali gotovo, že nekteri vprašujejo: „koliko bo popotnina iz Dunaja v Pariz znesla?u Pravijo, da v vozovih 2. verste le 58 gold. nov. dn.
llorvasko. ;,Triest. Ztg.c; piše, da je vodstvo južne železnice ukazalo, „naj se noč in dan dela, da bo železnica vSisek, Stolni Beigrad (Stuhlvveissenburg) in Kanižo kmali gotova". Tudi železnica iz Nabrezine v Časa rs o mora v 2 mescih gotova biti.
Serbska Vojvodina. Iz Te m eš vara 4. jul. Novi deželni poglavar fini. grof St. Quentin je 26. dan p. m. iz Dunaja oklic poslal prebivavcom serbske Vojvodine in te-meškega Banata, v kterem jim naznanuje, da ga je pre-svitli cesar izvolil za deželnega poglavarja in generala poveljnika za to deželo. ^Darujte mi zaupanje — pravi med drugim  — ki   si   ga   bom   zaslužiti   prizadeval.     Bratinstvo
naj veže različne narodne Vaše lepe dežele. Enake pravice so vsakemu narodu, vsakemu jeziku in vsaki veri zagotovljene; vsi narodni običaji se imajo čislati brez razločka". — Od vseh strani se obeta ravnopravnost vsem narodom tako, da že narodi komaj čakajo tistega časa, kadar bo to, kar je sedaj še le lepa obljuba, tudi živa resnica!
Laško« Se zmiraj je mirno na Laškem. Ga riba Id i, od kterega abotna vraža siciljskega ljudstva pripoveduje, da se ga nobena kugla ne prime za to, ker so mu s žeg-nano hostjo koze stavili, je še zmiraj v Palermi, se obotavlja in ne ve še prav, kaj bi dalje počel, ker ima od ene strani s Siciljci samimi še dosti opraviti, % ki mu nočejo dnarjev in vojakov dati, kolikor jih terja. Čeravno Siciljci sovražijo Neapolitance hudo, se jim vendar vojaščina od nekdaj studi in oni hočejo sami svoji biti; od druge strani pa tudi sardinska vlada še ne ve, kaj bi storila: ali bi pod geslom edine Italije stegnila roko tudi po neapoli-tanskem kraljestvu, kar ji Angleži priporočajo, ali pa ž njim v zavezo stopila, kar je želja Napoleonova, ki bi iz te zveze rad cigalico napravil, da bi pocukal Sardinijo, kadar bi okoljšine nanesle, da bi bilo treba „na-prej" iti na Laškem, ali pa pocukal Neapolitansko, ako bi se petelin obernil za „nazaj". S tem, da je kralj neapoii-tanski 2. dan t. m. spet dal Neapolitancom svobodno ustavo (konstitucijo) od leta 1848, je prišla laška politika v zadrego, iz ktere se ne more na vrat na nos izviti in to toliko manj, ker neapolitanska vlada celo zvezo ponuja sardinski, za ktero pa nek ta le proti temu prijeti hoče, da se neapolitanska vlada združi ž njo zoper papeža in zoper Avstrijo. Kaj se bo iz vsega tega skuhalo, še nobeden ne ve, — in zato je začasen mir na Laškem; zato tudi Garibaldi s svojo, že čez 20.000 močno armada še miruje.   Tudi Mazzini je 27. p. m.   prišel   v  Palermo.
— Iz Rima se piše, da so sv. oče papež 27. dan p. m. imeli posvetovanje, ki je 4 ur terpelo, s kardinalom Antoneiii-tom, generalom Lamoricierom, Merodom in po-slancom avstrijanskim. Sliši se, da se papež ne branijo dovoliti vladnih prenaredb, nikdar nikoli pa se združiti s Sardinijo.
Francozko« Iz Pariza 3. julija. Danes so pokopaK princa Jeroma; pol mesta je bilo na nogah. — Veliko se govori o novih knjigah, ki so tu te dni na svitlo prišle ia pretresajo kraljestvo ob Rajnu in ustanovljenje poljskega kraljestva. Če tudi danes še ni velika važnost prikladati takim pisarijam, so vendar pomenljive že za to, da so smele pod oJ8trimi tiskarnimi postavami priti na dan. — Ker cesar Napoleon želi, da bi se papeževo posojilo zgotovilo, gre ta reč precej dobro od rok.