-------    75    -------
Starozgodovinske stvari.
Aravisci.
Zgodovinska črtica.
Spisal Dav. Trstenjak.
Plinij (Hist.nat. IIL 28.) imenuje v zapadni Pano ni i rodic: „Aravisci"; Ptolomej (IIL 16.) jih naziva: 3AQa@i<jxoi.
To ime se tudi omenja v vojenskem diplomi, najdenem leta 1841. v gornjem sv. Ivanu zapadno od Bu-dima, ktero je dal cesar Antonin Pius nekemu vojaku iz naroda z imenom: „Eravis", kar je zlomek za „Eraviscorum" (glej: Arneth „zivolf romische Mili-tardiplome". Wien 1843). Na denarjih iz leta 60—200. pred Kristusom najdenih blizo vesnice Bije, ne daleko od Bude, se berejo imena: RAVISCI, IRAVSCI, in., RAVIS ..; toraj obliki: ARAVISCI in IRAVISCI. {Arneth »Sitzungsberichte der k. Akademie der TVissensch. XI. 2. str. 308.). Bili so tedaj Aravisci — 'A^afilanoi prebivalci kraj reke Rabe, ktero so Rimljani in Grki imenovali: A rab o. Korenika imena te vode je sansk. rbhu, kar pomenja: albus, lucidus, splendidus.
Raba je toraj stareja oblika in jednaka z Laba, in da so te korenike stari Slovani poznali, ne potrjujejo samo obilna imena rek in rečic v slovanskih deželah, postavimo: Rab, Raba, Rabe a, Rabica, Rabe a, Kabčica, Rab k a na Ceskem, Poljskem in gornjem Ogerskem; Lab, Laba, Labnica, Labiava, La-borca, Lab nov itd., temoč tudi beseda: labod, avis candidus, albus. Staroslov. p* pa se izgovarja kot: ar, er, ir, primeri: ardeči, a rjavi, arženi, erženi, in pa kot: ra, re, ru, zato oblike: Aravisci = Ara-biščani, Iravisci, Eravisci rzr Irbiščani, Erbija čan i, zraven tega severo-slovanski jezici med 1 in r radi vrivajo vokal, primeri rusko: goro d, golo s, tako se razjasnujejo oblike: Arabisci, Erabisci, Ira-bisci — Arabo = PtEO.
Arabiščanov omenja tudi Tacit govore o Osih, kteri so v Germanii živeli in jednaki jezik, navade in uprave imeli, kakor Arabiščani — „sed utrum Aravisci in Panoniam ab O si s Germanorum natione, an Osi ab Aravisci s in Germaniam commigraverint,
cum eodem adhuc sermone institutis moribus utantur, incertum est" — (Germ. cap. 28), in cap. 43. piše: „Osos p an oni ca lingua coarguit non esse Germanos." *)
Na gori omenjenih denarjih stoji tudi beseda: BLATEČ; in prikladni&ega napisa ne moremo iskati na denarjih, kot je ta, saj se v stari in novoslovenščini pomenja: bitij a, bitje, V7taq^iq9 pecuniae, Vermogen, Guter, Vorrath, Geld (^Miklošič Lex. palaeoslov. sub voce) , dubrovaški: b i t j e, Vermogen, Habe, Gut LVuk rječ. sub voce).
Zraven tega panonsko-rimski spomeniki so nam ohranili troje imen Rabiščanov, ktera so čistoslovanska in sicer: BATO TRANTONIS filius Araviscus, an-norum L. hic situs est. MOGITMARVS testamento mon-numentum posuit. 2)
Bat o znamenuje oče, gospodar,^ zato se je vlada-lec Panonov velel Bat o, pri starih Čehih se je hišni oče tudi velel: batfa, pri slovaških pastirjih in Bačva-nih pa batja znamenuje gospodarja pastirjev. Tranto je staroslov. Tp/KT*, in ima pomene: erabro, custodia, agmen, consertio clypeorum = staročesk. mythičnemu imenu: Trut, kije ubil lutega zmaja, primeri: Tro-tina, TrStkova, vesi na Stajarskem, soseska Trot-kove se veli: Batjikova — Backova! Mogitmar je iz korenike m o g, posse, valere z adjektivnim sufi-ksom it, in pridevkom: mar — mšr, mir = sl^av, primeri: Godemarci, Vitomarci, vesi na Stajarskem.
Tako zraven panonsko-slov. besed: kamoš, pino
paravija,  zabaj  znamenovanja za pivo,  panuš=
panja, platneno oblačilo itd. se je še ohranila beseda:
biatec=:bitija, bitje,   pecunia,  in mi imamo nov
*    dokaz, da junaški starodavni Panoni bili so Slovani.
1)  Arneth, loco citato.
2)  Arneth „Sitzungsber.  der k. Akad,   der Wissenscb. Philol. Hist. Classe. J. 1853" str. 308.