Poštnina plačana v gotovini« Stav, 33.	V Ljubljani, dne 18. avgusta 1920.	Leto XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vi ako are d o ob 5. uri zjutraj. — Ceaa mu je 13 K na leto. — 9 Spili in dopiii se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 25 K.	g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in iaserati pa:
Posamezne številke se prodajajo po 1 K.	ra	UpravnUtvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Velik kmetski tabor.
Na Mali Šmaren bo na Homcu ob 3. uri popoldne velik kmetski tabor vseh političnih, izobraževalnih in gospodarskih organizacij kamniškega okraja. Vse organizacije poživljamo, da se tabora polno-številno udeleže. Dr. Krek je te tabore pred vojsko na Homcu začel. Naša dolžnost je, da jih zopet oživimo-
Podražitev železnic.
Zopet en blagoslov liberalne finančne politike. Liberalec Kosta Stojanovič vodi sedaj državne finance. Vodi jih tako, da mu je zmanjkalo denarja. Zato kar preprosto ni hotel več izplačevati izdatkov, ki so jih imela druga ministrstva. Tako so se pritoževali vojni minister, minister za pošte in za javna dela. Posebno pa je začel nagajati železniškemu" ministru. Veliko železničarjev je ostalo meseoia julija brez plač, pečuški premogokop je odpovedal premog, ker ga finančni minister ni hotel plačati, avstrijske delavnice niso hotele več popravljati železniške stroje, ker niso dobile zahtevanega predujema. Vsled tega je dr. Korošec zahteval, naj se to uredi v ministrskem svetu. Ta se je sešel in tam je finančni minister zahteval, da se železniški tarifi zvišajo za 200 oz. 300 odstotkov. Dr. Korošec se je branil, češ, da se bo s tem splošna draginja dvignila in bi zadostovalo, če se poviša železnica za 100 odstotkov. Toda finančni minister je vztrajal pri svoji zahtevi in ministrski svet mu je pritrdil.
Tako je ljudstvo po liberalnih bankirjih zopet enkrat — kakor že preje večkrat — tepeno. Da se ta liberalna skrb za ljudstvo pokaže v še lepši luči, naj navedemo še to. Nova vlada je sestavljena. Liberalci so prodrli s predlogom, da je svoboden izvoz 15.000 vagonov pšenice. Liberalne banke so že napravile razne milijonske kupčije z žitom in so bile resno v sJkrbeh, če prevzame država s pomočjo zadružništva, kakor je to zahteval dr. Korošec, vso kupčijo v svoje roke. Na pomoč so jim prišli liberalni ministri, ki so sami udeleženi pri bankah. In sedaj smo na istem kot lansko leto: milijonski dobički
bodo šli v žep nenasitnih liberalnih veriž-nikov, kmetje in država pa bodo ostali prazni.
Mi se čudimo, zakaj dr. Korošec še vztraja v ministrstvu. Za žive in mrtve se bori proti liberalni gnilobi in verižništvu, toda eden ostane eden proti 10. drugim, ki jim je prva skrb verižnikov žep in strankarski sklad. In potem še ta hudobija, da ti brezvestni ljudje valijo odgovornost za svoje kapitalistične lumparije na tiste, ki se bore proti njim. Razumemo gosp. Pro-tiča, da ni mogel s temi ljudmi več skupaj delati in se je ra;ši zaenkrat pomaknil v ozadje.
Najbolj nas je pa presenetilo, da celo »Kmetijski list«, glasilo kmetske stranke zagovarja to politiko. Liberalcu sta pač liberalizem in lastni žep bogova, pred katerima se mora vse drugo ukloniti.
Naš državni proračun in naše finance.
(Govoril na shodu J. K. Z. I, Vesenjak.)
(Nadaljevanje.)
Katera bremena so najtežja?
Med državnimi izdatki obremenjujejo pole? obresti in amortizacije za državne dolgove najbolj tri postavke in ti so: 1. Stroški za vojaštvo. 2. Stroški za državno upravo, torej za uradništvo. 3. Izdatki za invalide.
Ako hočemo imeti zavarovane naše itak krivično nam odmerjene meje iu pa sigurnost imetja in življenja, moramo imeti naše vojaštvo, ki nam čuva mir in red v državi sami, kjer marsikdo noče vedeti »kar je moje in kar je tvoje.« Še bolj pa nas sili k temu naš položaj, ker nas in naše pravice naši sovražniki upoštevajo le v toliko, kolikor se bojijo naše vojske. Te okolnostt nas silijo, da imamo v državnem proračunu za vojaštvo ogromno vsoto 4 milijarde 484 milijonov kron.
Plače državnih nastavljoncev tvorijo druge izmed največjih državnih bremen in so dosegle za državne finance naravnost nevarno višino,
Svetovna vojska nam je prinesla v proračun novo težko postavko: izdatke za invalide, vdove in sirote. V naši državi imamo nad 200.000 več ali manj popolnoma ali pretežno delanezmožnih mož in mladeničev-invalidov. Imamo dalje 265 tisoč rodbin, katerim so očetje, njihovi prehranjevale!, padli. Končno imamo nad 27 tisoč dece, ki vsled vojske nimajo ne očeta in ne matere. Podpore za vso to ogromno armado reveže v znašajo v pror,ačunu okroglo 1 milijardo in 12 milijonov kron.
Obnovitev materijala za železnice, za telegraf in telefon ter druge prometne naprave je nadaljna velika postavka v državnem proračunu.
Invalidni davki.
Ze proj som omenjal število invalidov, vdov in sirot, ki smo jih dobili v državi po svetovni vojski. Kako grozne so pač posledice vojske posebno v tem oziru! Izračunali so, dal bi v Evropi imela vsaka rodbina lepo, novo hišo z najmanj 4 sobami in vsemi gospodarskimi poslopji pa še cclo vrsto drugih naprav, ako bi se v svetovni vojski porabljeni denar, uporobil v tc svrhe. In kaj imamo sedaj? Kaz-rušena mesta in vasi, razdrapano zemljo in nepregledne vrste moških v najlepši starosti slepili, pohabljenih, notranje bolnih in za njimi vdove in sirote. Prej skrbeči prehranjcvalci in delavci so sedaj sami navezani na milost.
V načelu torej ne moremo biti proti pomoči tem najbednejšim našim državljanom, zahtevamo le, da bodi vse razdeljeno pravično, brez zlorabe in zelo kritično.
Nameravani invalidni davek je v jedru d o k I a d a na vse direktne davke in državne doklade — prej deželne — ter bi znašal slo-doče:
Na SO kron direktnega davka, 8 kron invalidnega davka; na 200 kron direktnega davka, 24 kion invalidnega davka; na 400 kron direktnega davka, 48 kron invalidnega davka; na 800 kron direktnega davka, 90 kron invalidnega davka.
Ako bi se že morali odločiti za nov davek, bi se jaz odločil v prvi vrsti za tega, ker omogočuji' skrbstvo teli naših največjih siromakov in ker zadene razmeroma najbolj enakomerno vse sloje in vse pokrajine.
Trošarina ali nžitninski davek.
V.so drugače je s trošarino, ki jo hoče finančni minister uvesti na 19 predmetov in bi naj vrgla to leto okroglo 5:?0 milijonov. Naj navedem glavne postavke! Davek bi znašal:
Na shidokor 400 kron na 100 kg; na kavo ■100 kron na 100 kg; na riž 80 kron na 100 kg; na olje 80 kron na 100 kg, izvzeto doma pridelano olje za domačo rabo,
Na fina vina, ki imajo 10% in več alkohola, 1200 kron na 100 1; na sveče 80 kron, na 100 kg; na električno luč 20 K, na eno žarnico do 32 svcci; na karbid 120 kron, na 100 kg; na špirit 40 kron, na 1 % pri 1 hI; nji žganje lz sadja 20 kron, na 1 % pri 1 hI; na kva« 4 krone, na Ikg Itd,
Gotovo je, da teh davkov in v tej višini pač ne moremo sprejeti. Posebno pa jc rieraoi goče tako obdavčiti z užitnino živež in luč,
Za kuhanje žganja iz lastnih pridelko« in v lastno porabo imamo sicer olajšave, tod*' davka prosti znesek je razmeroma velikoi manjši, kakor je bil po dosedanjem zakouu. Gotovo tu še nI padla zadnja beseda, kukOB tudi pri nobenem od nameravanih davkov
Kolkovln« ln pristojbine (dedarine in prenoenine).
Med najhujSa nameravana bremena v novem proračunu Štejem kolkovlne ln pristojbine. V btljem Imenu bi pri obupnem finančnem položaju naSe države Se pristal na btena-tenja in zvišanja kolkevin po znanih skalah I. II in III. toda odklanjati mor«n ogromno povišanje pristojbin na dedSfine in darila ter prenosnine.
Dokazano Je, da ie vsaka posest prenese povprečno v 15—18 letih enkrat. Ako vzamemo lo za podlago in si Izračunamo pristojbine (procente I) na podla«! žalitev finančnega ministra, potem mora nai kmetski stan propasti ali pa mora kmet in davkar ogoljufati državo, če nočemo propada.
Ne bom navajal tukaj dokazov, ker bi preveč razburjali zborovalce, navajal sem Jih v finančnem odseku in tam je večina zmenoj .vred zavzela odklonilno stališče.
Toseben odlomek pri pristojbinah tvori tudi davek na vstopnice. Sem za davek za zabavne prireditve, pa naj jih priredi kdorkoli in kjerkoli, magari tudi pod krinko človekoljubja, toda odklanjam davek na prosveto, Ako torej prirede naša prosvetna in Izobraževalna društva sestanke in prireditve Izključno v Izoliražc-.alne svrhe, potem se ne smejo obdavčit).
Prometni davek.
Po zgledu v Nemčiji, na Francoskem In Čchoslovaškem ter Nemški Avstriji predlaga finančni minister tudi takoime-novani prometni davek (srbsko; obrtni po-rez). Vsakdo, ki kaj kupi, naj bi plačal pri nakupu, odnosno prodaji 1 odstotek oddajne svote kot davek. V lo svrho morajo voditi trgovci posebne knpge po predpisih finančnega ministrstva. Pri razkošnih predmetih je ta davek višji, znaša 2 do 4 odstotke. Izvzete od tega davka so zadruge in vsi kmetijski pridelki, ko jih proda kmet-producent iz prve roke. Pri prodaji živjne pa bi se ta davek moral plačati. .Mislim, da bo davek v predlagani obliki težko izvedljiv, gotovo pa je, da bi zadel najširše sloje našega ljudstva in zato si bomo še dobro premislili, ali ga dovolimo in v kakšni obliki in kakšni meri ga dovolimo.
Davek na premog.
Finančni minister zahteva tudi 10 odstotkov prodajne cene pri premogu, pa naj bo to domač ali uvožen iz drugih držav. Pri uvoženem bi se davek plačal na meji pri carinarnah, pri domačem pa od premogovnika. Recimo: v Trbovljah napolnijo vagon in ta stane 5000 kron. Trboveljska družba je dolžna plačati od njega 500 kron davka.
Davek na vojne dobičke.
O tem davku se je toliko govorilo in pisalo, da je nepotrebno utemeljenost tega davka posebej naglašati. Seveda pa smo morali biti zastopniki ljudstva zelo odločni, da nam niso kot vojnega dobičkarja označili in obdavčiti vsakega manjšega kmetskega posestnika. To se nam je posrečilo. —
Carina in monopoli.
Staja Srbija je imela davčni način, kl je v najizdatnejši meri »lonel na indirekt-nih davkih, posebej na carini in monopo-polih. To znači vedno obremenitev najširših, revnih slojev v državi. Gotovo takšen davčni način socialno ni pravičen in gospodarsko ni utemeljen. Carina ima prvo svo-21
jo nalogo, da ščiti domačega proizvajalca, šele v dragi v riti ima namen, da zadosti finančnim interesom države.
Kaj imamo v resnici sedaj? Ne samo, da je celotni način protiven onim ciljem in nalogam, katere hna carinska politika, imamo ie naravnost strašno okosteneli aparat, ki šikanira in ovira državljane ter otežuje ali celo onemogočuje marsikatero izboljšanje našega gospodarstva. Ves način cartnanja, carinsko postopanje je skrajno nedostatno, da ne rabim ostrejšega izraza. Povrh pa trgovinski in finančni ministri še v ta način vsak teden vrtajo luknje ali pa zabijajo kline, da je zmeda še večja. V primeren red bomo prišli, ako se Ugodi naši osnovni zahtevi: carinski način in carinska uprava mora ščititi našega producenta. Da se to doseže, treba vse carinske predpise Stare Srbije na podlagi temeljitih pa hitrih predposvetovanj s prizadetimi preurediti primerno novim razmeram in novim zaltevam, da bo rast-la davčna moč državljanov. Takšni poizkusi, kakor se godijo ti dve leti z izvozno in uvozno carino, kažejo samo ne zre lost in nejasnost v ciljih ter nam neizmerno škodijo na ugledu zunaj in nas gospodarsko uničujejo na znotraj. Torej kratko: pri carini temeljito revizijo pri uvoznih in izvoznih tarifih in zboljšanje carinskega poslovanja.
Zemljišni davek.
V predloženem preračunu je tudi bridko iznenadenje za posestnike zemljišč. Početvori naj se po mnenju fin. ministra zemljišni davek. Opozoriti pa Vas moram, da se smatrajo tudi bivše deželne dokla-de kot državni davek. Jaz vidim v poče-tvorjenem davku Ie upeliavo dinarske valute. Dobro: če se ubije krona, naj se ubije povsod, tudi pri kmetskih dohodkih in ne tamo pri njegovih plačilih. Liberalnega slepomišenja z valuto, kakor je to pričel Veljkovič in mu je pomagal Kramer, bodi enkrat konec. Ljudstvo naj izve, na čem da jel Sicer pa sem glede zcmljiščnega davka mnenja, da bi ga bilo treba odpraviti, saj imamo itak osebno dohodnino.
Osebna dohodnina
doživi v državnem proračunu tudi svoje izpremembe. Pred vsem se razširi na ostale pokrajine, kjer računamo s krono. Zakaj ne na vse kraje, tega nam finančni minister v predlogi ne pove, pri razpravi pa do tega poglavja v finančnem ooseku ie nismo prišli. Moje in klubovo stališče je znano. Zvišanje eksistenčnega minimuma od 1600 K na 3200 K, torej na dvojni znesek, kakor predlaga finančni minister, je docela nezadostno. Ko pridemo do razprave v tej točki, povdarili in utemeljili bomo staro zahtevo »Jugoslovanske kmetske zveze«, da se naj davka prosti del zviša na 10.000 kron. Dalje govoriti o tej stvari in zavračati laži nasprotnikov se mi zdi pred našimi zavednimi zaupniki neumestno: vsi veste iz »Slov, Gospodar-
Ei, iz »Domoljuba« in iz sej naše stranke, j je resnica in kaj je laž,
O vinskem davku,
kateri zadene samo fttajerski del naše države, smo že v javnosti veliko, razpravlja-
li in v Ljubljani fn v Belgradu rfavili nai< salteve. Nai povdarim toka) fe vinski davek v sedanji obliki j, a t a v e n po ovojem pričetku — Zato mi je priča navzoči poverjenik g, dr. Veratov šek in cenjeni somišljeniki bivši deželni poslanci — vinski davek pa je tudi krivi Cen, ker težko zadene 1« majhen del .naš* države. Ta davek se mor« pri nas ali popolnoma odpraviti, ali pa razširiti na vse pokrajine naše države. C« ce namreč raz-liri na vsa pokrajine, potem imo si štajerski vinogradniki na čistem, da bo proti njemu nastala v celi državi takšna burja da ga bo kmalu odnesla.
S tem bi dovršil pregled o davkih, ki jih finančni minister predlaga v svojem li. nančnem zakonu za proračunsko leta 1920-21.
Ker pa se v javnosti mnogo govori o zboljšanju našega financijelnega stanja i pomočjo oddaje premoženja, kakor je to najprej pred svetovno vojsko izvedla za svoje oboroževanje Nemčija in kakor se predlaga v raznih državah, na; na kratko označim svoje stališče nasproti tej stvaril
Oddaja premoženja je pri finančnikih prav priljubljeno sredstvo. Splošni davek za oddajo premoženja je pri nas tudi v finančnem odboru sprožil liberalni poslanec dr. Brezigar pri razpravi o valuti. Na, ii finančni ministri so v eni obliki oddajo premoženja ie uporabili in ticer zopet tako, da je zadela najširše sloje, ne pa toliko bogataše. Ko je namreč demokratični finančni minister Veljkovič odredil razmerje 1 i 4 m na podlagi tega upeljal izmenjavo, je s tem v resnici odvzel posest. kom kron del njihovega premoženja. Odvzel pa je že prej en del, to jo 20 odšlo t. kov pri markiranju, ker ni predvidel nobenega obrestovanja. Sedaj imamo v proračunskem predlogu in smo te o tej stvari bistveno zjedinili na sledeče; s tistimi 20 odstotki odvzeti zneski se vrnejo, ako ne presegajo 1000 kron. Ako pa znašajo priznalice 1000 kron in več, potem ie spremene v redno državno posojilo, ki ic naj obrestuje s 4 odstotki.
Za splošni davek v obliki oddaje premoženja se mi zastopniki v Jugoslovan-skem klubu'nismo in ne bomo odločili, ker se dobro zavedamo, da bi takšen davek zadel najtežje naše posestnike brez razlike, posebej pa še slovenske, ker davčni oblasti postopajo s strogostjo in natančnostjo, ki je v drugih pokrajinah naše države ne poznajo.
Sklepne besede o davkih.
Zaključujem svoja Izvajanja o pregledu davkov in predlogih z zatrdilom: po temeljitem študiranju in prevdarku se11* prišel jaz in moji tovariši v Jugoslovanskem klubu do trdnega prepričanja, da davčnih bremen y tej obliki in v tej višini kak c* jih predlaga liberalni finančni minister Stojanovič, mi sprejeti ne moremo ln ne smemo. Mi smo vajeni povedati na« iemu ljudstvu vsikdar resnico, saj v te® ravno tiči moč in trdna vez naše organizacije, Zato tudi sedaj pravimo: vsak nj® pristaš, vsak naš zastopnik do/bro ve, di vojska ne ustvarja nikdar novih vrednot, temveč jih le uničuje in kvečjemu prenese od ene osebe na drugo, od enega stanu

ega To velja tembolj o svetovni ™r<&a je ljudi opozarjati na to def
,ia dru;
rojski. — , ......
tjtvo! NekaSeri ljudje še živijo v prazni do-: nijliiji kakor bivši avstrijski generali, da |» država neizčrpljivi vir, iz katerega se lUiko do neskončnosti zajema, akoravno se nič notri ne da. To je strašna zmota in proti tej zmoti se moramo boriti vsi skupaj, ako hočemo sploh kdaj urediti državne gospodarstvo, (Konec prihodnjič.)
Krepko na delo!
Kdor preje ie ni bil aa jasnem, je moral spoznati na mariborskih zborovanjih ob priliki orlovskega tabora osnovno in prvo resnico našega dela za srečno dušno ln gmotno bodočnost našega naroda: Podlaga vsega napredka je izobrazba, umska in erčna. Čim bolj si umsko in srčno izobražen, tem več boš imel vpliva, več uspeha. Če hočemo svoja ljudstvo gospodarsko dvigniti, ga moramo naučiti se posluževati vseh gospodarskih sredstev, kar pa je brez izobrazbe nemogoče. Čim večja umska in srčna izobrazba, tem večje blagostanje v narodu. Čim bolj neizobraženo je ljudstvo, tem manj se zaveda krivic, ki jih tipi, tem manj spoznava pravice, ki mu gredo, tem laže se dd goljufati in varati, tem manj se na mestih, kjer se delajo za ljudstvo postave, ozirajo nanj. Izobraženega poedinca se povsod bolj boje kot neizobraženega naroda.
Mi katoliški Slovenci imamo krog sebe nebroj besnih sovražnikov. Pod raznimi krinkami se nam približujejo in nas ne bi radi samo gospodarsko usužnjili v svoj kapitalistični jarem (bankirju goldinar, kmetu brco), temveč tudi vero bi nam radi vzeli, tisto notranjo tolažbo, ki preostane, kadar nam vse drugo vzamejo. Zato vedno ostrejši boj za brezversko šolo, za ločitev zakona, zato veden klic dr. Zerjavove Domovine«: Proč od Rima.
Naš boj proti svobodomiselnemu kapitalizmu, ki nas hoče gospodarsko in dušno usužnjiti, bo brezuspešen, če ne bomo dovolj izobraženi v vseli političnih gospodarskih in verskih vprašanjih. Sovražnik j« na vse pretege prekanjen, poslužuje se najrazličnejših sredstev, različnih strank, aa doseše svoj namen. Kdor ni dovolj poučen, bo prekanjen, in če ves narod ne bo dovolj poučen, bo ver narod prekanjen.
Izobrazba, to je temelj naših organizacij, političnih in gospodarskih.
Jesen se bliža in za njo zima, doba izobraževalnega dela. Najvažnejša organizacija v vaši župniji je izobraževalna. Ali deluje? Ali ima že napravljen načrt za delo, ki se pričenja: Predavanja, razgovori, se-sfrnki? In Orli? Ali so Že ustanovljeni? Ali se vrše redni fantovski večeri, ki so najvažnejši? Ali se obravnava na njih o >scb vprašanjih, ki danes pretresajo svet? Ali se skrbi tudi za srčno izobrazbo, ki je danes najbolj manjka? Ali se vzgajajo mladi govorniki?
Orli, naši mladi borci za vernost in poštenost našega naroda, ne porabite nikdar, da narod brez vernosti in poštenosti narod brez treznosti in nravnosti naj-Jreje pade v gospodarsko in dušno suZen-ltvo I
Vsi verni Slovenci, ali veste, da je vala dolžnost, da povsod podpirati orlovsko organizacijo, aa pristopate k njej kot člani in da živite z njo? Krepko na delo!
Zdramite se i
So kraji, kjer naša izobraževalna društva še vedno spe, so pa tudi kraji, kjer bi bilo prav zelo potreono ustanoviti nove izobraževalne organizacije. Dvoje vprašanj, na kateri je kaj lahko odgovoriti. Bil sem na deželi, kjer sem slišal marsikaj izgovorov glede tega, ki pa ne drže. Zdi se mi potrebno, navesti jih vsaj nekaj, nato naj sledi odgovor.
Je kraj, kjer društvo spi. Prostore imajo, celo čedno dvorano, ki je zaprta, Ko sem se z dvema osebama posvetoval, kako naj bi društvo poživili, sta obe izjavili, da je to nemogoče, ker nimajo ljudje za to zmisla, da so ob delavnikih v gozdovih na delu, da rajši pijo itd. Z druge strani — bili so naši akademiki — so pa zopet izjavili, da bi se dalo marsikaj storiti, če bi za to poklicani faktorji hoteli delati, Povdarjali so, da imajo v tistem kraju »Kmetsiko zvezo«, v kateri so sicer naši dobri ljudje, ki pa sami nimajo zmisla za organizacjio in so bili izvoljeni le za to, da pač obstoji odbor. Zato v tistem kraju vse naše organizacije spe, liberalizem in komunizem ozko združena z alkoholizmom pa pridobivata vedno več tal,
V nekem dragem kraju društvo spi. Da tudi v tem slučaju ne manjka vseh mogočih izgovorov, mi ni potreba še posebej povdarjati. Tudi v tem kraju imajo že primerne, čeprav ne velike drutvene prostore. Treba bi bilo žrtvovati le nekaj gro-šev za najnujnejšo ureditev odra, pričeti z delojn in stvar bi šla. Tako pa nasprotniki žanjejo vsled naše brezbrižnosti in komodnosti.
Pojdimo v drug kraj. Imamo mlade inteligentne ljudi, ki bi mogli veliko storiti, ustanoviti bi morali društvo. Prostor bi se kaj lahko dobil, ker je na razpolago, Kljub dreganju ne store ničesar kljub temu, da se jc dijaštvo ponudilo za delo.
Še bi mogli našteti nekaj podrobnih zgledov. Pa naj za enkrat zadostuje.
Premišljeval sem, zakaj da društva spe, zakaj nc ustanavljajo novih, toda po-vsodi sem prišel do zaključka, da se največ vsled brezbrižnosti ne dela. Jota.
Iz Kmetskih Zvez.
KMEČKA ZVEZA ZA TRŽIŠKI SOD. OKRAJ, ie imela v nedeljo 8. t. m. redni občni zbor v Našem domu v Tržiču. Med letom se ie poslalo vež za kmečki stan važnih predlogov na tafništvo JKZ ln na vlado. Več udov se le vpisalo v gospodarsko zadrugo v Kranju. Nabavilo se ie svoječasno od Gospodarske zveze za ude soli, vžigalice in koruze. — Soglasno se ie izvolil stari odbor. Sprefelo se ie veliko predlogov, ki so jih staviti navzoči udie tako glede planinskih pašnikov, ribištva, dohodninskega davka, carine, teleionske naprave, ki dela škodo mnogim posestnikom, prehitre avtomobilske vožnje na ovinkih, orožne vaie in drugo. Razprava ie bila živahna in je pokazala veliko umnost in zavednost naših kmečkih mož. — Za občnim zborom se ie vršil shod. N« 4«»> |e govori! zastopnik JKZ in g.
kaplan Kapšjz Križa, ki je povdarjal veliko važnost kmečke zbornice. Vsi navzoči bo sa ■javili, da s« čimprej« ustanovi.
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Češkoslovaški zunanji minister dr.
Beneš je došel v Belgrad, kjer se je sklenila zveza med Jugoslavijo in Češkosla« vaško. Iz Belgrada se je odpeljal dr. Benetf v Rumunijo z istim namenom.
j Nova vlada je sestavljena. Je ista kot prejšnja, le mesto notranjega ministra' Davidoviča je zasedel Draškovič, in tudi minister konštituante ni več Stojan Protič, temveč radikalec dr. Mušički.
j Koroški plebiscit. Ponovno pozivamo vse našince, ki imajo glasovalno pravico, naj javijo svoj naslov Narodnemu svetu v Velikovcu. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti, ki so bili: 1. 1. januarja 1919 stari najt manj 20 let; 2. ki so na dan 1. januarje 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg teh točk izpolnijo vsal še enega izmed sledečih treh pogojev: a) rojeni morajo biti v pasu A in b) stalno so morali bivati v pasu A vsaj od 1. januarja 1912 ali pa c) ki so v katerikoli občino pa* sa A pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj se pa tudi tisti, ki dvomijo, če imajo glasovalno pravico, in sporoče svoj naslov z natančnimi podatki
AVSTRIJA.
Pokojninsko zavarovanje v Avstriji
Te dni Je bil v Avstriji razglašen novi po« kojninski zakon. Po tem zakonu ima breg* pogojno pravico do prejemanja pokojnini vsak m očki zavarovanec, ki Je dopolnil G0. leto, ženske pa že s 55. letom. Zavann valnine plačuje delodajalec dve tretjini« ono tretjino pa zavarovanec; le ako im» zavarovanec na leto nad 40000 K plače, mora sam plačati polovico, drugo polovt« co pa delodajalec.
Poselskl davek na Dunaja. Na Du-i naju so uvedli občinski davek na poslej in sicer: gospodinjstva z eno samo služki« njo so davka prosta; gospodinjstva s t služkinjama plačajo 600 K davka, gospo* dinjatva s 3 služkinjami -1200, s 4 služkli njami 2400 K; ako je posel moškega spola« se davok podvoji. Jo pa na Dunaju 543.935 samostojnih gospodinjstev, od teh 500.841 družin nima nobene služkinj«, v 43-293 gospodinjstvih imajo po 1 služkinjo, x 6867 po dve, v 2271 po več poslov.
RUSIJA.
Italijanu socialisti o boljševikih.
Te dni so se vrnili iz Rusije Italijanski socialistični odposlanci, katerim ]• bil« italijanska vlada svojčas izdala potne 11« ste, da bi si na lastne oči ogledali obljub« ljeno deželo komunizma. Ti možje so pa svoji vrnitvi najprej molčali kakor grobovi, sedaj so po začeli govoriti — bodisi iS lastnega prepričanja, bodisi na kak pri« tisk. Kar pripovedujejo o Rusiji Je tako, da mora izpreobrniti najstrastnejšega ko« munifjtičnega volka v ponižno jagnj^ Edea izmed odposlancev — posl. Dugoni — J«
3'
opisal sotrudniku »Perseveranzc« svoje Izkušnje približno tako: V Rusiji smo našli bedo iu nesnago vsepovsod. Vlada tu ne ve pomoči. Ob 8. zvečer se pogrezneta Pe-trograd in Moskva v temo in molk; nikjer cestne železnice, nobenega voza ali avtomobila. Tovarne večinoma počivajo, kjer delajo, ni nobenega reda. Vsak stori, kakor ga je volja. Vlaki so odvisni od dobre .volje vlakovodlj in nihče ne ve, ali in kdaj pride kak vlak. PoŠta posluje včasih, če se JI ravno poljubi. Po železnih ogrodjih v pekdaj silnih Putllovih tovarnah v Petro-jradu gnezdijo vrani in vrabci. Boljševizem je v praksi popolnoma odpovedal ln t>l bilo blazno, ako bi italijanski proleta-fij&t od nJega pričakoval rešitve ali tudi i« izboljšanja svojega položaja-\ --
Tedenske novice.
Politične.
p Besno sovraštvo proti veri je vedno glavna vsebina liberalne »Domovine«. V Zadnji številki sc poteguje za predlog, naj •e vse posvetne organizacije, ki slone na merskih načelih prepovedo. Po mnenju liberalnih bankirjev imajo pravice do organizacije samo svobodomiselci, komunisti, turovi Sokoli, cclo boljševiki, le katoličani naj bodo sužnji svobodomiselnih nadljudi! Le brez skrbi bodite, ko o »Domovini« in liberalcih 2e ne bo ne sluha ne duha, bodo katoliške organizacije vršile svoje vzvišeno poslanstvo med narodom- Katoliška načela, ki so božja in večna, so neomajna opora naših organizacij. Zanimivo pa je, da je svobodomiselna »Domovina« pobrala svoj predlog iz glasila bel-grajskih čifutov, katerim so razumljivo katoliška načela največja ovira njihovemu oderuštvu.
p Laži »Kmetijskega lista«. (Nadaljevanje.) »Kmetijski list« laže, da je dr. Korošec hotel imeti v prihodnjem državnem zboru le visoke birokrate, najvišje uradnike, sodnike in profesorje itd. In vendar je bil dr. Korošec tisti, ki je hotel imeti kmeta Roškarja cclo za ministra. Sram vas bodi tako podlih laži. Dalje »Kmetijski list« zopet pogreva laž svoje prijateljice d'\ Žc-vjavove »Domovine«, da je dr. Korošec: preskrbel trikrat dražjo vožnjo, kon-
da je dr. Korošec zahteval, da bosen-f:ki kmetje plačajo najemnino. »Kmetijski list« bo kmalu posekal »Domovino«.
p Piivtlika ljubezen do liberalcev je zapeljala »Kmetijski list«, da se zavzema za prost izvoz žita, kakor zahtevajo liberalci in kar je lansko leto odjedlo državi na stotine milijonov kron, naši ljudje pa to h;orali žito prav drago plačevati in še dobili ga niso. »Kmetijski list« opozarjamo, da nosi naslov »Kmetijski« ne pa»Ve-rižniški«. Zato naj sc za liberalne kapitaliste nikar tako toplo ne zavzema.
p Orlovski tafccr, ki je imel povsem značaj katoliškega shoda, »Kmetijski list« 8e vedno napadn, dasi so celo drugi liberalni listi žc utihnili. »Kmetijski lisi« »grozi« že zelo z raznimi zgodbicami, seveda izmišljenimi. Liberalec ne more brez tega živeti, oprostimo mu!
p Samostojni libcralc! za kmeta? Piše se nam: Pač čuden naslov, kaj nc? Dne 27. julija sem se peljal z vlakom iz Ljub« ljane proti Novemu mestu. V istem kupeju sta sedela tudi samostojen gostilničar in mesar, meni osebno dobro znana. Na dolenjskem kolodvoru vstopi več sopotnikov, med drugim tudi neki verižnik z raznovrstnim blagom. Verižnik nagovori »mojega sopotnika, samostojneža«: »No Ti, kako pa kaj kšeft?« Samostojnež: »E,
f>rokleto slabo.« — »Zakaj?« — »Bi že bl-0, ko ne bi bilo teh pusenšenkov; ta teden jih je bilo kar šest, ki so doma Sivino klali. Veš, pri nas že tako skup držijo ti Zvezarji, da rajši dve ali tri krone ceneje seka, kakor bi pa nam mesarjem dal. Ko pa bo zopet vino, nam bodo pa z vinom delali zgago. E, ko bomo mi samostojni prišli na površje, bomo že poskrbeli, da odpravimo te pusenšenke, potem bomo pa imeli zopet zlate urice.« Tako samostojni, dočim se je verižnik prav pohvalno izrazil za svojo obrt. Vedno bolj se zdi, da bodo gostilničarji in drugi taki podeželski liberalci dobili popolno komando v liberalni kmetski stranki. Zato, kmetje, združimo naše vrste in vsi kot en mož v Kmetsko zvezo. — CIan KZ.
p »Narod umirajočih«. Pod tem naslovom je socialistični »Ljudski glas« napisal članek, v katerem po svoji navadi laže o osovraženih klerikalcih. Socialistom kličemo v spomin dežele, kjer vladajo socialisti in njihovi bratci komunisti, pa bodo takoj imeli grozen zgled umirajočih narodov. Poglej Dunaj, kjer so socialisti zapravili občini pol premoženja, ljudstvo pa umira, poglej v bogato Rusijo, v Pctro-grad in Moskvo in c grozo boš spoznal, kaj je umirajoči narod- In socialisti imajo pri tem umiranju glavno zaslugo.
Domače novice.
d Presolili so M. Ker se Irijc ljubljanski milijonarji ni so hoteli udati, da bi zidali hiše, jim jc vlada dala izprazniti dosedanja najeta stanovanja in jim nakazala — vagone v Dravljali. Dva sta se rešila s tem, da sta takoj z visokimi deleži pristopila k stanovanjski zadrugi, tretji pa je ostal trmast. Ko bi šc osrednja vlada vršila tako odločne odredbe proti milijonarjem, bi bilo kmalu draginje konec.
d Sokolske surovosti na Bledu rodc svoje posledice. Češkoslovaški zastopnik v Ljubljani se je priložil na Češkoslovaško vlado, istotako so se Francozi pritožili na svojo vlado in v Belgrad na regenta, liberalni minister Davidovič se zgraža nad toliko podivjanostjo, podivjani Sokoli na Bledu s svojimi žendarskimi zaščitniki pa so dobili zasluženo kazen. Dvojni hotelir, starosta »Sokolov« g. Tome, ki sc je ove-kovečil svoj čas z grdo In skrajno krivično gonjo proti uglednemu zdravniku dr. Be-nediku, ki jc med vojsko kot štabni zdravnik več naših ljudi rešil pred fronto, kot ves propali blejski liberalizem, ta galantni starosta-hotelir je dobil 14 dni zapora. Njegov najboljši pomagač pri umazaniji z dr. Bencdikom, žandar Rakovščck (ali kako se že piše), jc bil prestavljen na oddaljeno mesto in podrejen vodstvu drugih, poleg tega je bilo obsojenih še 18 Sokolov in so-
količev, ki so se postavljali z gnojnico in
Ealicami, tulenjem in rjovenjem po Bledu iberalni listi, ki mislilo, da Je sokolska surovost in nasilje prea Bogom ln državo zaslužno delo, co vsi iz tebe nad pravico ki je zadela razgrajače. Sokolski skrunllc( razpel in redovništva to lahko ponosni, Čuano se nam pa zdi, kako morejo blejski starši, ki imajo še trohico vere in poštenja v sebi, puščati svoje sinove in hčere v to tokolsko propalost.
d Socialni te£a( na tv. Joštu. Gorenjska
podružnica Slov. dijaške zveze priredi v soboto, 28. in nedeljo 29. avgusta socialni tečaj na »v. Joitu nad Kramem. Prvi dan bomo raz.
. „-------------- ------ socializacij«
(tov. Korošec). 4. Inteligenca in narod (tov, Žužek). 5. Izobraževalno delo (g. kaplan Kapi)! V nedeljo, 29. avg.: 1. Krščanski socializem in marksizem (poverjenik g. dr. Gosar). 2. Pro. blemi kmetskega stanu (g. dr. Mohoričl. 3. Analiza boljševizma (g. dr. Besednjak). — Za stanovanje in hrano ie preskrbljeno, oboje stane za oba dneva 25 K. Vabimo vse tovariše bogo-slovce, akademike in srednješolce iz vseh podružnic, kakor tudi g g. starešine in druge prijatelje dijaštva, da se v obilnem številu udeleže tečaja, ki naj bo skromen poskus, obno* viti Krekovo univerzo na sv. Joštu. Pri^las« sprejema do 23. t. m. filozof Simen Milač, Leie 32, p. Brezje, Gorenjsko. Na nepriglašene st pri preskrbi ne bo moglo ozirati. — Odbor.
d Okrajna kmetska zveza za Črnomelj ia okolico naznanja, da se vrši občni zbor dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih »Izobra-ževalnega društva« v Črnomlju. K obilni udeležbi vabi odbor.
d Kum. Veliki kumski shod se vrši letos v dnevih 27.. 28. in 29. avgusta.
d Katoliško izobraževalno društvo v Mirni peči priredi dne 29. avgusta orlovski tabor z navadnim programom (sv. maša po prihodu ljubljanskega vlaka, javna telovadba, veselica, prosta zabava, srečolov). Ker orlovskega odseka še nimamo, ga pri tej priliki ustanovimo. Da pa bo prireditev tem krasneje uspela, zato prihitite bratje Orli in sestre Orlice v velikem številu iz cele Dolenjske, da pokažemo nasprotnikom, kako lepa in disciplinirana je naša organizacija in da poživimo sebe in druge. — Bog živi!
d Na Krki pri Stični je stara božja pot tv. Kozma in Damijana, ki sta nekdaj bila zdravnika. Zato se jima romarji prideio priporočat za zdravje. Zlasti možje in fantje, ki so si v vojski pokvarili zdravic, naj bi prišli na božjo pot k sv. Kozmu in Damijanu. Romarski shodi so zdaj po Vel. Šmarnu, prve tri nedelje po vrsti.
d Visoko nad Kranjem. Odsek kat. si-izobraž. društva na Visokem nad Kranjeui uprizori ob priliki cerkvenega žegnanja v nedeljo 22. t. m- ob štirih popoldne pri Ma-jarju ljudsko igro s petjem v petih deje-njih: »Mala pevka«.
d Duhovniške plače. Duhovnik nam piše: Prišel mi je v roko socialistični lisi »Ljudski glas«, ki očita duhovnikom ogromne dohodke. Bridko sem se nasmehnil. Danes je 25. dan mcseca, v žepu imam pet kronic. Pa nisem zapravljivec, ne pijem, obleke si nisem napravil nove že 3 leta, od doma mi pošljejo semintja nekaj moke, jeseni pa krompirja, ob nastopu službe naročene oprave še do danes nisem mogel plačati. In jaz nisem edini te vrste. Cela vrsta jc teh duhovnih prolelarcev, ki delajo dolg, da žive. Tri četrtine socialističnih delavcev ima večje plače kot nas eden, pisač v »Ljudskem glasu«, pa je S0' tovo trikrat boljše plačan kot nas eden, o tem tudi »Ljudski glas« ne dvomi, postno še od zdaj naprej, ko je država s 1-gustom ustavila izplačevanje obresti vreč
nostnlb papirjev. S tem Je' zelo veliko duhovščine izgubilo velik del evoje skromne plače. Kako ce bodo preživljali, si sami ni-to na jasnem.
d Duhovniška bira al odpravljena in f 'davke izpremenjena. Naše svoječasno poročilo o tem Je le govorilo o tozadevnem ministrskem načrtu, ki pa še ne bo prlSel v veljavo, ker bi morala o tem sklepati zbornica.
d Veliko neurje na Triki gori- V sredo, dne t. m. okrog 5. ure popoldne je prišlo veliko neurje na Trško goro pri Novem mestu. Nenadoma je prihrul neznanski vihar, ki je sipal kakor gramoz debelo točo po vinogradih. V par sekundah Je bil na vzhodni in južni strani Trške gore docela uničen letošnji vinski pridelek. Po ostalih vinogradih trškogorskih in po Grčovju Je šk->da manjša. Seveda je vihar povzročil tudi sicer mnogo škode: podiral je kozolce, odnašal strehe, ruval drevesa, otresel sadje. Stari ljudje pripovedujejo, da žc od leta 1873 ni bilo tako pogubne vihre nad šempetersko okolico.
d Ustreljen je bil 15. t. m. ponoči na ,Viru pred Vehovčcvo gostilno kovač Andrej Sušnik s Količevega. Ustrelil ga je
(eki biciklist, ki se je pripeljal mimo in ateremu je Sušnik zaklical, naj gre spat. d Cerkveni rop. V Deli pri Hrastniku je bila 11. t. m. iz tabernaklja ukradena lepa monštranca s sv. Rešnjim Telesom vred.
d Na ljubljanskem trgu se je smrtno ponesrečil trgovec Adolf Kogler iz Polj-čan. Postalo mu je slabo in je padel, pri čemer se je udaril ob kandelaber cestne svetilke. Došli zdravnik je mogel ugotoviti le smrt.
d Smrtna nesreča. Neki dunajski trgovec se je napotil 13. t. m. s svojo rodbi-to z Bleda v Vintgar. Nad rakami, po katerih je napeljana voda v električno centralo kranjske industrijske družbe se je pod nogami sedemletnega sinčka udrla trhla deska, deček je padel v vodo, ki ga je vrgla čez slap in so ga potegnili pri centrali mrtvega iz vode.
d Smrtno se Je ponesrečil v Vodicah 81 letni posestnik Lovrenc Humar. Med strojno mlačvo je prišel med gepclj, ki mu jc zmečkal desno nogo. V desetih minutah Je umrl.
d Pes povzročil smrt dveh volov. 3.
t. m. je Medenov pes iz Begunj podil dva vola, ki sta bila na paši, na rob neke 6 m .visoke skale, čez katero sta vola iz strahu pred psom skočila. Eden se je ubil, drugi zlomil nogo. Vola sta bila last Andreja Popka iz Begunj in sta bila vredna 14.000 kron.
Gospodarska obvestila.
g Mizarsko orodje. Urad za pospeševanje obrti je prejel iz Dunaja nekaj kompletnih garnitur mizarskega orodja, katere bo porazdelil med obrtnike. Interesenti, ki žele prejeti celo garnituro, naj takoj zaprosijo ust m eno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, od 8. do 12. ure dopoldne. Priglasiti se je treba najkasneje do 25. t. m. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirali.
-i-" ■ • *;.
g Dobava kopit. Urad ;-.a pospeševanje obrti ima na razpolago nc):aj garnitur kopit. Interescnti-obrtniki nej priglase svoje
Cotrebščine najkasneje do 25. t. m. pri tadu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, od 8. do 12, ure dopoldne. Na poznejše priglase sc nc bo mogoče več ozirati.
g Obrtna razstava Hrvatskega radiša
v Zagrebu se otvori 18. avgusta in traja do 3. septembra t. 1. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani izposloval je pri obratnem ravnateljstvu južne železnice legitimacije za enkratno polovično vožnjo III. razreda osebnega vlaka od poljubne postaje južne železnice v Zagreb in nazaj. — Obrtniki, obrtna društva in zveze, ki se hočejo udeležiti te razstave, naj se obrnejo takoj na Urad za pospeševanje obrti, ki izdaja te legitimacije. Želeti je, da se obrtniki udeleže te razstave v obilnem številu.
g Obrtni stan. Ali ste že pristopili v Jugoslovansko obrtno zvezo? Je prva in edina, ki se na podlagi krščanskih načel bori za razvoj, dobrobit in obstanek obrtništva. Njeno glasilo »Jugoslovanski Obrtnik« prinaša zanimive članke politične in strokovne vsebine, ki ne zanimajo samo obrtnika, ampak vsakega, ki sc zanima za Javno življenje. Prinaša pokrajinske novosti ter brezplačne odgovore in informacije na vsakovrstno vprašanje. Obrtniki, vzdra-rnite se, organizirajte se, pristopajte k omenjeni zvezi. Ne bi smelo biti zavednega obrtnika, ki ne bi bil naročen na to glasilo, ki stane za celo leto samo 20 K. V vseh obrtnih zadevah se obračajte na tajništvo zveze, ki bo radevolje ln brezplačno dajalo pojasnila na Vaše dopise. Kdor želi list, naj to nemudoma sporoči in poslal se mu bo na ogled. Obrnite se na zvezino tajništvo ali pa uredništvo lista, ki sc oboje nahaja v Sodni ulici 11, Ljubljana.
g Indijska goveja kuga se je zanesla in razširila v Belgiji. Doslej jc okuženih 29 krajev.
i! Razglas glede premovanja goveje živine in ovc v Sloveniji v letu 1920. Letošnje leto se vršijo v Sloveniji redna ogledovanja in premovania goveje živine v sledečih krajih: 13. sept.: Kozje, za pomursko in muriško pasmo, sodni okraj Kozje. 14. sept.: Šmarje pri Jelšah, za pomursko pasmo, sod. okraj Šmarje in ob£. Št. Jurij ob j. ž. 16. sept.: Konjicc. za pomursko in marijadvorsko pasmo, sod. okr. Konjice. 18, sept.: Št. Lenart v Slov. gor., za marijadvorsko pasmo, sod. okr. Št. Lenart. 20. sept.: Črensov-ci, za simodolsko pasmo, sod. okr. Dol. Lendava. 21. sept.: Murska Sobota, za simodolsko pasmo, sod. okr. Murska Sobota. 24. sept.: Kamnik, za pinegavsko pasmo, sod. okr. Kamnik. 25. sept.: Podsmreka, za simogolsko pasmo, sod. okr. Ljubljana. 27. sept.: Novo mesto, za sivo in pšenično pasmo, sod. okr. Novo mesto. 28. sept.: Zagradec, za sivo ln pšenično pasmo, sod. okr. Žuženberk. 4. okt.: Frančišek Ksav., za marijadvorsko pasmo, sod. okraj Gornjigrad. 6. okt.: Slovenjgradec, za marijadvorsko pasmo, sod. okr. Slovenjgradec. 7. oktobra: Pliberk, za marijadvorsko pasmo, sodni okr, Pliberk. 8. okt.: Železna Kaplja, za marijadvorsko pasmo, sod. okr. Železna Kaplja. 11. okt.: Svetna vas, za celjansko pasmo, sod. okr. Borovlje. 12. okt.: Št. Jakob v R., za beljan-sko pasmo, sod. okr. Borovlje. 13. okt.: Bohinj, za bohinjsko-pinegavsko pasmo, sod. okr. Radovljica. 14. okt.: Lesce, za pinegavsko pasmo, sod. okr. Radovljica. — Povsod ob 9. uri, le v Zagradcu, Svetni vasi in Bohinju ob 11. uri, — K premovanju se bodo pripustile sledeče živali: I. plemenski biki: II. plemenske krave:
lil. plemenska mlada živina Jtellcc in bikci) nad enim letom. Živinorejci iz pristojnega sodnega okraja naj ob zgoraj navedenih dneh in ' krajih priženejo svojo živino, dobro osnaženo in z živinskimi potnimi listi eno uro pred začetkom premovanja na razstavne
§rostore, kjer se bo takoi po skupinah (krave, iki, mlada živina) razvrstila. Vsaka skupina dobi zaporedne številke in prične s številko ena. Številke se morajo razločno in vidno, najbolje s pripravnimi tablicami, označiti. Ob določenem času prične presojevalna komisija s presojanjem živine. Po dokončanem presojanju se vrši zborovanje živinorejcev, pri katerem bo živinorejski strokovnjak govoril o uspehu premovanja, opozarjal na dobre in slabe lasti nosti živine ter na nadaljno rejsko delo v okra-, ju. Po zborovanju razdelitev daril. Pred končano razdelitvijo daril se razstavljene živali ne smejo odgnati iz odkazanega prostora. Lastniki obdarovanih živali se morajo z zaveznim pismom zavezati, da bodo držali obdarovane bike še najmanj eno leto, krave in mlado živino pa najmanj dve leti za pleme. Vsaki premovani živali užge komisija v levi rog posebno znamenje (P). — Obenem s premovanjem se vrši v, Šmarju pri Jelšah plemenski sejm za odvišne mlade plemenske bike pomurske pasme, pri Sv. Frančišku Ksavcriju pa za mlade plemenske bike marijadvorske pasme. Okraji, ki trpe pcmanjkanie na dobrih bikih teh pasem, si ob tej priliki lahko iste nabavijo. Razen tega se ob priliki govejega premovanja vrši premova-nie plemenskih ovnov in ovc v sledečih krajin: Sv. Frančišek Ksaverij, Pliberk in Železna Kaplja. — Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. Poverjenik: Jakob Jan 1. r.
g Predavanja za vinogradnike. Višji vinarski nadzornik g. B. Skalickv predava o trgatvi ter ravnanju z moštom in vinom v naslednjih krajih: v nedeljo, 22. avgusta ob pol 8. zjutraj v Sv. Križu pri Kostanjevici, ob 3. popoldne v Kcstanjevici; 29. avg. ob pol 8. zjutraj v Semiču; 5. septembra ob pol 8. zjutraj v Leskov-cu pri Krškem, ob 3. popoldne na Čatežu ob' Savi; 12. sept. ob pol 8. zjutraj v Mirnipeči, ob 3. popoldne v Trebnjem; 19. sept. ob pol 8. zjutraj v Št. Rupertu, ob 3. popoldne v Mokronogu: 26. sept. ob 8. zjutraj v Škocijanu, ob 3, popoldne v Belicerkvi.

Listek
WAVAVAVAVAVAVAVAW
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja"!
(Dalje.)
Ne, ne, gospod, bodite pametni, ne gre, pa ne gre. nemogoče jc. Glejte toliko je na svetu lepih deklet plemenite krvi. Jaz sem ubogo, preprosto dekle, nisem niti bogata niti lepa. Kakšen zakon pa naj bi bil to, ne glede na to, kar je najvažnejše, da namreč nisva oba iste vere.«
Iz njenih mirnih, modrih besedi zveni neka ljubka hudomušnost, zato mu še ni splaval ves up po vodi.
»Vprašaj prvo stekleno črepino v cknft, vprašaj gladino vode tukaj-le v škafu, če si lepa, in izvedela boš, da si lepa, najlepša vseh, kar jih je vstvaril Bog!« je ves razvnet zaklical. »Toda Štefka, ne gre samo za to. Vem in sem si gotov, čez dvajset, trideset let, ko bo odevetela mladost in lepota, mi boš pj-av tako ljuba in draga, kakor danes, kajti tvoja čudovita duša, ki jo je Bog vzel angelu, da jo jc dal tebi, ne do nikdar odevetela.«
Zunaj so sc vrata odprla. Štefana se je zdrsnila. Drobne, male nožice stopicajo zu; naj. Jezus, otroci so zunaj! Tudi mater sliši prihajati, oj, kaj bo sedaj? Tiho je stopila k vratom in jih je zaprla. Nato je trudno sedla na kuhinjsko klop. »Gospod, prosim, tiho govorite, zgoraj leži mrtvo dete —«, je otožno z&šepetala.
»Bom,« je rekel z irrazom, ki ga 5o m opazila na niem in se je sklonil k njej, »ti.io bom govoril... žara-.!; brctca, ki s: ga tako
4»
ljubila. Kajne, Štefka? Prehitro sem udaril aa dan, kajne? Toda, Štefana, ti li ne smem povedati, kako neizrečeno te ljubim?«
Trudno je rekla: »Gospod — če pa ne sme biti ,saj sem vam že povedala, zaka) ne.«
»Vse, kar praviš,« je rekel in se je rahlo dotaknil njene rame, toda zdrsnila se je in se je na mah umaknila, kakor bi bila njegova roka razbeljeno železo, »je sicer resnica, toda zame, ki le ljubim bolj kakor ves svet, kakor nebesa in blaženost, so to samo prazne besede! Štefka, tvoja kmetska govorica ie zame angelska pesem, zakaj v vsaki besedi, ki jo izpregovoriš, je tvoja duša; kar govorijo drugi, je pra?.en gles; v tvojili besedah cvclo cvetlice in vsa Jcpota sveta.«
»Gospod — nehajte!« je vsa obupana rckln, zunaj so se čuli težki materini koraki, > lepo vas prosim, nehajte, saj ne morem, je vse zasloni.«
Henrik pa je z vso močjo svoje ljubezni snubil nrprci in je naprej proeil ljubezni: »Ne boj se gosposke družbe! Ako me pa na maraš kot gospoda, cesar me namerava le povišati v grofovski stan — in bi rada samo kmeta, potem bn:n položil stran svoj meč, svoj klobuk in tvojega petelina ter bom v Admontu, tvojem ljubem rojstnem kraju, koval nože. Tvoja domovina bodi moja domovina, tvoj jezik moj jezik; tvojo inater, ki te je pod svojim srcem nosila, bom spoštoval, kakor se spodobi dobremu sinu — nikdar nisem poznal svoje ma-tt-re, z veseljem in ljubeznijo boni to sveto ime dal tvoji materi.«
Vse njegove besede so bile doslej pri njej kr.kor ho'o v steno; toda sedaj govori o materi ... in je brez matere. Še nikdar ni videla, kako jc kr.-:"cn dečko, kako je leporaščcn, da jc najbrdkeiši fant v Štajru; toda v tem trenutku je videla v njegovih teninoobsenčcnih očeh tako veliko bol in zapuščenost — in vendar ji je bil vsikd&r tako dober, ji je izkazal že toliko dobrot. — 0 Jezus, tvoja uboga nevesta! Pomagaj ji ti, sicer mora navsezadnje podleži.
>	Hvala vam, gospod!« — vse se je vrtelo okoli nie, o proč, tisoč milj proč od teh pro-sečih oči. proč od tega siomaka, ki nima matere in hoče spoštovati njeno mater.
»Tudi če bi hotela, bi ne smela.«
«Dc!e moje, sa božjo voljo, kdo pravi to, da ne smei?«
»Plemeniti gospod, no zamerite Ji,« je vmes rekla mati, ki re ie ravno približala. Oči so sc ji -svetile radosti in sreče in ie obenem prosila in velela.
»Štefana, roko bi mu morala poljubiti ti in mi vsi skupajl — Plemeniti gospod, odpustite, c'a sem nekoliko ujela, kaka čast in k,-tka sreča išče mojo hčer. Štefana! Kaj sem ti praviln jaz, kaj ti je pravil pater Ertelij o zakonskem stanu? Spoštovati ga je treba, ne zaničevati! In kaj so rekli rajni oče na smrtni posletii? »Žena,« mi je rekel, -skrbi, da Štefana dobi dobrega moža, ki bo čul nad njo, tako ne/.na cvetka ne sme biti sama na svetu, sicer jo bodo ljudje pohodili!« Dete, si li pozabilo na vse to, da se tako čudno obnašaš pred visokim gospodom?«
Štefana se je dvignila in žalostno rekla:
>	Ničesar nisem pozabila.«
Zveličar, je klicala Štefanina duša, pomagaj mi ti, kai mi je početi? Kuhinja in vse
I'e plesalo okoli nje. ko je rekla s snežno->elim obrazom, vendar pa z mirnim glasom: >Mati, saj vse vem, dostikrat si mi že o tem
Sovorila. Toda oče so tudi mnogokrat rekli, a ne gre nikogar siliti niti v duhovski niti v zakonski stan.« Kakor bi iskala pomoSi. je pritisnila na srce križec ubogega Hendelno-vega sina, naj jo nebeški Ženin potrdi v boju zoper zemskega ženina,
Henrik ni obrnil od nje oči. Kakor srčna bol mu ie rastla tudi ljubezen do nje, ras tla pri vsaki besedi, ki jo je izpregovorila, pri vsakem trepetu trepalnic. Toda. hudo mu je bilo pri srcu, ko je videl, koliko trpi. »Mati,« je prosil, »pustite naju sama, saj je odločitev samo v njenih rokah in tu je zastonj vsaka sila."
Mati je ubogala in se je umaknila. Ko je bil Henrik zopet sam z deklico, ki io je ljubil tako goreče, kakor še nikdar ni ljubil mož deklice, pa tudi nc S plemenitejšo in svetelšo 3'
ljubezni|o, jo i« prijel za roko in ji je rekel z glasom, iz knterega je obenem zvenela brez-danja ljubezen in brezdanja bol:
»Štefanu, glejl Toliko sem le storil zate. Sem li mogel več storiti, kakor sera storil? Povejl Štefana, kaj pa šc hočeš? Povej, storil bom vse, kar zapovej, tvoj sem. AH sem ti morda zoprn in me ne moreš trpeti, ker sem bil takrat v Frajzingu krut s teboj? Povej mi, da slišim iz tvojih ust smrtno ohsodbol«
»Nikakor,-* je rekla s Iresočiml se ustnicami -Niste mi nič zoprni. Res ste bili nekoč kruti, sedaj ste pa dobri, vse vem. Za vse se vam lepo zahvaljujem, toda prosim in rotim vas, pustite mc samo. Ne more biti.«
Neka vzvišenost ji je odsevala s snežno-belega čela, iz oči ji ie svetila nadzemska svetloba. Pred Henrikom se vse suče in vrti, divje mu polje kri po žilah.
»Štefka —'Je sopthal. »Luteran? Krivo-verec? Štefana'! To je vera mojih staršev, zato jej ostanem zvest: toda prisegam iL nikdar ne bodo moja usta izpregovorla žal besed* zoper tvojo cerkev in njene služabnike, nikdar ne bom prijel za ineč zoper nje, in če bi sc jih kdo hotel zlotiti, jih bom branil. Štefana! Kaj hočeš še? Zjutraj zgodaj in pozno zvečer boš lahko molila v svoli cerkvi, boi lahko prejela svoj zakrament, kolikorkrat boi hotela.« Videl je, kako pazno je poslušala, kako so se ji začele tresti ustnic*, oj to j* ura najhujše izkušnjave, Zveličar, Zveličar, pomagaj!
»... In,« je nadaljeval, videl je, kako s« trese, in zopet mu je začel rasti pogum, in zopet mu je račela is oči zreti drzna zv«r; za nebo in zemljo, za nobeno ceno je več n* izpusti iz svojih rok. Štefka, ako nama bo Bog podaril dete, — sedaj ae jokal za bratcem, pa se boi kmalu smejala... dal fe bom, če boi tako zahtevala, krstiti po katoliikem obredu —«
»Nehajte, gospod. > Zopet se je zbrala. Minula jo je slabost. Še svitleja ji je sijala svetloba okoli čela in nebeško kraljestvo ji j« zrlo iz oči. »Je vse zastonj, nikari več n« govorite. In ako bi se vse to zgodilo, celo č* bi se odpovedali svoji grdi krivi veri, o čemer še niste ničesar omenili, bi bile zastonj vs* vaše prošnje, hočem ostati v samskem stanu, hočem živeti in umreti taka, kakor sem, nikdar se ne bom možila, nočem niti vas niti koga drugega. Niste mi zoprni, vsi moški so mi enako bratje v Kristu, za vse bom molila, toda srca ne bom nobenemu dala. Ne mor* biti.«
Njen nežni, skoraj tihi glas je odločen in skoraj piker, to je srebrni glas mrtvaikega zvona, ki poje ▼ mrliške svat« njegovi ljubezni. Nikdar, nikdar, nikdarl
»Štefka, kai takega mi povei?« je sopihaL »In je-li to tvoja zadnja beseda?«
»Da, gospodi«
»Kam pa naj sedaj grem, kje naj ostanem, vse sem zastavil zate, premoženje, kri, telo in življenje.«
»Bogu vas bom priporočila,« j* rekla, ne da bi ga pogledala, zaka; tega ne more, preveč se ji smili, mehka je, je pač osemnajstletna deklica.
»Štefka,« je nanovo rekel, od bolečine in vzkipuiočega moškega srda se mu je tresla roka ob meču, »nobene besede več?« — Veliko ljudi je bilo takrat ob sramotnem odru, vmes ni bilo malo nesramnih kač, zares, to ni bila lahka poti — Grozno je bilo, gledati mrliče na vislicah in krasna je njegova zlata hiia, in oče, oče rnu je bil dober kakor sam Gospod Bog in vse je žrtvoval za prazne sanje.
»Štefka, nobene besede več?«
»Bog bo z vami, s je prišlo tiho, kakor molitvica, z njenih usten.
»štefanal« Vstal je in jo mrko ter jezno gledal. Podoba angela se je začela majati pred njim, ha, oče!... Kaj je rekel oče? ...
Strupeno jo je gledat od boli st je grizel ustne. Strupena zver, ki je v njem, hoče iztegniti kremplje, ljubil li — drugega? Toda vpnčo njen žalujoče nedolžnosti se zopet za-praska v prah.
7 zlomljenim glasom je vprašal:
>	Se-11 noče! možiti? — Je-li greh? Ti je li to vtepel v glavo Albert, ki z batota ubija naravo?«
Preprosto in resno mu je odgovorila-
>	Sveti mož, ki ga imate v mislili, mi je . vsem pokazal pravo pot In mi je vsikdar po. vedal resnico. Ne psujte gal Možiti se ni greh. Toda jaz hočem ostati v samskem stanu, jj* vem, zakaj.«
Zunaj 60 se podili oblaki na nebu. DoiU ur, dosti ur je jahal k svoji ljubi, vriskala m« je duša in vse rože so cvetele v deželi. Sedal so ležale poteptane v prahu.
»Pridem Se enkrat, Štefana,« je rekel po. časij globoko žalostno, iz podrtega »rca m» curlja kri, tega Štefana ne vidi; res svet n zanj zagrne v solze. »Samo enkrat le in po. tem nikoli več.«
»Gospod,« jc goreče prosila, »ne pridite nikdar več — čemu---sebe ... in men»
mučiti?«
Grenko je rekel in je bil od bolečin* bled kakor smrt. »Tebe mučiti ne maram. To* da zdi se mi, da ne vei, koga ai danes ti t svojo trdovratnostjo pribila na križ.«
Mraz jo je izpreletel. »Lepo prosim, nikar tako ne govorite. Na križu je samo Izveltčar.t
Hripavo se je zasmejal.
»Mislil li, ki si tako goreča za njegovo čast, da si mu vieč, če teptaš z nogami moža, ki te ljubi?« Po ten besedah je odiel.
Mati je sedela v gostilni, prisluškovala ja venomer jecljala molitvice: »Moj Bog! Moj Bog! O Bog. daj, da privolil Razsvetli moj* dete, da kai takega ne stori svoji ubogi materi ... da bi zavrnila moža, ki prihaja njo la nas vse rešit revščine in pomanjkanja! O ljuba Mati božja!...« Cuj, nekdo t«žko koraka in rožlia s sabljo. Švertnerica je vstala la sc je plazila k vratom, močno ji j* bilo srce ., nj ga več videla. Pogledala je na ulico in j* videla, kako je jezno odvezal konjevo uzdo od drevesa, se vzpe! na konja, ga izpodbodel itf oddirjal. Ni več dvoma, ž njim je sreča odja-hala proč od hiie. Štefana jo je zavrgla. Matf je hitela v kuhinjo.
»štefanal« je zakričala mati. »Kaj si počela? Gospod je šel.«
>Da, šel je.«
»Kaj si počela?« Ženi so se izbulil* o6ii prsi so |! pokale, sapa ji j* žvižgala. »Si r*kls ne!«
Deklica je molče prikimal«, tedaj pa j* žena zavpila: »Tako?.,. To si storila... svoj ubogi materi... in tako sem s* veselila.., preziraš dobrega moža... Bog t* bo obiskal., bol že videla.«
»Nisem za možitev,« je mirno odgovorila Štefana.
>Kog je postavil zakrament svetega zakona! Napuh je, zaničevati ga! To da je grehi In kai takega dela moje lastno detel«
»Mati, kar se je zgodilo, se ie zgodilo, Pojdi mamica,« je na mah zaprosila mater t trepetajočimi ustnami, »ne karaj me, saj ml.» to .. ni bilo... lahko.« Da bi mater obrnil* drugam, je rekla: »Si-li že videla jamico? Kj* pa je, poleg Zelerjevega groba, ne-Ii?«
Mati je na gla« zaplakala: »Eno dete inl jc umrlo, drugo mi je izkopalo jamo.«
Štefana sc ji je približala in ji ie položil* tresočo se roko na ramo — mati, uboga mati saj nI zdrava pri srcu: »Mamica, ne jokatll Mamica, Jezus in njegovo kraljestvo sta vej vredna kakor moška ljubezen. In kakšen zakon naj bi bil to? Kar bi njega veselilo, bi bolelo mene, mamica, kaj bi imel gospod oo takega zakona, pojdi, mamica,« je prosila, kregaj me, samo ne jokaj se.«
Mati je sedela na kuhinjski klopi, težko je majala z glavo semtertja.
»No,« je zdihovala, »sai te ne kregam. d»-te moje, saj si pridno. Toda —« ie z bliska-jočimi se očmi stisnila pest, «onemu — ki « ie tako zmešal glavo ... bi jih rada povedala Pntru Albertu! O da bi ne bil nikdar prišel v štajer.«
Štefana je tiho in bolestno prosila: »mamica, pojdi, pojdi, ne reci tako. Sai sem bij» vedno taka, samo ti nisi opazila.« Nato je sls iz kuhinje, ni ji več prestati. Mihaelco pos.l« k ognjišču in se s trudnim, težkim korakom poda po temnili stopnicah gori v svojo sPa.'* nico. V mali sobi, katere okno jc zastrto, t«
■jena posteKa, biku sraven le mala kratica'. Gr« ▼ sobo m poklekne poteg bel« kratice, na kateri ]e naalikan (ra križ. Kratica potiva na dveh ttolih in na levi in desni gori po ena ramena sveča. Štefana moli ia toži: »O, tebi
le napravila za njegovo dobroto. Mislila je na ■veto Rozo, ki je sedemkrat zavrnila snubca, na »veto Jedrt s plamtečim arcem, na sveto Mehtildo s knjigo in na »veto Nežo, ki je rekla, da je zaročena z Jezusom, toda polomlje-
6e to njeni duii peroti, nič ne more premiš-evatL
Ne, ni )i žal, da je govorila, ne vzame nazaj z oltarja daritve, ki jo je prinesla, ko te je darovala Bogu, živi in umrje »amo za Gospoda. Toda, mož je bil tako ubog. Je-li le kdaj morala devica možu prebosti srce? In ona (ta je prebodla « »vojo besedo. Morala je. Toda to je bila zanjo najpridkejša izkušnja. D svete device, povejte, je-li kateri izmed vai ilo tako trao, kakor ubogi Štefani 7.,,
Najboljša in najsigurnejša prilike za štedenie;
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškanske cerkvijo«
sprejema hranilne vloge, tn jih obrestuje po 8°7o brez kakega odbitka.
Mww.it l. ziotral m ijpii.
GIe| InscraS!
Dopisi.
IL DEV. MARIJE V POLJU.
V naši občini se ustanovi podružnica Kmetske zveze. Tako ie prav. Kmetje krščan-
eetfa prepričanja, le vlrapl Samostojneži so note lovili a moko in rozinami, mi pa se obračamo na vašo zavednost. Ločiti se mora. ali z nami ali proti nam. Ali s krščanstvom ali • svobodomiselnim liberalizmom, za katerega M tako poteguje glasilo samostojnih »Kmetijski list«, kjer mrgoli napadov na duhovne lil naše krščanske organizacije, zato pa pri samo-stojnežih ni prostora za verne ljudi. Zdaj imate priložnost v Kmetski zvezi se organizirati, ki ■e vedno poteguje za kmetske koristi m j« že veliko dosegla. Zatoraj kmetje, pristopite k Kmetski zvezi, kl ima krščanski program. Hvala Bogo, otresli smo se nekih predsodkov, m kmetje trumoma pristopajo. Pridite, kmetje Krščanskega prepričanja, na ustanovno zborovanje. Govornik pride iz Ljubljane.
ŽUŽEMBERK,
Kakor se čuje, je notar Carli eden izmed prvih, kl hočejo za vsako ceno navezati duhovniku nagobčnik na usta, preden stopi na lečo, ter ga tirati pred sodišče, ako bi na leči količka! njim neprijazno kihnil. Ali se g. notar zaveda, kako bi ta postava morala zadeti lavno njega? Kdor ae poda v cerkev, vč, da
Eridigar ne bo hvalil verskemu in nravnemu ivljenjn nasprotnih strufs kdor pa se poda k notarju v Žužemberk, stori to iz namena, da mu notar proti primernemu plačila pomaga v pravni zadevi, Iz tega razloga se poslužujejo lotarja kot pravnega zastopnika tudi ljudje, d »o mu po mišljenju docela nasprotni. Ve-fko slučajev pa kaže, da g. notar zaupanje Indi izrablja v politične namene. Stranka, ki vm pri ničn ocravka, m niti n« zaveda in
U I« vpisana v JDS ali v SKS ter obdarovana t blaženo »Domovino« aH pa »Kmet-•Jdm Listom«. Mnogo le strank, ki ne vedo po več let, koliko to dolžne notarju za pravno opravilo. Notar namenoma odlaša z računom, da drži lažje stranko na politični vrvici. Ako taka stranka, misleč da je politično svobodna, ne trobi v notarjev rog, pocuka notar sa vrvico; Priden, ako ne, boš plačal, da bo grdo. Zahtevamo tedaj, da pošlje g. notar za opravljeno opravilo stranki v doglednem času račun, zakaj zaveda naj se, da se ljudje zgra žajo nad njegovim dosedanjim ravnanjem.
DEVICA MARIJA POLJE — VEVČE.
Eno dobro stran imajo te socijal-komnni-stovske, liberalno samostojne prireditve s plesom in godbo, za občinsko blagajno, namreč; davek na ples in godbo. Socijalisti so imeli menda kar štiri, samostojni pa že tudi govore, da bo vse godlo. Županstvu priporočamo, naj prav strogo pazi povsod na te godlače, in brezobzirno nastopa in izterja davek. Godba, in ples. to ie edina brana, ki (o dajete našim Hudem. V tem tiči vsa vaša organizacija. Ali Ifndje že spoznavajo ln se otrcsaio kot pijavk teh protikrščanskih organizacij. Tako je prav. Proč s liberalizmom, najhujšim kmetskim sovražnikom. Občinar.
Kupujem vedno ln v vsaki množini po nijvfijl!t cenah i
Brin]m olje, suhe Bone, ližol
In druge deželne pridelke. Nudim najnižje i
Kavo, olje, riž, sveče, moko, vžigalice, p ra slivevKo, rum
ter razno drugo blago.
_H. RflNT, Kranj._
ftejstareJSe hranilnica na Slovenskem.
Kranjska hranilnica
* Ljubljani — ustanovljena I. 1820 obrestuje hranilne vloge s
3% o
Kranjska hranilnica je pupilnrno varen zavod in jo nadzoruje dei»eiiia vlado.
Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnice.
čisti dohodek Kranjske hranilnice Je — ne gledo na to, kar se odkaže rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslej v te svrho odoienjerth zneskov znaša K 8,761.mS7.
PrimeSaf krm* MasSIn!
V smislu odloka deželno vlade za Kranjsko v LJubljani z dne 18. Julija 18'J9, št. 10.695, ki ml ga je mestni magistrat ljubljanski izporočll dne 28. julija 1899..št.25.206, smejo dietetično sredstvo Mastln, redilnt prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni pradmetoglašen. V LJubljani, dne 3. avgusta 1900, mag. opr. št. i8.6Gl. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. — 5 zavojev Mastina stane K 80-50 in se lih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo soper garje (naftol- mazilo) uniči pri ljudeh garje, Ušaj, srbečico, kožue bolezni Jn izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila, velja po pošti K 12 50.
Lekarnar Trnkocl v Ljubljani
(Slovenija) staven roiovža.
Išče se starejša, dobra, vestna drožlnska
« l___■ _. i dobrimi večletnimi spri-
lriinai*ir.a Ce,-ali, katera zna tudi AIUICU lOCl molstf, sa graščino na Gorenjskem. Plača po dogovoru. Naslov pove upravnlštvo toga Usta pod it. «40.
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
Dčele obdržati svojo lepoto?
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado. Občudovani bodete 1 Zavidam I 1 lonček 9— K. No. IU. močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lllljnomlečno milo 16 K.
Hočete M lepo, zdrave rase?
Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zaprečl prhaj, pre-rano osivenje. ZaJ;v\nl plešo I 1 lonček 9 K. Ho. IU 12 K. K tema roa&ao terovo milo za urolveaie glavo 8 K. Sam so?, t K. Mazilo za brke 2 X iV) v ln 3 K.
Mučilo Uas hurla očesi?
Fellerjev pravi turistov-skl obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo I Nobenih kurjih očes več I Nobenih žuljev I Nobene trde kožel Mala ška-Ujlca 4 K - v, velika škatlja 6 K — v.
Želite Se dal? Fellcrjeve Elza umijvalne pa-
stilje (Kolonjska voda) 1 ikatla K.
Fellerjev usipalnl prašek proti potenju 1 ška lja 6 K. Eeller;ev mentolnl črtnik zoper glavo- ln zobobol i škatljica 4 K — v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojuatlh ali 2 veliki steklenici špecljalni 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klu-ger. bel, roza in rumen. 1 vel. škatlja 12 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K ln 22 K. Ovoj in poštnina posebej a najceneje. — Eugon V. FeUer, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 16, Hrvatska.

miši - podgane sfeiafce- Murki
In vsa golazen mera poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš, in splošno hvaljena iredstva kot: proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za Ičurk. 10 K, poiebne močne vrste 20 K, poseb* no močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mazil«) proti utem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uii pri živini 6 in 10 K, praiek za uši v obleki in perilu 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in na ze* l.njadi (unlč. rasti.) 10 K, praiek proti mravljam 10 Kj mazilo prott garjam 10 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JUNKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1.
i

99
i»rl Ivanki"
v LJubljani, St. Petra eeila žtov. 29
se dobi v veliki izbiri volneno blcgo, sukno, hlačevina, žamet za možke in ženske obleke, satinaite odeje vseh barv, cvilha za postelje, platno za rjuho, kolenlna bela in pisana, cefir, srajce, bluze, predpasniki, otroške oblekce, no-govice, robci, sukanec, vse po znižanih cenah. Dobijo so tudi različni ostanki. — Za obilen obisk se priporoča .vanka PraproSnlk.
Železniške ptfage
bukove in hrastove prevzame na vsokt postaji egiptovska izvozna druii a »Qlessko«. Plačilo polovico v naprej, ostanek pri prevzetju. Resne ponudbe z navedbo cene pod „Blessko" na Anončni zavod Drago Bcsel;ak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.	8143

I ♦


ERJAVEC & TURK trgovina z železnim)
pri »ZLATI LOPATI" preja Hbsr.merstiimidi (Miihleisen)
Ljuiiijar.a, Valvasorjev trg St. 7, — nasproti KriSanbk« cerkve. —
►♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»{►♦O**«
Kosec draginje.
Veletrgovina Sler-rneekt razreza celo zalogo platna, cefir-la, tiskanine, volne, hlnčevine in sukna v ostanke ter razpošilja iste po čudovito znižani ceni v zavojih po 500 K in 1000 K. Blago je angleškega. francoskega in italijanskega izvora. Kar ne vgaja, se zamenja fali vrne do.-.ar. Pri naročilu več zavojev se prl-I ložijo razna darila. Veletrgovina in razpoši-^Ijalna R Steimeckl, Celja it. 30S, Slovenija
'J
Sli siri- ™M lisa
plašče in covl priporoča Iga. Vok, LJubljana, Sodna ol. 7.	3228
LJUD5IM POSOJILNIC
t Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št. e
obrestuje hranilne vloge po čistih
isa
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov« Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
ni
V vsako kmetsko hišo »Domoljuba"!
Oblačilno blago M« Velika zaloga
do 50°|o ceneje
Manufakturna trgovina
>s. Jtopar
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5.
hlačevine modrotiska ccfirja klota razne podlage štofa sukanca itd. itd.
Rementna strešna opeka
najbolj trpežne vrste s« dobi pri tvrdkl
loan JelaCIn, LJniilJana
Emonska cesta 2. 4792
Prvovrstna
plašče, cevi
priporoča ION. VOl, Ljubljana, Sodna nI l
Gospodarska banka v Ljubljani.
Naznanilo.
Usojamo si opozoriti interesente, da je novoosnovana Gospodarska banka v Ljubljani začela poslovati in sicer zaCasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska cesta 38, L nadstr. Banka daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje ia prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse banCne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. V Ljubljani, dne 3. julija 1920.
Ravnateljstvo.
Odgovorni urednik Anton Sainik v Ljubljani.
Jugoslovanska tlikM*