31AJ ZMAJZMAJZM AJZMAJZM AJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJZMAJ ZM* ZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glci> zmaja Številka MAJ Leto 5 1982 XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ E3 ggg §$§§§§§§§$§ jjg * saSfflHBl® Poslovni rezultati v prvem četrtletju Poslovanje v prvem četrtletju letošnjega leta je potekalo v pogojih povečanega povpraševanja po baterijah na domačem trgu. Tako je bilo prodanih na jugoslovanskem trgu z ostalima dvema proizvajalcema baterij skupaj 22,2 milijona baterij ali za 8 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Prodaja baterij Zmaja v teh pogojih je za 4 odstotka večja od lanskega istega četrtletja. Količinsko smo prodali 9 milijonov baterij skupaj širokopotrošnih in specialnih. Poleg povečanja prodaje pri baterijah je povečana tudi prodaja svetilk vseh tipov in sicer za 77 odstotkov več kot lansko leto v istem obdobju ali za 22 odstotkov več kot je bilo planirano v prvih treh mesecih. Tako je bilo prodanih že 209 tisoč komadov svetilk. Planiranih količin pa ni izpolnjenih pri programu gumbastih baterij, elementih in trgovskem blagu. Vrednostno je realizirana prodaja na domačem trgu znašala 122,3 milijona din ali 4 odstotke več kot plan, od tega TOZD Baterije 79>1 milijonov din in vrednost TOZD Specialne baterije 43,2 milijonov din. Doseženi količinski rezultati pri izvozu kažejo na sorazmerno visok porast nasproti lanskemu letu v istem obdobju in sicer povečanje za 111 odstotkov, kar pa ne velja v primerjavi s količinskim planom, kjer je realizirano manj kot polovica plana za prvo četrtletje. Vrednostno pa je izvoz realiziran zaradi spremenjenega asortimana nasproti planu v višini 69 %. Pogoji pri zadovoljevanju izvoza za prvo četrtletje so bili neugodni za TOZD Specialne baterije, kjer je bilo pri baterijah 4K 25 potrebno prodajati na domačem trgu manj, da se je lahko realiziralo izvozne količine. Izvoz za prvo četrtletje po področjih nakazuje usmerjenost izvoza posameznega TOZD na tuji trg. Tako je TOZD Baterije realiziral svoj izvoz v 99 % na klirinško področje, ostalo na konvertibilno področje in TOZD Specialne baterije v 83 % na konvertibilno področje, ostalo pa je klirinški izvoz. Proizvodnja obeh T0ZD.se je v prilagajati potrebam domačega in tujega trga. Tako je bila proizvodnja TOZD Baterije količinsko za 10 % nižja od lanskoletne v istem obdobju in pa tudi 5 % nižja od planirane v tem obdobju letos. Vrednostni obseg proizvodnje tega TOZD pa je zaradi spremenjenega asortimana samo za 1 % manjši kot v istem obdobju lani. Proizvodnja TOZD Specialne baterije je količinsko porasla za 11 % od lanskoletne v istem obdobju, medtem ko so realizirane količine v primerjavi s planom za 9 % nižje. Vrednostni obseg proizvodnje tega TOZD pa je vsled spremenjenega asortimana nasproti lani za 25 % večji. V tem obdobju so bili v TOZD Specialne baterije zaposleni 4 delavci več kot lansko leto v istem obdobju, v TOZD Baterije pa 1 delavec manj. Tehnična produktivnost je v obeh TOZD v primerjavi z lani porasla za nekaj nad 6 %, kar gre predvsem na račun tehničnih izboljšav in pa manjšega števila zaposlenih, slednje velja predvsem za TOZD Baterije. V približno isti obliki kot delo TOZD se bo v prihodnje zasledova-lotudi delo delovne skupnosti skupnih služb v skladu z načeli svobodne menjave dela. Letošnji program dela oziroma plan delov- ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★*******★★*★★★★★ V delovni skupnosti bodo volitve 10. junija '82 ne organizacije je izpopolnjen tudi s plani dela posameznih služb v delovni skupnosti. Posamezne službe so sedaj dolžne izdelati na osnovi programa dela za celo leto, poročilo o realizaciji postavljenih nalog po četrtletjih. Poročila o izvedbi planiranih nalog za prvo četrtletje so izdelali vsi vodje v delovni skupnosti in so bila dostavljena vsem predsednikom samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Iz poročil o realizaciji nalog sledi, da so naloge za prvo četrtletje realizirane v planiranem obsegu razen nekaterih razvojnih nalog. Povprečni izplačani osebni dohodki 441 zaposlenih delavcev na ravni celotne delovne organizacije znašajo 11.97* dinarjev mesečno ali 21,8 % več kot lani v istem obdobju. Iz tako realiziranih nalog v prvem četrtletju je na ravni Delavci v delovni skupnosti skupnih služb bodo 10. junija letos neposredno volili delegate v delavski svet delovne skupnosti in delegate v disciplinsko komisijo. Po statutu delovne skupnosti se voli en delegat na vsakih 15 zaposlenih delavcev. Tako bo iz tehnično razvojnega področja, iz finančno - računovodskega področja, iz splošno kadrovskega področja, vodstva DO in službe investicij ter iz plansko organizacijske službe ter službe kakovosti po en delegat, s komercialnega področja pa dva delegata. Skupaj bo delavski svet štel 7 članov /sedaj 10/ ter disciplinska komisija prav-tako 7 članov. Delavski svet in disciplinsko komisijo bodo volili za mandatno dobo dveh let na način in po postopku, ki ga določa zakon in statut delovne skupnosti. -Ur. z naslovne strani Izredno pomembna delovna operacija na stroju paper-lined je -hermetično zapiranje člena. Vsebino cInkove čaše - elektrolitski papir in depolari-zator, v katerega je vtisnjena ogljenografitna šibka, se preko pokrovke iz parafi-nirane lepenke prelije z zalivno maso. S tem se prepreči izsuševanje depolari-zatorja ter onemogoči naraščanje notranje upornosti in padec električne napetosti. delovne organizacije dosežen celotni prihodek za 2 % večji od planiranega, z ozirom na izreden porast porabljenih sredstev nasproti planu pa je dohodek za 10 % manjši in čisti dohodek za 9 % manjši od plana. Manjši čisti dohodek ob relativno veliki masi za brutto osebne dohodke je zmanjšal akumulacijo za 26 % nasproti planu. Na koncu lahko ugotovimo za celotno delovno organizacijo, da smo prvo tromesečje količinsko prodajo dokaj dobro realizirali, razen doseganja izvoznih planov predvsem na konvertibilno področje, kar bo lahko vplivalo na oskrbo z repromaterialom v nadaljevanju leta iz uvoza. Neugodna pa so tudi gibanja porabljenih sredstev iznad predvidevanj, kar ima za posledico višje stroške poslovanja ob zmanjšanju dohodka v tem prvem obdobju leta. Beseda urednika Ko smo načrtovali vsebino majskega glasila, smo ugotavljali, daje rahlo prisotna "pomladanska " utrujenost, vendar nam je uspelo zapolniti 16 strani z gradivom, ki po svoji pestrosti in informativnosti še kar ustreza osnovni vsebinski zasnovi. Bes pa je, da marsikatero področje kljub dogovorom in obljubam ni pripravljeno in obdelano za objavo. Vzroke ne bomo raziskovali, niti jih omenjali, največkrat pa je uredniku posredovano opravičilo: nimam časa. - Komentar za to bi bil odveč 1 Sicer pa ima letos že majsko glasilo nadih poletnega premora. Dve strani smo namenili načrtovanemu letnemu dopustu, sploh pa, ko bodo letos prvič "oživele" počitniške prikolice v Lanterni in Stoji pri Puli. Za prihodnji mesec načrtujemo šesto številko, zadnjo pred dopustom in za katero bo sledilo poletno zatišje. Ker pa se po letnem koledarju delovnih dni začnejo dopusti že v ponedeljek 28.junija, bi moralo biti glasilo natisnjeno oziroma dostavljeno v Zmaj najkasneje že v četrtek 24. junija. Da se bo to uresničilo, bo treba pravočasno pripraviti gradivo, za kar smo določili zadnji rok 8. junija. Pri vsem tem pa vemo, da je to res zadnji rok le za tista gradiva, ki zajemajo dogodke tik pred zaključkom redakcije. Ostale primere pa je možno in zaželjeno pripraviti preje in oddati uredniku takoj. Zato izjemoma tudi na tem mestu pozivam bralce našega glasila: PIŠITE V SVOJE GLASILO in gradivo oddajte čimpreje. Z vašimi prispevki bomo tako popestrili tudi junijsko, poletno glasilo 1 Vaš urednik spumrantiEMii luimti GROSUPLJE D. e. Sprejeli smo DOGOVOR o skupnem poslovanju za leto 1982 zahtevajo izvrševanje dogovorjenih obveznosti. Doslej v Zmaju z IC nismo sodelovali drugače kot poslovno - naše strokovne službe z ustreznimi službami na IC, toda rezultati še vedno niso zadostni. Zato je delavski svet delovne organizacije Zmaja na svoji seji dne 5. maja 1982 obravnaval DOGOVOR o skupnem poslovnem sodelovanju v letu 1982 v nekoliko drugačni luči kot doslej - bolj kritično namreč. Delegati delavskega sveta so žal ponovno ugotovili, da delež prodaje na domačem tržišču pada kljub dogovorom, da se bo ob prehodu na Iskrino potniško službo IC delež povečal v odnosu na konkurenco ter,da se plan izvoza za leto 1982 še vedno ne uresničuje. Zato je Samoupravna organiziranost v sestavljeni organizaciji združenega dela mora biti in je posledica skupnih ugotovitev o smotrnosti in uspešnejšem doseganju posamičnih in skupnih ciljev. Tako smo se delavci Zmaja že pred leti odločili za združitev v SOZD Iskra, v sestavi katere je tudi prometna delovna organizacija ISKRA Commerce. Na podlagi: - Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, - Samoupravnega sporazuma o o družbeno ekonomskih osnovah skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela med delavci DO SOZD Iskra ter - Samoupravnega sporazuma o temeljih skupnega plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje sklepamo delavci Zmaja za vsako leto DOGOVOR 0 SKUPNEM POSLOVANJU med našo DO in delovno organizacijo Iskra Commerce o izvajanju skupnih tržnih dejavnostih. S tem dogovorom urejamo: - vsebino in obseg skupnih tržnih dejavnosti - določanje deležev v skupnem prihodku in svobodno menjavo dela pri izvajanju plana skupnega poslovanja - vrste poslovnih odnosov pri uresničevanju planov - višino združenih sredstev za neblagovne potrebe prometne organizacije - način obračunavanja in zagotavljanja sredstev za svobodno menjavo dela. Iskra Commerce na bi po tem DOGOVORU skupaj z Zmajem izvajala naslednje dejavnosti: - izvoz blaga in predstavniško dejavnost v inozemstvu, - uvoz reprodukcijskega materiala in opreme, - prodaja blaga na domačem tržišču preko Iskrinih trgovin in veleprodajnih skladišč ter preko akvizicijske - potniške mreže, - nabava repromateriala in opreme na domačem tržišču in opravljanje storitev po naročilu. Sodelovanje z Iskro Commerce, kot vemo, ne poteka vedno po predvidenih planih ali brez kakršnihkoli težav. Naš Proizvodno - prodajni program narekuje specifične pristope na domačem in tujem tržišču, ki pogostokrat odstopajo od načina dela Iskra Commerce za ostale branže oziroma delovne organizacije v Iskri. 0 problemih prodaje na domačem tržišču, zaostajanju deleža glede na konkurenco, nedoseganju izvoznih planov je v Zmaju bilo že veliko povedanega. Pri tem so delavci Zmaja pogostokrat zastavljali strokovnim službam v delovni skupnosti skupnih služb vprašanja o učinkovitosti sodelovanja z Iskra Commerce ter izpolnjevanju obveznosti IC do Zmaja, ki jih je z različnimi plani in dogovori sprejemala. Odnosi Zmaja in Iskra Commerce niso in ne morejo biti samo poslovni odnosi. Samoupravni organi, ki spremljajo sodelovanje z IC in izvajanje skupnih dejavnosti, lahko dajejo različne pobude in V Zmaju izdelan stroj za kapi-canje členov R E?0 je že vklopljen v proizvodni proces izdelave 3 voltnih baterij delavski svet sprejel in Iskri Commerce skupaj s sprejetim DOGOVOROM posredoval naslednja sklepa: 1. Delavski svet delovne organizacije ZMAJ predlaga, da strokovne službe Iskra Commerce analizirajo stanje na domačem trgu in vzroke padanja deleža Zmaja ter sprejmejo ustrezne učinkovite ukrepe. 2. Delavski svet DO Zmaj predlaga strokovnim službam Iskra Commerce, da prouči razloge neizpolnjevanja izvoznih obveznosti, tako regionalno kot Na seji delavskega sveta delovne organizacije Zmaja dne 5« maja 1982 so bila na predlog osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije podeljena priznanja delegatom, ki so aktivno delovali v delegacijah za družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti. Priznanja so prejeli: BARBORIČ Marta HOSTNIK Daria NOVAK Anica JEŽ Zdravko PRIMC Bogo OROŽIM Tone SITAR Marija ŠTIH Milan VARDJAN Mara po asortimanu ter čimprej ustrezno ukrepa. 'S posredovanjem teh sklepov delavskega sveta glavnemu direktorju DO Iskra Commerce želimo poudariti pomen in težo skupnih poslovnih odnosov. Za prihodnost in razvoj naše tovarne jih želimo opozoriti, da dajemo velik pomen in vlogo samoupravni organiziranosti v SOZD Iskra in da je pobuda delavskega sveta DO ZMAJ že vsaj tehtno opozorila za dosledno izvajanje s skupnimi plani prevzete obveznosti. Komercialno področje Pa še tekst na priznanju: Ob izteku tvojega mandata v delegatski skupščini občine Ljubljana - Šiška se ti iskreno zahvaljujemo za tvoje sodelovanje in prispevek, s katerim si pomagal oblikovati in uresničevati naloge delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja in razvoja naše in širših družbenopolitičnih skupnosti v mandatnem obdobju 1978 - 1982. Vsem sodelavcem, ki so prejeli priznanja, izrekamo tudi našo zahvalo za opravljeno delo ter naše čestitke. Mn SMODIŠ Ivo je od letošnjega februarja vodja priprave dela v TOZD Specialne baterije. Kandidiral je na razpis in kot strojni delovodja bil sprejet v delovno razmerje $• februarja letos na delovna opravila oziroma naloge vodje sektorja operativne priprave dela. "Začetek je pač začetek, po svoje težaven in neroden, ko se je treba spoznavati z ljudmi, specifičnim načinom dela in osvojitvijo delovnega okolja nasploh. Vendar so me sodelavci temeljito seznanili z vsemi podrobnostmi in danes že sam ugotavljam, da mi gre delo lažje od rok in da so neki konkretni rezultati", mi je odgovoril Smodiš Ivo na vprašanje, kako se počuti v našem okolju. Sodelavci pa trdijo, da je z njim prijetno sodelovati in da ima zelo dober pristop za gojenje medsebojnih in delovnih odnosov. Sicer pa izvajanje del in nalog v operativni pripravi dela dobiva širšo in globljo vsebino, analitični pristop za proizvodne procese in ne nazadnje, se poglablja pristojnost in odgovornost TOZD Specialne baterije v okvira sprejete organizacije. My Prejeli priznanja TOvARlS-IC* OEl£OAT ISKRENO ZAHVALJUJEMO V MANDATNE M OeDaSJullTA- ■"«*? LJUBLJANA MANCA IH? »ajeSčtNE občine LJUBLJANA-SlS*A j-jL. .UuL Krožki za izboljšanje SOZD Iskra, Izobraževalni center je v skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v ISKRI, sklepom KPO SOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, inovacije ter kadre in na osnovi dogovora s KOS SOZD Iskra razpisal STROKOVNO USPOSABLJANJE: KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE - USPOSABLJANJE POSPEŠEVALCEV. Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno pospeševalcem krožkov za izboljšanje proizvodnje. Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktiv- proizvodnje no vključevanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov. Taka dejavnost sloni na določeni usposobljenosti delavcev, da hočejo in znajo reševati probleme iz svojega delovnega okolja. Krožki za izboljšanje proizvodnje kot metoda dela, ki so bili doslej uspešno realizirani že v organizacijah združenega dela, omogočajo delavcem, da z neposrednim in aktivnim vključevanjem v reševanje problemov prispevajo svoj delež pri izboljšanju proizvodnje. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5-12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po uro na teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljajo probleme, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave. Pospeševalec je delavec a temeljito strokovno izobrazbo in znanjem, ki pozna in obvlada tehnike dela v krožku ter je seznanjen tudi s teorijo in principi delovanja krožkov v drugih sredinah. Sposoben mora biti tudi svoje znanje prenašati na druge in koordinirati ter usmerjati delovanje krožkov. To znanje pridobi na posebnem specializiranem seminarju. Iz naše delovne organizacije se bosta seminarja za pospeševalce udeležila TURK Jože iz TOZD Baterije in ZADEL Peter iz TOZD Specialne baterije. R.N. V pričakovanju V torek 22. junija 1971 je bila v našem obratu Šentvid pri Stični zadnja seja delavskega sveta pred iztekom mandatne dobe. Ta dan so si člani delavskega sveta najprej ogledali izvršena adaptacijska dela ter proizvodnjo. Pred vhodom v novo jedilnico v prostoru nekdanje mehanične delavnice, je vodja obrata Viktor Tratnik prerezal vrvico. S tem je bila nova jedilnica uradno odprta in dana v uporabo. Tako smo zapisali v takratnem glasilu NAŠ GLAS. Od tistega junija bo v prihodnjem mesecu poteklo enajst let in delavcem v TOZD Specialne baterije se obetajo boljši pogoji družbene prehrane. Sedanja jedilnica, v kateri se razdeljuje malica pripeljana iz gostilne, ne do- nove jedilnice sega več ravni naših zahtev in možnosti. Zato so v sosednji zgradbi, ki so jo lani kupili od bivšega lastnika vseh objektov, namenili določene prostore za novo jedilnico, kuhinjo in shrambo, ki so v tem trenutku še v fazi adaptacije. Sicer pa bo v znatno večji jedilnici okrog 40 sedežev več, kot jih je v sedanji. Predvsem pa gre za to, da bi izboljšali kvaliteto prehrane in da bi v lastni kuhinji pripravljali tople obroke. Težko je v tem trenutku napovedati, kdaj bo nova jedilnica predana svojemu namenu, vendar, če preje ne, bo otvoritev zagotovo po letošnjem kolektivnem dopustu. mR. Po 12. letih bodo delavci TOZD Specialne baterije dobili nove prostore družbene prehrane. Senzacionalna iznajdba skupine ameriških inženirjev Pod naslovom "Popolnoma nove baterije iz plastike", podaja ameriška revija "Telephony" v najnovejši številki članek o iznajdbi, ki lahko povzroči pravo revolucijo na področju že tako razvite elektronike in pospeši razvoj električnega avtomobila, razvoj ptt sistemov, razvoj industrije radio-difuz-nih sistemov, reši problem energije v predelih brez možnosti izkoriščanja naravnih virov energije itd. Za kaj pravzaprav gre? Nova baterija je narejena v celoti iz plastike in verjetno je to najpomembnejša stopnica na področju razvoja baterij, odkar so bile iznajdene pred 100 leti. Plastika ima dolgo življenjsko dobo glede na to, da je odličen izolacijski material in je uporabna pri nadzemnih kablih za prenos visokih napetosti. Nove baterije so narejene iz vodniškega polimera, ki ni samo električni prevodnik, podobno narejen kot polvodniški material, ampak je tudi odličen shranjeva-lec električne energije. "Plastične kovine", kot se tudi imenujejo vodniški polimeri, omogočajo izdelavo baterije, ki je štirikrat močnejša, 10 krat lažja in ima samo tretjino volumna klasične 1,5 V baterije. Pri razvoju baterije so sodelovali Američani, Kanadčani in Japonci, največji prispevek pa je dala univerza iz Pennsylva-nije. Baterija daje napetost okoli 6 V, njena cena pa je samo en ameriški dolar. Sposobna je tisoč "ciklov", to pomeni, da se lahko tisočkrat napolni in izprazni po določenem času. Polnitev je enostavna priključitev na zahtevano napetost. Baterija je zgrajena oziroma sestavljena iz dveh elektrod, ki sta lahko iz poliacetilena ali polifenilena ali kombinacijah obeh, in je ena plus, Ali ste že bili Ali ste že bili v Kumrovcu...? Takšno vprašanje se zastavlja človeku, ki se sprehaja po majskem Kumrovcu in misli na svoje sodelavce, sindikat in načrtovalce izletov v naši delovni organizaciji. Rojstni kraj tovariša Tita. Kratek skok na Štajersko, čudovita vožnja preko Kozjanskega tja do Kumrovca, ki nam je tako blizu, še posebej, ko človek opazuje registrske tablice avtobusov, okrašenih z zastavami in slikami tovariša Tita iz raznih republik tja do Kosova in Skopja. Mesec maj v Kumrovcu je nasploh čudovit - enkraten. To pa je tudi mesec rojstva našega Tita in zato v tem času sprejema Kumrovec številne obiskovalce, ki si želijo ogledati rojstno vas ter še posebej rojstno hišo, na kateri ob vhodu na enostavni plošči piše: OVDJE SE RODIO TITO druga pa m'inus pol. Ločilec ali "posnemalec" loči obe elektrodi in ju obenem ohranja s svojo sposobnostjo posnemanja oziroma čiščenja, ker sta porozni za elektrolit, ki ju obdaja, laboratorijski model je shranjen v steklenem kontejnerju oziroma hruškasti cevi. Čeprav bo cena baterije nizka, pa je bil razvoj drag - 35 milijonov dolarjev. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo serijska proizvodnja pričela čez nekaj let. Po "Telephony",Chicago oz. PTT novicah april 82 v Kumrovcu ? Napis, ki pove vse. Občutiš ga v dno srca, ko vstopaš v skromno, lično, muzejsko ohranjeno hišo. Obiskovalci raznih narodov in narodnosti, obiskovalci z daljnega vzhoda, spet drugi v arabskih oblačilih molče ogledujejo notranjost hiše in razstavljene eksponate. Od vsepovsod prihajajo in še bodo prišli. Od zelo zelo daleč. In mi, ki nam je Kumrovec z rojstno hišo tovariša Tita takore-koč izredno blizu. Bomo prišli? 0 tem bo treba spregovoriti kaj kmalu tudi v sindikalnih krogih in načrtovati izlet v to zanimivo in pomembno zagorsko vasico. My V rojstno vas in hišo tovariša Tita prihajajo številni obiskovalci od blizu in daleč, katerih število doseže svoj višek ob 25. maju. Fotografija je bila posneta 25. maja 1980, le 21 dni po Titovi smrti. (stran lo) Se mesec dni nas loči od ZQC0IKQ x-x\x":":-x"x"x"x-xxx'x" rednih letnih1 dopustov II .SŠ Da. Še dober mesec in utihnili bodo stroji. Začel se bo z letnim koledarjem delovnih dni planiran kolektivni dopust. Odšli bomo na morje, v hribe in še kam, kamor smo načrtovali letošnji oddih. Res je, načrtovali smo ga, uresničili pa nekoliko drugače. To velja kar za precejšnje število interesentov za naše počitniške kapacitete. Načrtovanje zasedbe Zmajevih počitniških kapacitet letos ni najbolje potekalo. Nekateri pa celo trdijo, da še nikoli tako slabo. Ne bomo se spuščali na tem mestu v analizo ustreznih predpriprav, izbiro kriterijev in podobno. Lahko pa rečemo le, da bi načrtovanje morali opraviti preje vsaj mesec dni, ko ima zakonski partner še vedno možnost pridobiti prostor v svoji delovni organizaciji. Dalje, kriterije bi bilo treba v začetku zaostriti in kasneje popuščati, če bi bilo potrebno. Resnici na ljubo povedano, za letošnje leto največji optimisti niso pričakovali toliko odziva na razpis za zasedbo kapacitet. Delno smo sicer pričakovali večji interes za najem počitniških prikolic. Meseca julija in avgusta sta praktično zasedena z vsemi razpoložljivimi ležišči tudi v Bašaniji. Med posebne kriterije, ki so v marsikateri delovni organizaciji močno uveljavljeni, spada tudi evidenca prijavljenca iz prejšnjih let kar pomeni, da ima prednost tisti kandidat, ki lani ali dve leti zapored ni koristil naših počitniških ka- Slike levo: Med Novigradom in Porečem nas opomni obcestna tabla na odcep v desno za Lanterno /zgoraj/. Dve počitniški prikolici Zmaja se nahajata v senčnatem borovem gozdičku. Od prve prikolice /slika v sredini/ je morje oddaljeno kakih 80 korakov, dočim je od druge prikolice oddaljeno le 30 korakov do vode /slika spodaj/. Na desni strani se vidi dostop do prodnate plaže. Med obema našima so bile v času postavitve vmes le štiri prikolice. Zgoraj levo: Pano ob vhodu ponazarja lego kampa. Zgoraj desno: V taksnem okolju sta nameščeni naši dve prikolici. V času postavljanja so delavci polagali v zemljo električni kabel, zato so na sliki vidni tudi kupi zemlje. pacitet. Ker pa baje te evidence za več let nazaj ni ali pa je samo nepopolna, namerava uredništvo našega glasila zabeležiti letošnjo zasedbo na ta način, da bomo v jesenskem času objavili poimensko letošnje uporabnike vseh razpoložljivih ležišč od Bašanije, počitniških prikolic in tudi doma na Uskovnici. (Le na ta način se bomo prihodnjo pomlad sklicevali na prednost tistih, ki so v letošnjem letu izpadli iz seznama prijav. Tokrat objavljamo nekaj fotografij z morja, kjer bomo letovali, prihodnjič pa nameravamo objaviti točnejše napotke in navodila, kako se do naših počitniških prikolic najlažje in najhitreje pride oziroma najlažje najde med množico letnih hišic in šotorov v Lanterni in Stoji. M Naša Bašanija, kraj našega še ne daleč nazaj edinega možnega dopusta ob morju, je še vedno privlačna predvsem v juliju in avgustu. Malokdo pa ve, kakšna je meseca aprila s cvetočo češnjo ob poti k našemu paviljonu. NNNP '82: preprečiti veliko materialno škodo in zmanjšati število žrtev Letos bomo v Sloveniji izvedli akcijo NNNP že tretjič zapored. Samozaščitne in obrambne akcije, ki naj s politično mobilizacijo ljudi krepijo zavest, pripravljenost in sposobnost članov družbe za uresničevanje pravic in dolžnosti na tem pomembnem področju, so v preteklih letih veliko prispevale k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tokrat bo pretežni del samozaščitnih priprav namenjen usposabljanju in osveščanju delavcev in drugih občanov na področju prometa, požarne varnosti ter organiziranja narodne in civilne zaščite. Preprečevanje iz leta v leto naraščajoče materialne škode, nastale zaradi požarov, avtomobilskih in drugih nesreč pri delu ter naravnih nesreč, uspešnejše odpravljanje posledic nesreč pa zmanjšanje števila človeških žrtev so samo neposredni cilji letošnje akcije. Spodbujanje varnostne kulture oziroma pripravljenosti za spoštovanje predpisov in pravil ter varnostnih ukrepov oziroma zaostrovanje odgovornosti zara- di neupoštevanja pravil pa so dolgoročnejši cilji akcije, ki bo trajala celo leto. Strokovni nosilci akcije za posamezna področja so sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, skupnosti protipožarnega varstva, inšpektorati, milica, štabi civilne zaščite in upravni organi za SLO. Politično pa vodi in povezuje vse dejavnike socialistična zve' za oziroma njeni koordinacijski odbori v občinah, ki so morali svoje načrte za akcijo izdelati do konca februarja. Tudi organizacije zveze sindikatov se bodo aktivno vključevale v vse priprave. Tako se bodo zavzemale za krepitev samozaščite v ozdih, za boljšo organiziranost in kadrovsko krepitev narodne in civilne zaščite ter za bpljše varovanje in zaščito premoženja in upoštevanje predpisov s področja požarne in prometne varnosti. Ocene požarne in prometne ogroženosti v ozdih so še redke, kjer pa jih imajo, zaposleni o njih premalo vedo. Zato bodo organizacije zveze sindikatov dosledneje zahtevale, da take ocene sprejmejo povsod in o njih obvestijo delavce. V to naj se vključijo tudi glasila in bilteni oziroma službe za obveščanje v ozdih s spodbujanjem, poročanjem o aktivnostih v svojem okolju in ne nazadnje s posredovanjem podatkov in informacij, ki bodo prispevali tudi k večji usposobljenosti delavcev za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru nesreč, požarov ipd. Neposredni nosilci nalog v ozdih so delavski sveti in drugi organi upravljanja. Ti morajo s pomočjo strokovnih organov in služb izdelati ali izpopolniti ocene požarne ogroženosti in načrte požarnega varstva. Samoupravni organi bodo sodelovali tudi pri organizacijski krepitvi narodne zaščite in pri ustanavljanju splošnih in posebnih enot civilne zaščite, kjer teh še nimajo. Oceniti bodo morali tudi možnosti za nastanek nesreč ter možne posledice teh nesreč in o tem obvestiti zaposlene. Akcija bo potekala tudi na drugih področjih in ne samo v ozdih, ampak tudi v krajevnih skupnostih in stanovanjskih zgradbah. V drugi polovici leta bo dosegla svoj "višek", ko bodo v vseh okoljih ocenili doseženo in zgoščeno prikazali celotno aktivnost. Matjaž Kek Informacije BS ZSS ■irtririrtrtrb'klrtr(cfrtr{r{rtrtrtrtr{rtrtrtr^'tr{rfrit'^ft'CrtrtrCrtrtrCrk'trtrtti^'kiftrfr Izgradnja poti spominov in tovarištva Ljubljana je edino mesto, ki je bilo v drugi svetovni vojni v celoti spremenjeno v koncentracijsko taborišče. V noči na 23. februar 194-2 je fašistični okupator obdal mesto z bodečo žico, dopolnjeno z žarometi in z bunkerji s posadko, misleč, da bo s tem zatrl vseljudski odpor. Zato ima Ljubljana možnost in pravico, da to junaško obdobje trajno obeleži na poseben način. Sprejeta je bila pobuda ljubljanske mladine, da se na prostoru, kjer je tekla žica, zgradi drevored, imenovan "Pot spominov in tovarištva" /najprej Aleja spominov in tovarištva/. S tem je bila sprejeta politična odločitev, da Ljubljana dobi živ spomenik NOB in revoluciji, ki so jo vsestransko podprli prebivalci mesta. Zamisel se je rodila leta 1972 in se do leta 1975 "uzakonila" s Pravilnikom za izvajanje urbanističnega načrta PST, ki je sestavni del odloka PST. PST bo 34.283 metrov dolg drevored, "zeleni prstan" okrog mesta, s 4 metre široko popes-kano peš potjo in s posebej urejenimi spominskimi kamni /102/ ob poti in spomeniki /6/ ob vpadnicah. Praviloma bo obdajala to Pot na vsaki strani 8 metrov široka zelenica. To bo sprehajalna pot s klopmi, brez motorizacije in brez kolesarjev, eno od redkih območij miru. V končni izvedbi bo PST park, velik 680.000 kvadratnih metrov. V urbaniziranih in zgrajenih naseljih se bo PST seveda prilagajala obstoječi gradnji, gle- de poteka prek Golovca pa je bila naknadno sprejeta odločitev, da se pot razširi na 2 metra in da poveže vse spominske kamne, s čimer bo trajno omogočena prireditev " Pohod po poteh partizanske Ljubljane" ob prazniku osvobodilne fronte Ljubljane, Ljubljane 9. maja in vrsta drugih prireditev, na primer "Živi obroč" mladih, športne prireditve, pohodi itd. Dokončna izgradnja Poti spominov in tovarištva je sestavni del srednjeročnega plana občin in mesta Ljubljane, zato je bil sklenjen novi družbeni dogovor o izgradnji, urejanju in vzdrževanju poti spominov in tovarištva ter Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v tem obdobju. Od občinskega sveta zveze sindikatov smo prejeli pobudo za razpravo in sprejem omenjenega samoupravnega sporazuma in obveznosti, ki izhajajo iz njega. Ker do tedaj k temu družbenemu dogovoru naša delovna organizacija še ni pristopila, je delavski svet TOZD Baterije na seji dne 13. maja 1982 po razpravi sprejel naslednje sklepe: 1. Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o finansiranju nadalj- Zvedeli smo, da se je za letošnji pohod "Po poteh spominov in tovarištva" prijavilo veliko število naših delavcev, dočim je bila udeležba na pohodu precej klavrna. Mar so se številni prijavljene! zbali letošnjega slabega vremena? ne izgradnje Poti spominov in tovarištva za obdobje od 1982 do 1985. 2. Obveznosti iz sklenjenega samoupravnega sporazuma za tekoče leto 1982 se poravnajo iz nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe v višini 200.-dinarjev na zaposlenega per 1. januarja 1982. 5. Obveznost zapade v plačilo na zbirni račun občine takoj po sklenitvi samoupravnega sporazuma. Tako bomo tudi delavci Zmaja pripomogli k dokončni izgradnji "zelenega prstana" okrog našega mesta kot posebne vrste spomenika in pomnika na nekdanje težke čase okupirane herojske Ljubljane. „ 00000000000000000000000000 Več svetlobe Delavci v kletnih prostorih upravne zgradbe imajo pogled skozi okna v betonsko sivino jaškov pokritih z rešetkami. Sredi maja so se prostori nekoliko razsvetlili, ko so bili betonski jaški popleskani s svetlejšo barvo. Več dnevne svetlobe pa bi pridobili, še bi kovinske rešetke odstranili in raje ob jaških namestili varovalno ograjo. V aprilu je bil razpis za dodelitev stanovanjskih posojil V mesecu aprilu smo v Zmaju objavili razpis za dodeljevanje stanovanjskih posojil v letošnjem letu. Komisije za delovna razmerja so za natečaj določile višino denarnih sredstev in sicer skupne službe 1,800.000 din, TOZD Baterije 1,800*000 din ter TOZD Specialne baterije 1,400.000 din. Zadnji rok za oddajo prijav oziroma prošenj je bil konec aprila 1982 in v mesecu maju so komisije za ogled stanovanjskih razmer prosilcev že opravile delo, pregledale prošnje in upamo, da bomo v prihodnjem glasilu že lahko objavili seznam prosilcev z višino odobrenih posojil. Tokrat lahko postrežemo le s podatki, da je v skupnih službah 12 prosilcev za posojila, v TOZD Baterije 4 in v TOZD Specialne baterije 10 prosilcev. Pisali smo že, da v Šiški, v neposredni bližini Zmaja gradijo Samski dom in v katerega smo že združevali denarna sredstva in ki bo vseljiv koncem tega leta. Zato sta komisiji v skupnih službah in TOZD Baterije istočasno razpisali natečaj za koriščenje določenega števila ležišč v tem domu. Do roka sta se prijavila le dva prosilca in sicer eden iz skupnih služb in eden iz TOZD Baterije. Več o tem bomo pisali prihodnjič, že zdaj pa ugotavljamo, da so bili verjetno s tem razpisom Koncem leta bo v naši neposredni bližini zgrajen in vseljiv Samski dom.-Tudi za nekaj naših delavcev. naši delavci premalo ali slabo seznanjeni. To sklepamo iz števila kandidatov. Da ni večje potrebe po reševanju stanovanjskih razmer pri večjem številu delavcev, bi težko trdili. Morda bi kazalo za prihodnje leto razpis natečaja pravočasno objaviti v našem glasilu in obenem podaljšati rok za prijavo iz enega na dva meseca. -Ur. Prejela je ključe novega stanovanja Na natečaju za dodelitev eno in pol sobnega stanovanja v Ivančni gorici sta v TOZD Specialne baterije v lanskem letu kandidirala dva prosilca. Komisija za ogled stanovanjskih razmer prosilcev je na osnovi vzpostavljene prioritete predlagala, da se stanovanje v velikosti 46,6? kvadratnega metra dodeli DRČAH Emiliji. "Odkrito priznam, da nisem nikoli pričakovala, da mi bo ZMAJ omogočil bivati v novem stanovanju, da se bodo moje stanovanjske razmere močno izboljšale, za kar se moram zahvaliti sodelavcem Zmaja", mi je dejala Drčar Emilija, ki je že pred 1. majem prejela ključe novega stanovanja. "Oprema stanovanja je zelo draga in če mi bo uspelo nabaviti še kuhinjo, se bom prihodnji mesec vselila. Res, zelo sem srečna." Tako je rekla Drčar Emilija, proizvodna baterijska delavka na 9 voltnih baterijah in ki je v Zmaju že od 10. junija leta 1958. Želimo ji, da se bo v novem stanovanju kar najbolje počutila. Hy Stanovanjski blok v Ivančni gorici, v katerem je Drčar Emiliji bilo dodeljeno eno-inpol sobno stanovanje. Prvomajska proslava - za koga? V počastitev letošnjega praznika dela so predstavniki mladinske organizacije tudi tokrat pripravili priložnostni program v prostorih družbene prehrane. Bil je petek 30. aprila ob četrt čez eno. Za popoldansko izmeno je bil organiziran predčasni prevoz na delo. Za izvajalce programa je nastopil neprijeten trenutek. Mar je to mogoče, da je poslušalcev nekaj več kot jih je moč prešteti na štiri roke. Moralo bi jih biti več, vsaj tristo in čez. Vendar so kljub temu začeli s programom in ga izpeljali do konca. Resno, zanosno s poudarkom na praznik dela, praznik delavskega razreda. Razšli pa so se slabe volje, z mešanimi občutki. Besede niso našle izraza za duševno praznino, ki jim je razjedala spoznanje, da so bile resne priprave le sebi v namen. Odgovor na vprašanje, zakaj je bilo le nekaj poslušalcev oziroma udeležencev na proslavi, je širši, kot se 7di na prvi mah. Dolgo časa smo bili v dvomih, kako bomo delali tiste tri dni pred 1. majem. Grozilo je pomanjkanje reprodukcijskega materiala, ki smo ga končno le uspeli pravočasno nabaviti. Kljub temu smo širokogrudno odobravali letne dopuste ter že vnaprej načrtovali občutno manjšo prisotnost v proizvodnji. Ker pa je bil tisti petek dan tik pred praznikom, je večinoma delavcev z gibljivim delovnim časom močneje koristila to ugodnost, nekaj drugih pa z dovolilnicami za kompenzacijo. Seštevek vseh teh faktorjev od okrnjene popoldanske izmene, gibljivega delovnega časa, izhodi z dovolilnicami in redni letni dopusti ter še dan pred praznikom je dal rezultat izražen v skromni udeležbi prvomajske proslave. S tem je dano pojasnilo, ne pa opravičilo. Vprašanje v naslovu zahteva odgovor. Nanj bi lahko dale odgovor družbeno politične organizacije, nedvomno pa bodo tudi na sindikatu morali razčistiti, kako in kdaj organizirati takšno proslavo, delovno manifestacijo. Premalo je, če samo v letni program raznih aktivnosti vnesemo proslavljanje tega ali onega državnega ali republiškega praznika. Gre za konkreten organizacijski prijem, ki gibanje članstva V mesecu aprilu so bili sprejeti v delovno razmerje: ČERNE Andrej, konstruktor I za nedoločen čas v delovni skupnosti skupnih služb dne 3.4-.1982 /vrnitev iz JLA/ ZALOŽNIK Simona, proizvodna baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 12.4.1982 SMAJIČ Šemsa, operaterka pri vnašanju podatkov za določen čas v delovni skupnosti skupnih služb dne 19.4.1982 /nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta/ PAJK Janja, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za določen čas dne 19.4.1982 je bil verjetno in zagotovo tokrat krepko zanemarjen. Mladinci so pripravljeni izvesti program, težje pa je njim organizirati. Določiti je treb^ dan in uro, ko bo zagotovljena čim večja prisotnost - udeležba vseh struktur in ne nazadnje, tudi funkcionarjev. Na vse to bo treba misliti ter za način in postopek obeleževanja prihodnjih praznikov. Za zadnjikrat pa nam je že jasno, da je bil dan ponesrečeno izbran in ki bi ga morali določiti že pred praznikom dneva Osvobodilne fronte, 27. aprilom. -ma. OVEN Vida, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za določen čas dne 19.4.1982 Prenehali so delovno razmerje: KNUPLEŽ Marija, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 14.4.1982 MARKOVIČ Nada, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 8.4.1982 TODOROVIČ Verica, snažilka v TOZD Baterije dne 9.4.1982 SMAJIČ Šemsa, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 18.4.82 ZALOŽNIK Simona, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 16.4.1982 Kaj pravi STATUT skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Dne 26. marca 1982 je bil v Uradnem listu SH Slovenije objavljen Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, začel pa je veljati in se uporablja od 1. januarja letos. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo v primerih: 1. starosti 2. invalidnosti 3. neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenih delih in nalogah 4. telesne okvare 5« smrti 6. potrebe po pomoči in postrežbi drugega. Pa si oglejmo pobliže starostno pokojnino. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki dopolni starost 60 let oziroma 55 let in pokojninsko dobo 20 let. Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let oziroma 60 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe s pogojem, da je izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe določene z družbenim dogovorom v skladu z zakonom. Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki dopolni pokojninsko dobo 40 let oziroma 35 let, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na starost. Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba všteva s povečanjem v pokojninsko osnovo, se predpisana starostna meja za pridobitev pokojnine sorazmerno zniža v skladu z določili statuta skupnosti. Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove. Pokojninska osnova je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10 letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali v katerikoli zaporednih 10 letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Za leto zavarovanja, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove, se vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovanja. Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo tako, da ustrezajo gibanju povprečja osebnih dohodkov na območju skupnosti. Za izračun pokojninske osnove se upošteva osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem delovnem času dobil zavarovanec za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v samoupravnem splošnem aktu OZD, v kateri je bil zavarovanec v delovnem razmerju. V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se ne vštevajo razni denarni prejemki in dodatki, s katerimi se mimo osnov in meril delitve po delu priznavajo posebna povečanja osebnega dohodka ali ki so bili izplačani zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev. V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se všteva tudi nadomestilo za inovacijo, prejeto pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu OZD v skladu z zakonom. Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na pokojninsko dobo in znaša: 1. za zavarovanca s pokojninsko dobo 15 let 35 % pokojninske osnove, nato se za vsako na-daljne dopolnjeno leto pokojninske dobe poveča za 2 % pokojninske osnove, 2. za zavarovanko s pokojninsko dobo 15 let 40 % pokojninske P H I M E H I Pokojninska doba zavarovanec zavarovanka 15 let 35 % pok.osnove 40 % pok.osnove 15 let in 6 mesecev 36 % +1.5 % 17 let in 6 mesecev 40 % +7,5 % 20 let 45 % 55 % 20 let in 6 mesecev 46 % 56 % 22 let in 6 mesecev 50 % 60 % 25 let 55 % 65 % 27 let in 6 mesecev 60 % 70 % 30 let 65 % 75 % 30 let in 6 mesecev 66 % 76 % 32 let in 6 mesecev 70 % 80 % 35 let 75 % 85 % 35 let in 6 mesecev 76 % - 40 let 85 % - Število zaposlenih TOZD Baterije moških 77 žensk 140 Skupaj 217 TOZD Specialne baterije moških 38 žensk 89 Skupaj 127 Delovna skupnost moških 48 žensk 53 Skupaj 101 Dne 30. aprila 1982 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 445 zaposlenih, od tega 163 moških in 282 žensk. osnove, nato se za vsako nadel jne dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3 %, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2 % pokojninske osnove. Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine ajMšteva ta doba s polovico odstotka, ki je naveden pod točko 1. in 2. Zavarovancu, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 let pokojninske dobe ostane še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine in upokojencu s polno pokojninsko dobo, ki sklene delovno razmerje, se pokojnina poveča za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za 1 516, skupno pa največ za 5 odstotkov. dh. Umrl je Polončič Stanko Slika Stanka Polončiča je nastala točno pred 12. leti pri delu spajanja čaš za elemente. Iz vrste naših upokojencev smo se poslovili od našega nekdanjega sodelavca. Umrl je POLONČIČ STANKO iz Doba 11 Šentvid pri Stični. Bojen 9. novembra 1929 je prišel v Zmaj, v šentviški obrat 1. julija 1959. leta in delal v njem do invalidske upokojitve 7. oktobra 1975 leta. Večinoma je delal na letanju čaš in elementov. Sodelavci se ga spominjamo kot mirnega in vestnega sodelavca ter invalida brez noge. Zadnja leta so mu morali amputirati še drugo nogo. Naših letnih srečanj z upokojenci se tako ni mogel nikoli udeležiti. Bolezen mu tega ni dopuščala. Umrl je v petek 7. maja, pokopan pa je bil v nedeljo 9. maja na pokopališču v Šentvidu pri Stični. OHBANILI GA BOMO V SPOMINU SfRojeni v"* |L'r'iX MESECU JUNIJU ---- FERIZI Djeliva STEPANOVIČ Ikonija KUHELJ Tomislav PONGBAC Darko GRABNAR Boris STARE Ivanka SIRNIK Alojz PROSEN Marija NOVAK Ivan ERJ AVEC Slavica ŠKRABEC Marija GORIŠEK Vida EMERAJC Zdenka ŠTRBiPFELJ Leopold ILIČ Dosta TORK Marija OZIMEK Jožefa ZAKARIČ Mira KOVAČEK Nataša ČULK Peter SREBOTNIK Franc JERANT Pavla KRALJ Amalija RAHMANOVIČ Zinka PETEK Rozina ŠKOF Marija MITROVIČ Durdija čestitamo v -*************»***********.**************. ■* i dopisujte v j i GLAS ZMAJA I **«««« ,-*»-*«. ***** e******«,« ****»,**«****!♦< I Pa še to! KAJ PA JE TO ??? To pa je kopirni stroj. Več pozornosti do našega arhiva Dne 25. februarja letos je po zaključeni javni obravnavi delavski svet delovne organizacije sprejel Pravilnik o arhivu ZA KOGA JE NAMENJEN ? Za potrebe razvoja in službe vzdrževanja. KAM GA BOMO PA DALI ? To pa še ne vemo... Takšna vprašanja in odgovore je bilo moč slišati večkrat pred vratarnico ob pogledu na tleh ob steni položene in še zapakirane elemente. Zraven pa pripombe, češ: kupujemo nekaj in nimamo kam dati. Bodoči uporabniki tega stroja sicer zatrjujejo, da ga nujno potrebujejo. Prav, samo ne vskladiščenega na hodniku pred vratarnico. Redakcijo glasila smo zaključili 20. maja Pravilnik o arhivu ureja predmet in način poslovanja ter določa organizacijo dela arhiva v sami delovni organizaciji in njegov položaj nasproti Mestnemu arhivu v Ljubljani kot delovni organizaciji, ki po zakonu opravlja službo varstva arhivskega in registratumega gradiva. Tako smo zapisali v prvem členu Pravilnika o arhivu, ki smo ga kot osnutek v 23. členih obravnavali na seji delavskega sveta delovne organizacije. Končno smo (in bomo) s tem aktom razčistili mnoge nejasnosti glede arhiviranja posameznih dokumentov ter opredelili predmet poslovanja arhiva do takšne stopnje, kakršno bi v Zmaju morali imeti že pred mnogimi leti, če bi hoteli ohraniti pomembne zgodovinske listine, ki bi nam danes za osvetlitev preteklosti Zmaja predstavljale neprecenljive vrednosti. Da pa je prostor sam za "odlaganje" arhivskih materialov že večkrat predstavljal skoraj nerešljiv problem ugotavljamo v dejstvu, da so bile izvedene že številne selitve v zadnjih dveh desetletjih, odkar smo ugotovili, da klet še v starem objektu zaradi pogostih poplav ni najbolj primeren prostor. Več ali manj stalna prostorska stiska je arhiv izpodrivala in tako še tudi v novejšem času na novi lokaciji v zadnjih treh letih smo bili priča lanski selitvi. Upajmo, da bo arhiv ostal tam kot je, izvajanje pravilnika v arhivu pa pripomoglo k racionalnejši izrabi prostora in preglednejšemu materialu posnetemu na mikrofilm. ~ Iščemo naslov Že drugič je prišlo zavrnjeno glasilo, ki je bilo odpremije-no na naslov naše upokojenke MIHELIČ Angela Tacenska 13 Ljubljana Ne moremo ugotoviti vzroka, zakaj glasilo ne pride v roke naše upokojenke, zato naprošamo, če kdo ve njen pravi /ali najnovejši/ naslov, da sporoči na uredništvo našega glasila. Urednik Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za junijsko glasilo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73