Aktualno
Ptuj • Tožba Zorče-ve in Nahbergerjeve proti Vrtcu
O Strani 2 in 3
Ptuj, torek, 29. marca 2016 letnik LXIX • št. 25 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Zdravje Hajdina • Ko
bolezen lahko prehitimo... O Stran 8
Podravje
Središče • Višje cene na položnicah za vodo, kanalščino in odpadke O Stran 6
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik Stajerskitednik
Politika
Poljčane • »Lahko se postavijo na trepalnice!«
O Stran 3
Šport
Rokomet • Dobra predstava Jeruzalema proti Gorenju O Stran 11
Podravje • Mestna občina Ptuj zaradi Gajk na sodišču
Bo občina Hoče-Slivnica sprožila tožbeni plaz?
V zvezi z informacijo o zaprtju centra za ravnanje z odpadki Gajke se poraja veliko vprašanj, malo pa je odgovorov. Je pa dejstvo: občina Hoče-Slivnica je proti MO Ptuj na ptujsko okrožno sodišče vložila tožbo za povračilo 135.000 evrov okoljskih dajatev, ki jih je nakazovala v mestni proračun. Ji bodo na tej poti sledile še druge občine? Stran 6.
Nogomet • Zmaga za Aluminij, tretji remi za Dravo
O Stran 12
Nogomet • V der-biju Superlige Cirku-lane ugnale Stojnce O Stran 14
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Slovenska Bistrica •
»Knjižnica ni samo: pridi po knjigo in pojdi
www.radio-ptuj.si domoV«	O Stran 9
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
O pasjih parkih •
Skozi pol Ptuja s pasjim iztrebkom v
Vrečki	O Stran 4
Smučarske nesreče •
Do marca 271 nesreč, od tega
osem hujših O Stran 24
Črna kronika •
Ptuj - Prazniki za nekatere žal nesrečni o Stran 24
610 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 22. marca 2016
Ptuj • Tožba Zorčeve in Nahbergerjeve proti Vrtcu Ptuj
So razlog kruh, anonimke, zapisnik
Mojca Nahberger in Ksenija Zorec, nekdanji pomočnici ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž, sta proti Vrtcu Ptuj vložili tožbo vedno zaposleni v Vrtcu Ptuj, a ne na prejšnjih delovnih mestih. Prepričani sta, da ni ne poslovnih ne krivdnih razlogov, ki bi
Obravnava zadeve, v kateri Nahbergerjeva in Zorčeva tožita Vrtec Ptuj, je minuli petek potekala na ptujskem oddelku delovnega sodišča Maribor. Več kot tri ure je sodnik Urban Tručl namenil razjasnitvi okoliščin, zaradi katerih je prišlo do tožbe.
Sojenje se je začelo z navedbo odvetnika tožečih strank Boštjana Medika, ki je dejal, da vztraja pri zaslišanju predsednice sindikata Gordane Jovič. Obenem je predstavil še sklep okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ki je zavrglo kazensko ovadbo Lorlene Vidovič Hubac zoper Ksenijo Zorec, Mojco Naberger in Tomaža Jauševca zaradi šikaniranja na delovnem
Uvodnik
mestu. Kot piše v sklepu tožilstva, ni bil podan utemeljen sum, da je trojica storila naznanjeno kaznivo dejanje.
Ta primer je izjemno pomemben tudi zato, ker je bil, kot pravi Božena Bratuž, prelomni dogodek, ki je sprožil konflikte med njo in njenima nekdanjima pomočnicama. Kot je bilo slišati na sodišču, naj bi Tomaž Jaušovec 4. 9. 2015 kričal na sodelavko Lorlene Vido-vič Hubac, jo žalil in zmerjal s 'svinjo'. „Vzrok vseh nesporazumov in dogodkov je bil to, kar se je zgodilo Lorlene. Doživela je napad sodelavca in ga policiji prijavila kot trpinčenje na delovnem mestu," je na sodišču pojasnila Bratuževa. Svoji
Golosek Ptuja
Pred letom in polje morda bila sečnja dreves še zabaven umetniški performans. Ki seje trudil biti kontroverzen, kar pa v našem zaspanem mestu nasploh bolj slabo uspeva. Umetniški dvojec Treefisters je v okviru festivala Art Stays pod sloganom »Umetnost je boljša od dreves« napovedal sečnjo dreves v Sončnem parku. Italijanska umetnika sta meščane spraševala po mnenju o svoji nameri. Večinoma ga, kakopak, niso imeli. Samo ena gospa se je našla, ki je drevesa skušala zaščititi. Nato pa se je izkazalo, da gre za trik: drevesa so namreč sadili, ne žagali.
Ko so pulili sadovnjak na Panorami, se pred drevesa ni postavil nihče, pa tudi nobenega trika ni bilo. Jablane resda niso bile več v najboljšem stanju in so slabo rodile. Res pa je tudi, da najbrž bi, če bi kdo za njih primerno skrbel. Pustili niso niti enega samcatega drevesa - vsaj v spomin, da je bil tu nekoč nasad. Panoramo bodo namreč uredili. Dve leti kasneje ureditev (no, načrte zanjo) še čakamo. Potem bomo čakali denar. Čez kako desetletje ali dve pa bodo morda celo res zasadili kakšno rahitično polmetrsko drevesce. Bistveno je, skratka, da nas v tem obdobju čakanja jablane ne bodo motile. Tudi ptice, ki so tam gnezdile, ne. Nekaj kolateralne škode sicer nastaja zaradi srn, ki se pasejo po vrtovih, ker preprosto nimajo več kam. Ampak je vredno.
Zdaj je na vrsti grajski grič. Prav vsa drevesa do zadnjega so bolna, trhla, škodljiva in celo nevarna. Mečejo zlokobno senco (oh, kako zelo sije bodo turisti v vročem poletju želeli), povzročajo propadanje sicer prekrasne fasade gradu in brezhibnega grajskega obzidja, predvsem pa kazijo veduto mesta. Kako upravičujejo posek ob vznožju griča, kjer otroci nabirajo zvončke, ne vem. Morda pa den-dro-monstrumi ogrožajo tudi varnost otrok? Moje oči skrivnostno lepega grajskega griča ne bodo več dočakale. Dodatno me je pri srcu stisnilo, ko sem izvedela, da naj bi bili tudi mogočnim divjim kostanjem pred gradom dnevi šteti. Župan, javno vas prosim: nehajte! Morda pa bi na Ptuju moralo pasti kaj drugega, ne drevesa?
Eva Milošič
pomočnici Mojci Nahberger je naročila, da opravi razgovor z omenjeno delavko in Jaušev-cem. Šlo naj bi le za pogovor, ki bi razrešil nastalo situacijo, a jo je namesto tega očitno le še poglobil. Nahbergerjeva, ki je k pisanju zapisnika na pogovoru z Vidovičevo in Jauševcem povabila še Zorčevo, naj bi se namreč posmehovala in obnašala neprofesionalno.
„Odnos pomočnic do Vido-vičeve je bil na tem zaslišanju žaljiv," je na sodišču trdila Bra-tuževa. To naj bi bil razlog, da je obema pomočnicama izdala prvo opozorilo. Kmalu za tem je od odvetniške pisarne dobila zahtevek za umik opozorila, a tega ni želela storiti.
Sodelavke na upravi tudi v prihodnje?
Vse tri vpletene - Mojco Zorec, Ksenijo Nahberger in Boženo Bratuž - je sodnik Urban Tručl vprašal, kako vidijo morebitno rein-tegracijo v delovni proces oziroma ali menijo, da bi lahko ponovno sodelovale. Nekdanji pomočnici ravnateljice sta dejali, da sta svoje delo opravljali profesionalno in se želita vrniti na staro delovno mesto. Nahbergerjeva je dejala, da gre ravnateljica tako ali tako kmalu v pokoj in teh nekaj mesecev bi že kako sodelovali.
Ravnateljica Božena Bratuž pa je bila drugačnega mnenja. Vztrajala je, da je bilo preveč dogodkov in nesporazumov, da bi jih kar tako premostili. Dodala pa je, da je pred vsemi temi dogodki kot svojo naslednico videla ravno Nahbergerjevo. „Sedaj pa menim, da bi težko sodelovale," je še dejala ravnateljica Vrtca Ptuj in zaključila z besedami, da ljudje, ki si ne zaupajo in ne komunicirajo, ne morejo voditi tako velikega zavoda, kot je ptujski Vrtec
Lenart, Kidričevo • Še o igri mačke z mišjo ...
V Črnem lesu ne bo izpostave za
kaj pa v Kidričevem?
Kot kaže, v Črnem lesu vendarle ne bo centra za tujce, kako pa bo v Kidričevem, v tem trenutku še ni jasno.
Potem ko je lenarška občinska uprava skupaj z županom Janezom Krambergerjem na čelu zgroženo ugotovila, da je v državni uredbi brez soglasja lokalne skupnosti objavljena odločitev o vzpostavitvi centra za tujce v nekdanjem hotelu Črni les v Zamarkovi pri Lenartu, štiri dni po sprejeti in objavljeni uredbi pa še prejela dopis ministrstva za notranje zadeve, v katerem pišejo, da se o tej odločitvi še pogajajo in da bodo
lokalno skupnost o tem sproti obveščali, so na notranje ministrstvo poslali protestni dopis. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic se je nato županu opravičil za sporno odredbo glede nekdanjega hotela Črni les in dejal, da je prišlo do napake. Po besedah Šefica namreč v Črnem lesu ne bodo vzpostavili centra za tujce.
A župan, ki so ga te besede sicer nekoliko pomirile, zahte-
va črno na belem: »Šefic mi je po telefonu včeraj (v četrtek) povedal, da ta lokacija ni več aktualna in da je prišlo do napake. Pričakujemo, da bodo to pomoto v uradnem listu tudi popravili oziroma objavili preklic sprejete uredbe.«
Kako je lahko prišlo do tako hude napake, Kramberger ni želel komentirati. Je pa znova poudaril, da objekt nekdanjega hotela ni primeren za izpostavo za tujce. Prepričan je še, da
V postopku vračanja trenutno 63 oseb
Na uradu vlade za komuniciranje so pojasnili, da bodo migrante, ki bodo v postopku vračanja, še naprej nameščali v Center za tujce v Postojni, kjer naj bi bilo dovolj prostora za sprejem, nastanitev in oskrbo: »Trenutno ni potreb po dodatnih nastanitvenih kapacitetah.«
V letošnjem letu je bilo skupaj odstranjenih že 81 tujcev (44 predanih sosednjim varnostnim organom, 41 odstranjenih brez spremstva na rednih letalskih in drugih linijah in eden s spremstvom), še štirje so bili vrnjeni v eno od držav članic EU.
»Velika večina tujcev se v postopku odstranitve odloči za prostovoljno vrnitev. Tako smo v omenjenih 81 primerih odstranili le eno osebo s spremstvom in še to na podlagi zahteve pristojnega organa države, v katero se je tujca vrnilo. Primeri upiranja so zelo redki ali se kažejo na način, da tujec v postopku ne sodeluje in s tem prepreči ali poskuša preprečiti možnost pridobitve ustreznega dokumenta in s tem odstranitve,« so še razložili ter dodali, da se trenutno v Sloveniji v postopku odstranitve nahaja 63 oseb, od katerih jih ima 22 izdano odločbo o dovolitvi zadrževanja, ostali so nastanjeni v postojnskem centru za tujce: »Med nastanjenimi tujci in tistimi z odločbo o dovolitvi zadrževanja so glede na strukturo moški, ženske in mladoletne osebe oziroma otroci. Prihajajo iz različnih afriških, azijskih in evropskih oziroma balkanskih držav (Afganistan, Alžirija, BiH, Eritreja, Maroko, Kamerun, Ukrajina ...).«
Državni sekretar na ministrstvu za je županu Lenarta Janezu Krambergerju Črnem lesu centra za tujce ne bo.
ima država v lasti gotovo primernejše objekte, v katerih bi lahko brez plačevanja najemnine in večjih naložb vzpostavili tovrstne centre.
Vladni urad: »Glede Kidričevega še ni sprejeta odločitev«
Tudi mi smo preverili, kaj bo z lenarškim hotelom oz. ali bodo tam vzpostavili center za tujce. Na uradu vlade za komuniciranje so potrdili besede Šefica, saj so povedali: »Na lokaciji Črnega lesa ne bo izpostave Centra za tujce.«
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 22. marca 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 611
ali župan?
zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Obe sta sicer še upravičili odpoved pogodbe. Ali je res tako, bo odločilo sodišče.
Kronološki pregled dogodkov
-	4. septembra 2015 naj bi Tomaž Jauševec zmerjal in verbalno napadel sodelavko Lorlene Vidovič Hubac; ta ga je ovadila, a je tožilstvo v začetku marca 2016 ovadbo zavrglo.
-	8. septembra 2015 je pomočnica ravnateljice Mojca Nahberger z Vidovičevo in Jauševcem (po navodilu ravnateljice) opravila razgovor. Vidovičeva trdi, da sta se ji na razgovoru obe pomočnici posmehovali. Ravnateljica je stopila v bran Vidovičevi in pomočnicama izdala pisno opozorilo, ker svojega dela naj ne bi opravili profesionalno.
-	16. oktobra 2015 se je spor ravnateljice in pomočnic nadaljeval zaradi zavrženih šestih sredic kruha, ki jih je našla med biološkimi odpadki.
-	Konec oktobra 2015 sta pomočnici ravnateljice podali prijavo zaradi mobinga, ki naj bi ga nad njima izvajala ravnateljica. Zorčeva je trdila, da je bil ravnateljičin odnos do nje neprimeren vsaj 3 leta, saj naj bi nanjo kričala in jo obtoževala različnih stvari (tudi pisanja anonimk), a to Bratuževa v celoti zavrača. Zanimivo je dejstvo, ki je bilo izpostavljeno na sodišču, da je brat Ksenije Zorec partner hčerke Božene Bratuž in da so se obiskovali tudi na letovanjih, medtem pa naj bi, tako je dejala Bratuževa, Nahbergerjeva doma skrbela za njene živali.
-	Ravnateljica trdi, da je za prijavo mobinga, ki sta jo podali Zorčeva in Nahbergerjeva, izvedela od novinarke, kar jo je toliko bolj šokiralo.
tujce,
notranje zadeve Boštjan Sefic se za napako opravičil in zatrdil, da v
Bo ta morda v Kidričevem? Odločitev v zvezi s tem še namreč ni padla: »Glede Kidričevega še ni bila sprejeta odločitev; ko bo znana, bomo o tem obvestili tako lokalno skupnost kot tudi javnost.«
Pri tem so še dodali: »Povsem razumemo zaskrbljenost lokalnih skupnosti, zato skušamo na številnih sestankih in v medsebojnih pogovorih zagotoviti čim več informacij in odgovoriti na odprta vprašanja, ki jih imajo lokalne skupnosti. Pred kakršnim koli nadaljnjim korakom ali odločitvijo se vselej najprej posvetujemo in pogovorimo z lokalno skupnostjo.«
Monika Levanič
Nekdanje sodelavke Božena Bratuž, Mojca Nahberhger in Ksenija Zorec se namesto na upravi Vrtca srečujejo na sodišču ...
„Svojo nalogo sem vzela zelo resno in opravila razgovor. Izjave Lorlene smo zapisovali dobesedno. Še preden smo izpeljali ta pogovor, pa mi je ravnateljica rekla, naj se zavedam, kdo je mož Lorlene," je med drugim pojasnjevala Nahbergerjeva. Dejala je še, da jo je po opravljenem pogovoru k sebi pozvala ravnateljica in nanjo vpila, ali se ji je zmešalo, da je napisala tak zapisnik. Obtožila jo je, da dogodka ne jemlje resno ter da se je med pogovorom o tako resni temi smejala. „Ravnateljica je enostavno enostransko verjela Lorleni," je še dodala Nahbergerjeva.
Podobno kot ona je dogajanje povzela tudi Ksenija Zorec. Trdila je, da se nezaupanje
ravnateljice ni začelo s tem dogodkom, ampak z anonim-kami, za pisanje katerih naj bi obtožila Zorčevo in njenega moža. „Naju z Nahbergerjevo je postavila v vlogo sovražnic, kar je bil razlog za krhanje odnosov. To je bilo maščevalno ravnanje, da naju je lahko odpustila. Gre za konstrukt maščevanja ravnateljice, ki je bila prepričana, da nosiva informacije županu na občino. A se sprašujem, kakšne informacije sploh so v vrtcu, ki jih župan ne bi smel vedeti," je med drugim dejala Zorčeva in zatrdila, da je del maščevanja tudi to, da si ni smela vzeti svojih stvari iz pisarne; ravnateljica naj bi bila dala zamenjati ključavnico.
Za vse je kriva sredica kruha?
Da ni razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je ves čas trdila tudi Nahberger-jeva. Dejala je, da poslovnih razlogov ni, saj ravnateljica še vedno potrebuje pomočnici, krivdnih razlogov pa nikakor ne priznavata. Med tremi krivdnimi razlogi za odpoved naj bi bili: neprofesionalen od-
nos na omenjenem razgovoru z Vidovičevo in Jauševcem, dodatno naložene delovne obveznosti, ki naj ne bi bile opravljene, in nesprejemljiv odnos do hrane. Razvpita slika (ki smo jo pred časom dobili tudi novinarji), na kateri je vidnih nekaj sredic kruha med biološkimi odpadki, je bila pokazana tudi na sodišču. Te sredice naj bi odvrgli obe pomočnici, kar je bil dodaten
razlog, da sta „ujezili" ravnateljico. Nahbergerjeva trdi, da je Bratuževa večkrat grozila svojima pomočnicama, da če gre ona s svojega mesta, gresta oni dve z njo. „Dejala mi je še: 'Če sem odpustila računovod-kinjo, bom še vaju!'« je zatrdila Nahbergerjeva. Upravičeno ali ne, bo sedaj odločalo sodišče, ki bi lahko predvidoma maja sprejelo tudi sodbo.
Dženana Kmetec
Poljčane • Svetniki zavrnili predlog nadzornikov za nadpovprečno visoke sejnine
Kovačič: »Lahko se postavijo na trepalnice!
«
Nadzorniki Občine Poljčane so ugotovili, da bi potrebovali višje sejnine. Menijo, da bi bil predsednik upravičen do 205 evrov neto in člani do 102 evra neto - toliko, kot prejme svetnik. Občinski svet na predlog nadzornikov ni pristal.
»Nisem mogel upoštevati predloga nadzornikov, saj v Makolah predsednik prejme štiri odstotke plače župana, v Kidričevem 3,75 %,« je pojasnil župan Stanislav Kovačič. Polj-čanski nadzorniki so namreč predlagali, da bi bil predsednik upravičen do 10 % plače župana, člani pa do 5 %. Člani nadzornega odbora pa niso varčevali niti s številom sej, saj so si jih zamislili kar 15.
»Prejšnja sestava nazornega odbora se je sestala približno petkrat. Ob tem si je novi nadzorni odbor zaželel še dodatne podpore, zanje smo morali nabaviti že računalnik in omaro za gradivo, celo svojo pisarno. Si-
cer pa menim, da nadzorni odbor deluje zgolj politično. Ker pa nisem nič ukradel in nisem namerno naredil nič narobe, se lahko vsi nadzorniki postavijo na trepalnice. Prepričan sem, da se bodo brezplodno trudili.«
Franc Valand je predlog nadzornikov pokomentiral: »Mene je strah. Tisti, ki bi morali prvi skrbeti za gospodarno porabo proračunskega denarja, so najbolj drastično posegli v proračun.«
»Ravnanje nadzornikov je nehigienično«
Da je takšno obnašanje ne-
dopustno, je prepričan tudi koalicijski svetnik Vinko Zobec: »Nadzorni odbor, ki naj bi kontroliral, da mi delujemo v okviru proračuna, sam sebe negira.«
Vladimir Ganziti pa je vprašal, kaj se je v občini tako korenito spremenilo, da potrebujejo nadzorniki toliko več sredstev. »Nehigienično je, da bi se pogovarjali o enormnem zvišanju njihovih sejnin, medtem ko se je svetnikom zaradi racionalizacije sejnina že dvakrat znižala. Kje je tukaj občutek oseb v nadzornem odboru?«
Tomaž Kokot je pritrdil, da predlog nadzornikov ni sprejemljiv. »Če bi sprejeli predlog,
bi se po Poljčanah pogovarjali, da je biti nadzornik sanjski posel. Drži pa, da so do zdaj imeli podpovprečne sejnine.« Tako je do marčevske seje predsednik nadzornega odbora na sejo prejel 61 evrov neto, član polovico manj. Odslej bo sejnina predsednika nadzornega odbora znašala 82 evrov neto ter za člana 51 evrov neto.
Prednost bodo imeli zaposleni starši
Občinski svetniki so na mar-čevski seji sprejeli še pravilnik o sofinanciranju malih čistilnih naprav. Občani, ki bodo
ali so po letu 2010 postavili malo čistilno napravo, bodo na podlagi razpisa upravičeni do 50-odstotnega sofinancerske-ga deleža oz. bodo lahko prejeli (največ) 1.000 evrov. Tako bo občina za sofinanciranje letos namenila skupaj 10.000 evrov.
Občinski svet je obravnaval tudi pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Z njegovimi spremembami bodo otroci iz okolice Studenic prednostno vpisani v studeniški vrtec. »Zagotovili smo tudi, da bodo prednostno prejeli prostor v vrtcu otroci naših občanov in otroci zaposlenih staršev,« je pojasnil župan.
Mojca Vtič
Foto: CG
Foto: ML
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 29. marca 2016
Slovenija, Podravje • O pasjih parkih, sprehajališčih za pse in koših za njihove iztrebke
Skozi pol Ptuja s pasjim iztrebkom
Svetniška skupina Socialnih demokratov je na Mestno občino Ptuj v zadnjem letu dni že nekajkrat vložila pobudo za ureditev pasjega parka. lastnik svojega psa pusti prosto tekati. Znotraj ograjenega prostora so lahko tudi igrala za pse ali poligon, pitnik z vodo, koši za iztrebke, imajo takšne parke že leta in leta, v Sloveniji pa se je trend njihove ureditve pojavil pred leti.
Potem ko je pobuda o ureditvi pasjega parka prišla na mestni svet, je bil govor, da bi ga uredili na območju nekdanjega strelišča v Babosekovi grabi ali pa v bližini novega parkirišča na Zadružnem trgu. Po zadnjem odgovoru, ki smo ga prejeli iz Mestne hiše, predvidena lokacija še ni znana. Njegova ureditev naj bi stala okrog 5.000 evrov.
Tudi v dveh Ptuju bližnjih mestih, Ormožu in Lenartu, pasjih parkov nimajo in jih ne nameravajo urejati, saj za ta namen niti niso prejeli nobenih pobud.
Parki v Ljubljani, Kopru, Murski Soboti in Slovenj Gradcu
V Ljubljani imajo dva pasja parka oz. dve ograjeni pasji sprehajališči s pasjimi stebrički in klopmi - v Severnem parku in Štepanjskem naselju, v Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič pa so uredili dve pasji stranišči na prostem. Na območju Ljubljane je na javnih
površinah postavljenih 234 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke. Uporaba pasjih parkov je brezplačna.
»Namen sprehajališč je, da se psi prosto gibljejo, medtem ko morajo imeti lastniki v ostalem delu parka svoje ljubljenčke na povodcu. V obeh parkih so postavljene klopi za obiskovalce, koši za smeti in koši za pasje iztrebke. Izvedba posameznega pasjega parka je stala okoli 10.000 evrov,« so povedali na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MO Ljubljana ter dodali, da nameravajo letos urediti še tri pasje parke.
Koper ima pasji park od leta 2011. »Je javen in dostopen za vse, seveda je brezplačen. Poleg klopi in zelenja so tam pitnik in pasja stranišča. Park je dobro obiskan in izredno priljubljen. Za njegovo ureditev smo odšteli nekaj več kot 55.000 evrov,« so povedali na koprski občini ter pojasnili, da so pred dvema letoma uredili še pasje sprehajališče. Tudi tega so uporabniki zelo
dobro sprejeli. Park in sprehajališče upravlja koprsko komunalno podjetje, uporaba je brezplačna.
Murska Sobota je v letu 2014 uredila prostor in vadbišče za druženje psov in njihovih skrbnikov. Je v bližini parka Fazanerija, skrbniki kosmatincev pa naj bi bili s prostorom zelo zadovoljni. Za ureditev parka je občina namenila dobrih 16.500 evrov.
V Slovenj Gradcu so pasji park s sprehajališčem in igriščem, velik 2.500 kvadratnih metrov, uredili pred dobrim letom dni. Park je v bližini nakupovalnega središča in letnega kopališča. »Strošek ureditve je bil okrog 3.000 evrov, postavljen je bil na pobudo kinološkega društva in posameznikov. Vsakodnevno ga obišče veliko uporabnikov, vsi so s pridobitvijo zelo zadovoljni. Park je neposredno ob sprehajalni poti in kolesarski stezi, tako da lepo zaokrožuje pohodniške in sprehajalne možnosti občanov,« so za Štajerski tednik pojasnili na MO Slovenj Gradec.
Ali podpirate idejo o ureditvi pasjega parka na Ptuju
V pasjem parku se lahko kosmatinci prosto gibajo in tekajo
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Tomašič, mednarodna kinološka sodnica in vzre-diteljica: »Idejo podpiram. Za sprehode s psom so najprimernejše travnate površine, kjer se lahko psi spuščeni sprehajajo poleg lastnika ali prosto tekajo v njegovi bližini. V urbanem okolju na javnih površinah morajo biti na povodcih, zato se mi zdijo pasji parki dobrodošla rešitev. V tujini so uveljavljena praksa, kar nekaj jih je tudi že v Sloveniji. Ker so ograjeni, se lahko psi pod nadzorom svojih lastnikov igrajo prosto, brez povodca, se razgibavajo in divjajo. Nekaterim lastnikom psov tak prostor predstavlja možnost socializacije njegovega psa z drugimi lastniki in njihovimi psi. Parki so namenjeni tudi druženju lastnikov psov. Pomembno pa je, da obiskovalci odgovorno ravnajo s psi.«
Emil Senčar, veterinar: »Pobudo podpiram, saj daje tak park možnost brezskrbnega druženja tako psov kot njihovih lastnikov brez bojazni, da kogarkoli motijo. Po drugi strani pa trdim, da kultiviran lastnik in socializiran pes ne potrebujeta pasjega parka, saj se lahko sprehajata kjerkoli brez bojazni, da bi kogarkoli ogrožala. Vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov in povodec za psa morata biti osnovna oprema lastnikov psov, ti morajo imeti pse v urbanem okolju na povodcu. Pobiranje pasjih iztrebkov je najpomembnejša in osnovna zapoved za lastnike psov, saj ravno to ignoriranje privede do odpora ljudi do psov in zgražanja. Tudi v pasjem parku bo treba skrbeti za to, da bodo psi opravljali potrebo v za to namenjenih pasjih straniščih, to pa bo spet odvisno od lastnikov in njihove stopnje zavedanja te problematike. Vsekakor je velik plus, da se bodo lahko psi sproščeno igrali in lovili med seboj v pasjem parku - in to spuščeni, brez povodcev, ne da bi kogarkoli motili oziroma ogrožali.«
Robert Brkič, vodja redarstva SOU Sp. Podravje: »Menim, da je glede na potrebe in število psov pasji park na Ptuju potreben. _^ ™ Ureditev takšnega parka zahteva opredelitev pogojev vstopa, red, čiščenje parka in podobno, za kar bodo strokovne službe tet w	morale pripraviti predpis, ki bo urejal to področje. Moramo
se zavedati, da del lastnikov pelje psa na sprehod na najbližjo zelenico zgolj zaradi opravljanja potrebe psa (zgodaj zjutraj in zvečer), ne pa zaradi igre, dobrega počutja ali soci-aliziranja živali.«
Mestna svetnica Nuška Gajšek je poleg pobude za ureditev pasjega parka opozorila na pomanjkanje košev za drobne odpadke v mestu, tudi za pasje iztrebke. Lastniki psov se pritožujejo, da poberejo iztrebek in ga potem v vrečki nesejo skoraj skozi pol mesta.
Direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik je pojasnil, da so v minulem obdobju na različnih lokacijah na Ptuju zamenjali 23 košev, devet so jih postavili na novo: po tri na Panorami in v parku Turnišče ter pet v parku ob Dravi. Ker po mnenju nekaterih občanov košev po mestu in ob sprehajalnih poteh še vedno ni dovolj, smo na MO Ptuj naslovili vprašanje, zakaj jih ne postavijo več ter kdaj, kje in koliko jih predvidoma nameravajo postaviti. Prejeli smo zgolj pavšalen odgovor, da so Javne službe opravile pregled obstoječih košev, zamenjale poškodovane ter postavile nekaj novih.
/
torek • 29. marca 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK S
v vrečki
Tak park je ograjena zelenica, na kateri lahko klopce za vodnike ... Vsa večja svetovna mesta
Foto: Črtomir Goznik
V Mariboru, Kranju, Velenju in Novi Gorici pasjih parkov
nimajo
Kot so pojasnili na MO Maribor, se potreb po ureditvi tovrstne infrastrukture zavedajo, zato so začeli iskati ustrezne rešitve. V Mariboru imajo trenutno nameščenih 140 specializiranih pasjih koškov, ki stojijo pretežno na najbolj obremenjenih sprehajalnih poteh. »Lastniki psov lahko za odstranjevanje pobranih pasjih iztrebkov uporabljajo tudi običajne koše za odpadke. Vsak pasji košek je opremljen z vrečkami, v katerih lastniki zbirajo iztrebke.«
Na velenjski občini pravijo, da čeprav še nimajo pasjega parka, so kosmatinci v njihovi občini zaželeni. »Po našem mnenju se lastniki oziroma vodniki psov s svojimi ljubljenčki v Velenju počutijo dobro. Na voljo imajo številne zelenice v mestu in okolici, kjer gibanje psov ni izrecno prepovedano. Edina obveznost lastnikov psov je sprotno odstranjevanje iztrebkov. V sodelovanju s Šolo zdravja smo v mestni četrti Šalek uredili večjo zelenico za prosto gibanje psov in telovad-
Kaj o vodenju psov pravi odlok o javnem redu in miru MO Ptuj
Zaradi varstva občanov in premoženja je na javnih površinah, kjer poteka kakršen koli promet, prepovedano puščati živali brez nadzorstva, voditi pse brez povodca ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na javnih ali zasebnih površinah; za prekršek je predpisana globa 200 evrov.
Zaradi varstva občanov in premoženja ter varovanja zdravja in čistoče je prepovedano voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča, prav tako je prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah. Zato mora imeti vodnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov. Na zahtevo občinskega redarja ali občinskega inšpektorja jo mora pokazati. Za prekršek je predpisana globa 100 evrov.
Inšpektorji v petih letih ugotovili 87 kršitev
Medobčinska inšpekcija SOU Sp. Podravje je pri nadzoru na javnih površinah v minulih petih letih obravnavala 87 primerov vodenja psa na javnih površinah brez povodca, puščanja pasjih iztrebkov in vodnika psa brez ustrezne vrečke za pobiranje iztrebkov. »Izrekli smo 11 pisnih in 24 ustnih opozoril ter tri opozorila po uvedenem prekrškovnem postopku. Za večino preostalih vodnikov psov pa je bilo ugotovljeno, da v celoti spoštujejo določbe odloka. Največ kršitev je bilo v občinskih središčih, blokovskih naseljih in parkih, kjer je bilo opravljenih največ nadzorov v rednem in izrednem delovnem času, tudi v zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah,« poudarjajo na SOU Sp. Podravje.
Redarji izdali dve globi
Medobčinsko redarstvo je v minulem petletnem obdobju zaradi kršitev izdalo dve globi. »Lastnika psa, pri katerem zaznamo kršitve, občinski redar načeloma najprej opozori. Posebej to velja za vodenje psa na javni površini brez povodca ali vodenje psa na dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča. Prav tako se vodnika psa načeloma prvič opozori v primeru, če pri sebi nima ustrezne vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov, česar pa v zadnjih letih ne zaznavamo. Če z opozorilom ne dosežemo ustreznega učinka, se izreče sankcija. Glede na to, da občinski redarji izvajamo svoje naloge v uniformi, zelo težko zaznamo navedene kršitve, saj so vodniki psov seznanjeni s svojimi obveznostmi in ob naši prisotnosti na nekem območju pasje iztrebke pobirajo,« pravi vodja medobčinskega redarstva Sp. Podravja Robert Brkič in v nadaljevanju opozori: »V večini občin smo ugotovili kršitve, ko lastnik zvečer izpusti psa na javno površino samega, brez nadzora. Na Ptuju najpogosteje vidimo psa brez povodca v okolici OŠ Mladika, na športnem igrišču v Kvedrovi ulici, na območju mestnega parka in na kroni nasipa reke Drave. Redkeje lahko tovrstno kršitev ugotovimo na mestnih ulicah. Pri pobiranju iztrebkov so vodniki psov glede na preteklost postali kar odgovorni.«
Kje pasji iztrebki ostanejo nepobrani
»Še vedno so žarišča, kjer iztrebki ostanejo nepobrani: Aškerčeva proti Dravski ulici, parkirišče ob Dravi, pločnik ali bankina na relaciji Ptuj-Vičava-Orešje. Izstopajoči so še širše območje križišča Volkmerjeve ceste in Ulice 5. prekomorske (zelenice in območje garaž), krona nasipa Drave v celotni dolžini od Term Ptuj do BD Ranca, okolica ŠC Ptuj in Gimnazije Ptuj (v času, ko ni pouka), zelenice na območju blokov, zelene površine med cerkvijo sv. Jurija in Mestnim gledališčem, občasno pa tudi grajsko stopnišče in ulica Na hribu, Sončni park in območje Panorame,« je še povedal Brkič.
/
Kinologi: eni za, drugi proti
Na Ptuju delujeta dve kinološki društvi. V obeh znaša letna članarina 20 evrov. Društveni poligon in zagrajeno igrišče I ahko člani uporabljajo neomejeno. Vsesplošni javni rabi ta oprema načeloma ni namenjena, ker gre za društveno lastnino.
Marjan Zupanič, predsednik Kinološkega društva Ptuj, je dejal, da pobudo o pasjem parku podpira. Drugačnega mnenja je Blaž Krajnc, predsednik Kinološkega društva Ca-nnis. Kot pravi, naj bi nekatere pasje parke v velikih mestih že zapirali, saj naj bi bilo z njimi veliko težav zaradi konfliktov in neurejenega stanja. »V okviru našega društva tovrstnega parka ne bi želeli imeti. Kdo bo upravitelj parka? Treba je vedeti, da mora nekdo zanj skrbeti: kositi travo, prazniti koše, paziti na red in disciplino ... Bolj kot pasji park potrebujemo na Ptuju koše, kamor bomo lahko odlagali pasje iztrebke. Primanjkuje jih na celi poti od Nove vasi pri Ptuju do bolnišnice, na Panorami in še bi lahko našteval.«
bo odraslih. Zelenica, namenjena živalim, je od dela, ki je namenjen ljudem, ločena z nasadom trajnic. Ob Velenjskem jezeru pa je na delu nabrežja kopanje dovoljeno tudi psom.«
Na območju MO Kranj sedaj ni posebnega prostora, ki bi bil urejen kot pasji park. »Začenjamo pa postopek spreminjanja občinskega prostorskega načrta in skušali bomo upoštevati, da se opredeli območje, kjer bi bilo možno urediti takšen park. Veseli bomo vsakega predloga za možno lokacijo, saj je treba v postopku sprejemanja prostorskih aktov pravilno umestiti vsako rabo prostora.«
MO Nova Gorica nima pasjega parka. »V neposredni bližini mesta imamo mestni gozd Panovec, ki ima urejene sprehajalne in tekaške poti in ga večina lastnikov psov uporablja za daljše sprehode v naravi ali psi tekače in kolesarje spremljajo pri rekreaciji. Če psi niso dovolj socializirani, jih lastniki sprehajajo na povodcih, da ne motijo drugih uporabnikov in divjadi v gozdu. Za dolge sprehode imamo v neposredni bližini mesta tudi druge možnosti za sprehajalce psov in rekreativce, saj je mesto obkroženo z griči, poraščenimi z gozdom, kjer je
veliko gozdnih poti. Na nekaj mestih mestnega roba imamo več večjih travnatih površin, kjer lahko lastniki svoje pse sprehajajo ali se z njimi igrajo. Te površine so blizu urbanega dela mesta ali znotraj njega in so zato lahko in hitro dosegljive. Mesto Nova Gorica je bilo že zasnovano in se tudi sedaj ureja kot mesto-park in ima veliko zelenic, ki nudijo dovolj prostora za sprehode s psi tudi v urbanem okolju. Trenutno pasjega parka ne načrtujemo, ga pa tudi ne izključujemo, če se bo pojavila potreba,« pravijo na MO Nova Gorica.
Mojca Zemljane
/
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 22. marca 2016
Sp. Podravje • Bodo Gajke zaprli v celoti ali samo obstoječe odlagalno polje
Cemu in komu bo služilo 19 hektarjev zemljišč
Po kapljicah prihajajo v javnost informacije, da naj bi MO Ptuj odlagališče oz. odlagalno polje za mešane komunalne odpadke v Gajkah zaprla. Treba je poudariti, da ni nujno, da se kakršnakoli dejavnost z odpadki na tej lokaciji v prihodnje več ne bi izvajala, saj je območje po občinskem prostorskem načrtu opredeljeno za tovrstne dejavnosti.
Četudi se zapre odlagalno polje, ki je trenutno polno, je v Gajkah prostora za izvajanje dejavnosti, povezanih z odpadki, še okrog 19 hektarjev. Vse, kar je v tem času javno znano v zvezi z zaprtjem obstoječega odlagalnega polja, je objava na Facebook strani društva ZA Ptuj, v kateri navajajo, da društvo podpira zaprtje obstoječega odlagalnega polja.
Ker smo želeli celovitejše informacije o prihodnosti Gajk, smo pred tednom dni na vodstvo mestne občine Ptuj na to temo naslovili novinarska vprašanja. Do praznikov so ostala neodgovorjena. Odgovore pričakujemo v tem tednu. Bodo pa se prihodnji teden (v ponedeljek, 4. aprila) na temo Gajk z vodstvom ptujske mestne občine srečali tudi krajani četrtne skupnosti Spuhlja.
Občini zaradi odlagališča v tožbi
Poleg vprašanja o prihodnosti odlagališča v Gajkah je ta čas na področju ravnanja s komunalnimi
Foto: Črtomir Goznik
Celoten kompleks zemljišč, ki je po občinskih prostorskih aktih v Gajkah namenjen dejavnosti ravnanja z odpadki, meri okrog 22 hektarjev. Zdajšnje odlagalno polje leži na približno 3,5 hektarja zemljišč, približno enako veliko je tudi območje zbirnega centra in sortirnice, vse preostalo so prazna zemljišča. Kaj bo v prihodnje z okrog 19 hektarji, namenjenih dejavnosti ravnanja z odpadki, za zdaj ostaja neznanka.
odpadki v MO Ptuj aktualno še eno dejstvo. Občina Hoče-Slivnica je proti MO Ptuj na ptujsko okrožno sodišče vložila tožbo za povračilo 135.000 evrov.
Kot smo že poročali, gre za sredstva, ki jih je občina Hoče-Slivnica iz naslova zbrane okoljske dajatve za odlaganje komunalnih odpadkov od leta 2009 nakazovala v proračun MO Ptuj. Po pogodbah iz let 2009 in 2011, ki jih je z MO Ptuj sklenilo takratno vodstvo občine Hoče-Slivnica, naj bi se denar, ki so ga občine vplačale iz naslova okoljske dajatve, namensko zbiral in nato porabil za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki Cero Gajke. Ker MO Ptuj zaradi neizdaje potrebnih dovoljenj za obrat ni uspela pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, je odpeljal tudi vlak z evropskimi sredstvi, ki bi jih lokalna skupnost lahko pridobila za gradnjo infrastrukture na odlagališču.
Za okoljsko dajatev, ki so jo občine nakazovale v proračun MO Ptuj (proračunski sklad Cero Gajke), je v pogodbi izrecno navedeno, da se bo porabila za nadgradnjo tega centra. Ker do tega ni prišlo, terja občina Hoče-Slivnica denar nazaj. Je pa res, da zadnji člen v pogodbi, ki jo je 17 občin podpisalo v letu 2011, občina Šentilj pa v letu 2013, navaja, da pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa vseh pogodbenih strank. Glede na ta člen je lahko tožba občine Hoče-Slivnica proti MO Ptuj neupravičena. A počakajmo, kaj bo o vsem tem odločilo sodišče.
Mojca Zemljarič
Središče ob Dravi • Za koliko bolj prazni bodo žepi Središčanov?
Višje položnice za vodo, kanalščino in odpadke
Povprečno središko gospodinjstvo, ki je priključeno na kanalizacijo in čistilno napravo, bo s prvim aprilom za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda na mesec plačevalo okrog 6,7 evra več. Za tri evre bo ob porabi 12 m3 višja tudi položnica za gospodinjstva v Šalovcih in Godenincih, kjer kanalizacijskega omrežja sicer ni.
Središki občinski svet je na sredini seji prižgal zeleno luč za občutno povišanje cene pitne vode ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Ne bo se podražila voda, pač pa kanalščina, ki je zaračunana na isti položnici. Povišanje bo najvišje za gospodinjstva v naseljih Obrež, Grabe in Središče, ki bodo ob povprečni porabi 12 m3 na mesec plačala 6,7 evra več oz. 33,9 evra. Po novem bodo namreč gospodinjstvom, ki so priključena
na novozgrajeno kanalizacijo, zaračunavali omrežnino za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter storitev čiščenje odpadnih voda, česar prej v občini niso zaračunavali. Nekoliko pa se bo povišala tudi cena storitve odvajanje odpadnih voda. Župan Jurij Borko je pri tem še opozoril, da bi cena ob porabi 12 m3 znašala 48 evrov, če občina ne bi subvencionirala omrežnin: »Našo investicijo, ki je bila vredna dobrih 7 milijonov evrov, bi morali uporabni-
ki plačati v amortizacijski dobi 50 let. Če bi izhajali iz tega, bi bile cene krepko visoke. Zato smo se tudi pri tej gospodarski službi - tako kot pri vodi - poslužili subvencioniranja, in sicer za 76,3 % omrežnine za gospodinjstva in nepridobitne uporabnike na področju odvajanja odpadnih voda in za 68,1 % na področju čiščenja odpadnih voda ter storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi
Zaposlili bodo arhivarja
Središki svetniki so na minuli seji potrdili dodatno zaposlitev arhivarja za polovični delovni čas za devet mesecev, kar bo občinski proračun obremenilo v višini 6.800 evrov. Kot je v uvodu pojasnil župan, imajo v Središču poleg Sv. Tomaža najmanjšo občinsko upravo v Sloveniji. Dokumentalista bi potrebovali za odlaganje in preselitev gradiva v nove prostore arhiva. S tem se ni strinjala svetnica Anica Škrinjar: »Predlagam, da realno presodimo potrebo po tej zaposlitvi in stroške, ki bodo dodatno bremenili občino, ker to ni bilo predvideno v letošnjem proračunu. V 2015 je bilo za arhiviranje namenjenih veliko delovnih ur. Imeli smo dijaka na praksi, pripravnika, sodelavca za usposabljanje na delovnem mestu, tako da bi morali stare dokumente arhivirati. Za arhiviranje novejših dokumentov pa menim, da ni realne potrebe po zaposlitvi«.
»Kolikor razumem, ne gre dobesedno za arhivarja, ki bo samo zlagal fascikle, gre za povečan obseg dela na občini,« je dodal svetnik Roman Medik. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak pa je med drugim pripomnila: »Odkar sem vodja na občini, smo knjižili več kot 14.000 zadev, ki so sedaj v pisarniških omarah, pa tudi na njih. Gradiva nimamo več kam dati, zato smo uredili arhiv. In potrebujemo nekoga, da bo gradivo preselil tja.«
V bran ji je stopil tudi župan: »Če bi vi vedeli, s čim vse se na nas obračajo občani! Samo koliko lastninskih zadev jim je direktorica rešila! Upam si trditi, da na nobeni občini toliko. Pa še to: že od začetka nimamo uradnih ur za občane, kot jih imajo drugje po občinah.«
napravami. Menim, da je cena s subvencijami primerna.«
Po novem plačujejo tudi odvoz grezničnih gošč
Povprečno gospodinjstvo v Šalovcih in Godenincih, ki ni priključeno na kanalizacijo in čistilno napravo, bo s prvim aprilom za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda na mesec plačevalo dobre tri evre več. Po novem jim bodo namreč poleg omre-žnine čiščenja odpadnih voda zaračunali tudi storitev odvoza grezničnih gošč, ki bo ob povprečni porabi 12 m3 mesečno znašala 2,13 evra.
»Že v preteklosti je bilo predlagano, da bi tam, kjer
ni kanalizacije, greznične gošče v skladu z državni uredbo odvažali na čistilno napravo. Tega doslej nismo sprejeli, ker nismo imeli čistilne naprave. Sedaj pa smo to predlagali tudi zato, da bi se odvoz grezničnih gošč tretiral kot priključki, saj na ceno odvajanja in čiščenja odpadnih voda poleg višine investicije vpliva tudi število priključkov - več kot je priključkov, nižja je cena. S tem bi se oblikovala ugodnejša cena za Središče, Obrež in Grabe; uporabniki greznic in malih čistilnih naprav bi imeli zagotovljen odvoz greznične gošče enkrat na tri leta, hkrati pa bi odpravili nekontroliran odvoz greznične gošče,« je razložil Borko.
Svetniki so predlagano brez večjih pripomb potrdili.
Cene odvoza odpadkov višje za 14 %
Za dobrih 14 odstotkov bodo z aprilom višje tudi cene odvoza odpadkov. Razlog za to je zaprtje ormoškega odlagališča, zaradi česar bodo morali odpadke poslej odvažati drugam. Za 120-l posodo bo po novem treba odšteti 1,14 evra več (9,04 evra), za 240-l 2,29 evra ter za 1100-l 10,50 evra več.
»Ko smo se pogovarjali o tem, da se zapira ormoško odlagališče, smo bili v velikih dilemah, kakšna bo cena. Sedaj, ko je bil izbran najcenejši ponudnik na javnem razpisu, pa vidimo, da ta sprememba nima nekih večjih posledic na ceno kante,« je nove cene pokomen-tiral Borko.
Monika Levanič
/
Središki svetniki občanov gotovo ne bodo razveselili z dejstvom, da se z aprilom obetajo višje cene na položnicah za odvoz odpadkov.
Foto: ML
torek • 22. marca 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 7
Ljutomer • Streljanje s karbidom
Nekoč streljali s cisterno za gnojevko
V Šalincih, vasici v bližini Ljutomera, že štiri desetletja ob velikonočnih praznikih streljajo s karbidom.
Velikonočne praznike spremlja tudi tradicionalno streljanje s karbidom. Rezervoarji s pomočjo kemične reakcije ob dotiku ognja poskrbijo za eksplozijo in močan pok. V Šalincih, majhni vasici v ljutomerski občini, izvajajo pokanje oz. streljanje s sodi, napolnjenimi s karbidom, že štiri desetletja. Ohranjajo tradicijo, ki sta jo začela Vlado Dolamič in Dušan Cmrekar. Najprej sta pokala vsak na svojem domu. Imela sta 50-litrski kanti za mleko oz. mlekarke. Nato sta združila moči, priključili pa so se drugi vaški fantje. Običaj se prenaša iz roda v rod in praktično ga ni fanta iz Šalincev ter bližnjih vasi Krištanci in Grlava, da se ne bi vsaj eno leto aktivno pridružil pri tem velikonočnem opravilu.
Nekoč so streljali od petka zvečer do ponedeljka zjutraj. »Sploh nismo nič spali. Pokali smo tudi ponoči. Pa velikonočni ponedeljek nekoč ni bil dela prost dan, zato smo kar s strelišča šli v službo,« pripovedujejo starejši prebivalci Šalincev.
Na kratko
Med velikonočnimi prazniki se tradicionalno strelja s karbidom.
Iz leta v leto so poskrbeli za večje sode oz. rezervoarje. Mojster Venčeslav Ostrc je poskrbel za obliko rezervoarjev, Slavko Nemec pa je dodal lesena pokrivala, s katerimi se, ko se napolnijo s karbidom in se dolije še voda, zaprejo rezervoarji. Nekoč so se domislili tudi streljanja z veliko cisterno za
prevoz gnojevke. 3.000-litrska je bila, vanjo pa so dali kar dva kilograma karbida.
Na sedanji lokaciji v Šalincih streljajo s karbidom od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Tudi tokrat so priprave potekale več dni. Fantje z vozovi navozijo šibje, s katerim zaščitijo strelišče in poskrbijo
za dodatno varnost pri tem dokaj nevarnem početju, ter počistijo okolico strelišča, ki se med letom zarase s travo in grmičevjem. Nato pa tri dni med velikonočnimi prazniki vsake pol ure sprožijo rafale iz desetih sodov, med katerimi izstopa 600-litrski.
MŠ
Ptuj • Odprtje razstave slikarja Bojana Lubaja
Slikarstvo z matematičnimi formulami
V Miheličevi galeriji na Ptuju so slovesno odprli razstavo z naslovom Integrali, Grafiti. Najnovejši slikarski opus človeka več talentov Bojana Lubaja je pospremil razstavni katalog s spremno besedo kustodinje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Stanke Gačnik. Odprtje je popestril mladi violinist Vid Palčar.
Lubajev opus, ki je nastajal med letoma 2013 in 2015, so razdelili v dva samostojna cikla: Integrali in Grafiti. Vzore je avtor iskal v informelu, eni od abstraktnih slikarskih smeri po 2. svetovni vojni. Izogibanje vsem zapovedim in kalupom ter premik k spontanemu in ekspresivnemu izražanju sta namreč še zmerom aktualna. Gačnikova pojasnjuje: »Sodobna slovenska umetnost je zelo široko polje in nič čudnega ni, če se v njem kdaj tudi izgubimo. Pravil za presojanje sodobne umetnosti pravzaprav ni, pa tudi smernic za ustvarjalce ne.«
Lubaj ne eksperimentira le s tehnikami, temveč tudi z raz-
ličnimi formati del in postavitvami poliptihov. Razstavljenih je okrog štirideset del, veliko pa jih je še ostalo v skladiščih.
Slikar je v Miheličevi galeriji prvič razstavljal pri sedemnajstih letih na letni razstavi del ptujskih dijakov pod mentorstvom Albina Lugariča. Že takrat si je zadal, da bo v renesančnem stolpu ob Dravi razstavljal še kdaj. Pa njegovi načrti za prihodnost? »Najprej moram zbrati misli in se šele nato usmeriti naprej. Mogoče bom še bolj reduciral motiv in se usmeril v barvo in mini-malizem. Manj je več,« meni Lubaj.
Eva Milošič
Bojan Lubaj (v sredini) ob odprtju svoje razstave
Slovenija • Volitve organov Zadružne zveze Slovenije
Predsednik ostaja Peter Vrisk
Na čelu Zadružne zveze Slovenije ostaja Peter Vrisk, ki je na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije 22. marca prejel 32 glasov zadružnikov.
Po poročanju STA bo Vrisk v šestem mandatu krepil zadružni sistem, omogočal podporo zadrugam na terenu in podpiral Deželno banko Slovenije, saj želi, da ostane v slovenski in v zadružni lasti. Prav tako bo krepil Semenarno, ki bo po njegovem mnenju postala jedro povezovanja zadrug na poslovnem področju.
»Gospodarsko-politična kriza se ne izboljšuje in cene kmetijskih izdelkov padajo. Zadruge v Sloveniji odkupimo kar 80 odstotkov vsega, kar kmeti pridelajo, in to moramo prodati. To ni bila in ne bo lahka naloga, zadružna zveza bo morala pri tem odigrati ključno povezovalno vlogo,« je še poudaril Vrisk.
Na vprašanje slovenske tiskovne agencije, kako bo blažil neravnovesja med zadrugami v Sloveniji, kjer so zadruge zelo različno razvite, pravi, da bodo neravnovesja in neenakosti vedno ostale. »Slovenija je zelo heterogena, vsaka regija ima zelo različne pogoje dela. Imamo veliko dobrih zadrug in tudi ugledni
zadružniki iz drugih držav nam priznavajo, da smo zelo dobri,« je dejal.
Vrisk si želi, da bi bil to njegov zadnji mandat na mestu predsednika zveze. »Želim, da se najdejo posamezniki, ki bi na teh mestih odgovorno opravljali svoje delo. Ko pa sem videl, kakšna politična in tajkunska ozadja so bila v kampanji, sem se odločil, da ne odstopim. Želim si zdravih sil, ki imajo pozitivno voljo, da širijo zadružno idejo v slovenskem prostoru,« je za STA še dodal Vrisk.
Mojca Vtič
m
it jwnjfaí %
Wif «IS l!f 8 ~ r|ff
mica ti...«
Foto: ML
Velika Nedelja * Krajevna skupnost Velika Nedelja je v sodelovanju z velikonedeljsko osnovno šolo materam v zahvalo za ves trud pripravila proslavo ob materinskem dnevu.
Na odrskih deskah velikonedeljske kulturne dvorane je bilo minuli četrtek nadvse veselo. Odmevali so glasba, pesem, ples in recitacija. Med številnimi je bilo tako iz ust otroškega pevskega zbora Velika Nedelja slišati skladbo »Rada te imam, o mamica ti, tudi ko sem poredna, tvoje srce mi vse oprosti, najboljša na svetu si.« Mamicam so se poklonili tudi mladi folklorniki in tamburaši, nekaj učencev pa se je predstavilo s kratkimi skeči in recitacijami. Lepo število zbranih, ki so uživali v simpatičnih nastopih osnovnošolcev, je v uvodu pozdravil predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič.
ML
Ustvarjalne delavnice za materinski dan
Foto: Lojze župec
Cunkovci * Pred materinskim dnevom je prejšnji teden v vaškem domu Cunkovci potekala slikarsko-likovna delavnica. Namenjena je bila izdelovanju daril, te pa so pozneje otroci ob srečanju žensk podarili svojim mamam in babicam. Delavnice so uspešno pripravile in vodile Petra, Bojana in Jasmina. Vse prisotne je v imenu vaškega odbor pozdravil Fran-ček Ivanuš in jim podaril rože.Ob klepetu in skromnem prigrizku so izmenjali mnenja, kako so nekdaj praznovali.
Lojze Župec
Gorišnica * 21. marec je svetovni dan downovega sindroma. Tega dneva so se spomnili tudi na osnovni šoli Gorišnica. Šolo namreč obiskuje drugošolec Filip Jakob Kola-rič, fant z downovim sindromom. In kakor je navada drugod po svetu, so naredili tudi gorišniški osnovnošolci: mednarodni dan so obeležili s pisanimi nogavicami. Gotovo bodo s tem vzpodbudili, da se jim ob letu pridruži še kdo.
Maja Tuš Kolarič
Foto: MS
Foto: EM
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 22. marca 2016
Hajdina • Program SVIT rešuje življenja
Ko bolezen lahko prehitimo...
Društvo žena in deklet občine Hajdina je v promociji programa SVIT izjemno aktivno. Pet let je minilo, odkar z roko v roki sodelujejo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, v čast te obletnice pa so pred dnevi pripravili tudi SVIT-anje po hajdinsko.
Leta 2011 je hajdinsko Društvo žena in deklet, ki ga vodi predsednica Marija Pulko, začelo aktivno sodelovati v programu SVIT, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Takrat so pripravili okroglo mizo in jo marca letos, po petih letih dobrega sodelovanja, ponovili. Tema je bila enaka: v SVITanju po hajdinsko so spregovorili o boju proti raku na debelem črevesu in danki ter o možnosti, kako pravočasno odkriti to bolezen in jo „prehiteti". Svoje izkušnje in izkušnje, pridobljene ob delu z bolniki, so predstavljali številni udeleženci okrogle mize. Ugotovljeno je bilo, da program SVIT uspešno pomaga pri pre-
magovanju bolezni in njenemu hitrejšem odkrivanju.
Med gosti sta bili tudi am-basadorki programa SVIT, Haj-dinčanka Silvestra Brodnjak in Marija Hrvatin iz Krškega, ki je predstavila svojo zgodbo, da bi ljudem pomagala in s spodbudo, da se udeleži programa, morda celo nekomu rešila življenje.
Svoje videnje pomena programa SVIT je predstavila tudi Karmen Panikvar iz referenčne ambulante v Kidričevem. Po zadnjih podatkih so namreč tudi z njeno pomočjo in spodbudo prebivalci Kidričevega v Spodnjem Podravju najbolj odzivni na vabilo Svita, medtem ko so Hajdinčani zdrsnili
po tej lestvici. Kot pojasnjuje Brodnjakova, je bil tudi to eden izmed razlogov za tokratno okroglo mizo: da ljudem osvežijo spomin o pomenu sodelovanja v tem programu.
Sočasno z omenjenim dogodkom so v šoli Hajdina in nato pred lekarno sv. Martina na postavili tudi maketo debelega črevesa."Moram priznati, da sem najbolj vesela odziva OŠ Hajdina, kjer so kljub gneči, ki je bila tisti dan na šoli ob obisku hrvaške delegacije, in ho-spitaciji, ki so jo imeli v vrtcu, vsi učitelji strnili svoje moči in pripeljali svoje učence, bili ves čas z njimi in so tudi obljubili, da se bodo v razredu posvetili pogovoru o bolezni ter o nje-
Ptuj • 14. letni zbor Društva proti mučenju živali
Manj zavrzenih in trpinčenih živali
Člani Društva proti mučenju živali Ptuj so se 11. marca zbrali na že 14. letnem zboru. Njihova nesebična prizadevanja za to, da bi bilo čim manj zavrženih živali, in osvešča-nje o tem, da vsaka žival potrebuje odgovornega lastnika, se je v poročilu za leto 2015 odrazila spodbudno.
Predsednica Kristina Pšajd je zadovoljna povedala, da se je prvič v dosedanjem delovanju društva zgodilo, da je bilo število najdenih živali (psov in muc) pod 100. Društvo je po najboljših močeh poskrbelo za 73 najdenih oz. zavrženih psov in 56 muc.
Društvo dobro sodeluje z vsemi veterinarskimi ambulantami, veterinarsko inšpekcijo, kinološkima društvoma in policijo ter z mediji, še posebej pa z Radiem Ptuj in Štajerskim tednikom. Še vedno se namreč najdejo ljudje, ki živali trpinčijo, zato je skupno ukrepanje v takih primerih nujno. V Sloveniji živalske policije še nimamo, ljudje naj ne nasedajo „samooklicani" živalski policiji, katere dejavnost je bila zaznana tudi na Ptujskem.
„Želimo si, da bi bilo trpinčenih živali čim manj, ker če bo dogodkov manj, bomo vedeli, da je za živali poskrbljeno in da ne potrebujejo naše pomoči. Hvaležni smo za vsako pomoč,
tako v hrani kot denarju. Lani smo s pomočjo dobrih ljudi zbrali blizu 800 kg hrane. Lahko rečem, da vedno več ljudi zbira hrano za živali, saj se zavedajo, kako pomembno nalogo opravljamo," poudarja predsednica, ki je v tej vlogi že 13 let.
Večina denarja, ki so ga imeli na voljo v letu 2015, to je nekaj čez 8.000 evrov, je šla za veterinarske stroške, sofinanciranje sterilizacije in kastracije najdenih in posvojenih živali.
V	dveh akcijah je bilo steriliziranih in kastriranih 193 muck, 73 muckov, 16 psičk in 9 psov.
V večini občin UE Ptuj ne spoštujejo obveznosti oz. dolžnosti, ki jih imajo po zakonu o zaščiti živali, in ne zagotavljajo denarja za zaščito najdenih oz. zapuščenih živali, nimajo pa tudi sklenjenih pogodb z zavetišči, kaj šele da bi poskrbeli za lokalna zavetišča, opozarjajo v Društvu proti mučenju živali.
V	MO Ptuj že vrsto let načrtujejo ureditev azila za živali, ker pa ga še ni, so se pogodbeno
povezali z azilom v Mariboru. MO Ptuj je edina na Ptujskem, ki je lani prispevala sredstva društvu, in sicer 416 evrov. Največ denarja, blizu 5.800 evrov, je društvo zaslužilo s prodajo koledarja. Tudi za to je zaslužna predsednica društva.
Posebno poglavje je slovensko sodstvo, ki še vedno nima dovolj posluha za trpljenje živali. Zagotovo bi bile presoje drugačne, če bi se slovenski sodniki na terenu soočili s trpljenjem.
Ena od težav, s katero se vse pogosteje soočajo slovenska zavetišča, je uvoz psov z območja nekdanje države. Vsak, ki psa pripelje preko meje, naj zanj ustrezno poskrbi ali mu najde topel dom, poudarjajo v društvu. Lani je bilo na Ptujskem najdenih osem takih psov.
Za humano delo, ki so ga člani društva opravili v letu 2015 v korist živali, se jim je v imenu MO Ptuj zahvalil podžupan Marjan Kolarič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z občnega zbora Društva proti mučenju živali Ptuj
Foto: Silvestra Brodnjak
Učenci so spremljali pripovedi bodočih zdravnikov o tem, kako pomembna je zdrava prehrana, saj vpliva na dobro prebavo in tudi na to, da se ne bi začele kopičiti težave v debelem črevesu, katerega povečano notranjost so si z zanimanjem ogledali.
nih posledicah, ki jih prinese v vsako družino, pa tudi o možnosti, kako jo je mogoče prehiteti s pravočasnim pre-sejalnim testom vzorca blata. Kar nekaj žalostnih zgodb sem slišala ta dan iz ust učiteljic, ki so se strinjale, da so prav otroci kot vnuki v družinah tisti, ki lahko vplivajo na to, da pogovor o raku na črevesu ne bo več tabu tema. To pa je tudi korak naprej k osveščanju še vedno prevelikega števila neodzivnih v programu SVIT. Česar pri neosveščenem očetu in dedku ne uspe doseči še najskrbnejša žena, lahko morda doseže vnuk
ali vnukinja, ki občasno potrka na vest tistih pri hiši, ki spadajo v generacijo od 50 do 74 let," pravi Brodnjakova.
Na večernem srečanju SVITanja so z enominutnim molkom počastili tudi spomin na pokojnega ambasadorja Toneta Gola, ki je natančno pred petimi leti, 21. 3. 2011, na okrogli mizi v hotelu Primus javno in odkrito spregovoril o tem, kaj mu pomeni program SVIT. Takrat mu je rešil oz. podaljšal življenje, a je kasneje umrl zaradi povsem druge bolezni.
Eden izmed ključnih poudarkov tokratne okrogle mize
je bil, da je ljudi treba spomniti in opomniti, da zdravje ni samoumevno, da država vendarle ponuja nekaj, kar je s preventivnega vidika brezplačno, in da nihče vabila SVIT ne bi smel enostavno zavreči. Bolezen namreč ne izbira. In tudi če je izvid pozitiven, je pomembno opraviti kolonoskopijo, ki se je, kot pravi Brodnjakova, vsi najbolj bojijo. „Strah pa izvira iz nepoznavanja, zato menim, da je treba znanje o tem začeti privzgajati že najmlajšim," je povedala Brodnjakova.
Dženana Kmetec
Ptuj • Tečaj slovenskega znakovnega jezika
Da bo sporazumevanje lažje
V Domu upokojencev Ptuj so pred nekaj meseci zaposlili gluho in naglušno osebo. Da bo komunikacija z njima lažja, pa se sodelavci že pridno učijo znakovnega jezika. Obenem pa predstavlja dodatno možnost za zagotavljanje kakovostne oskrbe tudi povsem gluhim, ki jim bodo v prihodnje ponudili možnost bivanja v domu.
Tečaj slovenskega znakovnega jezika obiskuje 20 zaposlenih z vseh področij dela v Domu upokojencev Ptuj. Kot pojasnjuje direktorica Jožica Šemnički, je njihov namen seznaniti zaposlene s potrebami gluhih in naglušnih in cilj pridobiti osnovno znanje kretanja - govorice gluhih.
„V Domu smo v okviru kvote invalidov že zaposlili dve gluhi osebi. Sodelavca sta se
v delovni tim pralnice in kuhinje zelo dobro vključila in z velikim veseljem prihajata na delo. Komunikacija s sodelavci pa jima je omogočena prav zaradi izobraževanja," pojasnjuje Šemničkijeva.
Kar se tiče samih stanovalcev, povsem gluhih nimajo, je pa zato bolj ali manj naglušnih okrog tretjina vseh stanovalcev. „Zaposleni so se v okviru izobraževanja seznanili tudi s
pestrostjo ponudbe tehničnih pripomočkov za gluhe in naglušne in seveda s potrebnim pristopom pri komunikaciji z naglušno osebo," še dodaja direktorica, ki pravi, da se jim s tem pristopom odpirajo nove možnosti. V prihodnosti bodo namreč lahko ponudili možnost bivanja povsem gluhim starejšim, in sicer s povsem profesionalnim pristopom.
Dženana Kmetec
Tečaj poteka tedensko, zaposleni pa se novih znanj in veščin z veseljem učijo.
torek • 29. marca 2016
Kultura
Štajerski FEDNIK 9
Slovenska Bistrica • Knjižnica leto 2015 končala z minimalnim primanjkljajem
»
Knjižnica ni samo: pridi po knjigo in pojdi domov«
Lansko leto je bilo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica leto praznovanj: osrednja knjižnica je obeležila 50 let delovanja, pionirska knjižnica 40 let.
Razlogov za veselje pa ni bilo na področju financiranja, saj kot je izpostavila direktorica knjižnice Patricija Breznikar, nobena izmed občin ustanoviteljic ni dosegla normativov za sofinanciranje gradiva, prav tako sta jih pestila oziroma jih še pestita prostorska stiska in kadrovska podhranjenost.
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica deluje na območju štirih občin in nudi knjižnične storitve za skoraj 36.000 ljudi. Ob osrednji knjižnici so knjige bralcem na voljo še v šestih krajevnih knjižnicah. Do letošnjega leta je na Bistriškem deloval tudi bibliobus mariborske knjižnice, a je bil zaradi varčevanja ukinjen.
Zaradi pomanjkanja sredstev knjižnica tudi ne more dosegati zastavljenih načrtov glede nakupa gradiva. »Tako smo v letu 2015 dosegli le 77 % zastavljenih ciljev nakupa, bralci pa so bili posledično prikrajšani za številne novitete. Ob tem smo bili pri nabavi gradiva še posebej pozorni na akcije v knjigarnah ter na večje popu-
Knjižnica J. Vošnjaka je leto 2015 končala z minimalnim primanjkljajem: prihodkov je bilo 490.270 evrov, odhodkov pa 490.303 evre.
ste. Razliko smo dopolnjevali z darovi.«
V letu 2015 je knjižnica nakupila 6812 enot gradiva, z darovi pa so pridobili skupno 2.029 enot v skupni vrednosti 12.029 evrov.
Član knjižnice vsak četrti občan
Pomanjkanje novitet se po mnenju Breznikarjeve odraža tudi na izposoji, saj je v zadnjem desetletju nekoliko pri članih knjižnice upadla.
»Menimo, da se bo v prihodnjih letih izposoja zvišala, če se bo finančno stanje v knjižnici izboljšalo. Sicer pa so si člani knjižnice v zadnjem desetletju izposodili več kot štiri milijone enot knjižničnega gradiva.«
Da je šelest papirja in vonj po knjigi še vedno cenjen pri bralcih, dokazuje število članov knjižnice. Lani je imelo člansko izkaznico 8.950 oseb, to pomeni vsak četrti občan, od tega je več kot tretjina članov starih do 15 let, knjižnica pa je lani včlanila 656 novih članov.
"urnim
2015
> praznovanj o ta ustanovitve
laliinc Unjiinkc u Slitvcntki Bistrica
Foto: Mojca Vtič
Knjižnica je že vrsto let več kot le prostor za hrambo in izposojo knjig. Lani so organizirali kar 280 prireditev in 23 razstav.
Prostovoljke opravile skoraj 300 delovnih ur
Slovenjebistriško knjižnico pesti tudi prostorska stiska.
»Ta se v največji meri kaže v krajevnih knjižnicah Prager-sko, Poljčane in Oplotnica. V Oplotnici je načrtovana selitev knjižnice v prostore novega
vrtca, na Pragerskem se obeta razširitev prostorov v okviru prostorskega načrta preureditve železniške postaje Prager-sko, saj je kulturni dom, kjer je knjižnica, vključen v ta projekt. Zelo pa si prizadevamo za novo krajevno knjižnico na Zgornji Polskavi, v drugi največji krajevni skupnosti v občini. Dogovorjeno je, da bo knjižnica
Financiranje Knjižnice Josipa Vošnjaka
	Število prebivalcev	Prispevek občine	Prispevek občine po občanu
Makole	2.026	25.470	12,6
Oplotnica	4.057	44.858	11,1
Poljčane	4.444	48.147	10,8
Slovenska Bistrica	25.398	284.203	11,2
Vir: Knjižnica Josipa Vošnjaka
dobila svoje prostore v dvorcu, za katerega je predvidena obnova,« je povedala direktorica.
Izpostavila je tudi kadrovsko podhranjenost. Knjižnica namreč redno zaposluje 14,5 osebe, po sistemizaciji pa bi moralo delo v njej opravljati 21 ljudi. »Kadrovsko pomanjkanje delno pokrivamo z javnimi deli v knjižnici, a ta ne morejo nadomestiti redno zaposlenega strokovnega kadra. Včasih je treba skorajda čarati, da imamo vse enote odprte. Prav tako delo kot pomoč v knjižnici opravljajo prostovoljci. V letu 2015 smo imeli v osrednji knjižnici štiri prostovoljke, ki so opravile 292 delovnih ur.«
Ljudje obiskujejo knjižnico, ker so slišani
Vendar pa je slovenjebistri-ška knjižnica več kot le prostor s knjižnimi policami, lani je bilo v njej organiziranih kar 280 prireditev in 23 razstav.
»Knjižnica ni samo 'pridi po knjigo in pojdi domov'. Knjižnica izvaja dejavnosti za odrasle in otroke, pogovorne in literarne večere, ustvarjalne delavnice in razna srečanja,« je povedala direktorica Patricija Breznikar. Že osmo leto so izvajali projekt pravljičnih večerov za odrasle, bibliopedagoške ure, sodelovali so v nacionalnem projektu Noč knjige, s projektom S smehom do novih knjig pa so pridobili 550 evrov za nakup novega gradiva: KUD Matiček s Spodnje Polskave je namreč zbrani denar od predstave Do-re-mi podaril knjižnici.
Patricija Breznikar je ob predstavitvi letnega poročila še dodala: »Smo in želimo ostati dnevna soba lokalne skupnosti. Ljudje prihajajo ne samo po razne informacije in knjižnično gradivo, ampak tudi po prijazno in toplo besedo. Prihajajo tudi zato, ker jih poslušamo in slišimo njihove skrbi in težave vsakodnevnih izzivov in naporov. V knjižnici se srečajo prijatelji in znanci ter se v mirnem in kulturnem okolju pogovarjajo.«
Mojca Vtič
Ptuj • Seja skupščine Zveze kulturnih društev Ptuj
Več kot ena kulturna prireditev na dan
Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj, ki trenutno združuje 22 društev z okrog 1.100 člani, je predstavila poročilo o delu v preteklem letu. Društva s sekcijami so lani pripravila več kot 430 kulturnih prireditev, torej več kot en dogodek na dan. Za letos pa so lahko sprejeli le osnutek programa in finančnega načrta, saj rezultate občinskega razpisa še čakajo.
Kulturna društva finančna sredstva pridobivajo prek javnega razpisa Mestne občine Ptuj, razpisov javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) in ministrstva za kulturo. Za ljubiteljsko kulturo je javnega denarja vse manj, pa tudi šibko gospodarstvo z donacijami in sponzorstvi ni preveč radodarno. Društva svoje dejavnosti težko načrtujejo, saj finančni viri niso zanesljivi, poleg tega pa so rezultati občinskega razpisa za kulturne dejavnosti in projekte znani šele v drugi četrtini leta.
Člane ZKD Ptuj moti tudi, da jih ptujska občina ni povabila k oblikovanju lokalnega programa kulture za leta 2016-2019. V tem dokumentu je ljubiteljska kultura omenjena na pičlih treh straneh, njihove pripombe pa naj bi upoštevali le deloma. Predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič je ogorčena: »Sami pri-
spevamo več kot polovico sredstev, ki jih porabimo, da o času ne govorimo. Občino predstavljamo tudi izven njenih meja, k oblikovanju programa kulture pa nas niso povabili in smo zanj izvedeli slučajno.« Program so na občini že sprejeli, a so tudi zatrdili, da gre za dokument, ki ga je mogoče spreminjati.
Na občini na pošto ne odgovarjajo
V več društvih pravijo, da občina na njihove pobude in prošnje ne odgovarja, pa tudi župan Miran Senčar se vabilom na prireditve le redko odzove. Menijo še, da bi na ptujskih občinskih proslavah morali predstavljati delo ptujskih ustvarjalcev. Letos so na proslavo ob kulturnem prazniku povabili pevski zbor iz Markovcev, ne pa recimo moškega pevskega
zbora Kulturnega društva Grajena, ki je dobil priznanje in obeležil 40-letnico delovanja.
Ne strinjajo se tudi s tem, da je župan odločanje o javnih raz-
pisih prepustil JSKD. Do sedaj je namreč zveza dobila denar in ga nato razdelila društvom, zdaj pa bo o tem odločala komisija JSKD - o občinskem
denarju bodo torej odločali na državni instituciji. Petrovičeva pa opozarja še: »Zanemarjajo in ignorirajo nas tudi mediji.« Občinsko glasilo Ptujčan namreč prispevkom o ljubiteljski kulturi naj ne bi bilo več namenjeno.
ZKD Ptuj, nevladna, prostovoljna in nepridobitna organizacija, deluje od leta 1948, od 2009 pa ima status društva v javnem interesu. Povezuje kulturna društva, zastopa interese svojih članov, nudi strokovno pomoč, podeljuje priznanja in
Letos bodo zamenjali okna in vrata na Stari steklarski delavnici.
plakete, pripravlja pa tudi lastni program. Letos načrtujejo Me-žanove dneve, bienalno likovno razstavo ustvarjalcev iz vse Slovenije v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož; Literarni klub; Mihčev festival, literarne in likovne delavnice za osnovnošolce; Žveglin sejem na Ta veseli dan kulture 3. decembra, med 13. in 22. majem pa v sodelovanju z območno izpostavo JSKD pripravljajo Teden ljubiteljske kulture.
V ZKD Ptuj morebitne finančne presežke zmerom investirajo v prostore, ki jih upravljajo (Narodni dom, Stara steklarska delavnica in prostori Pihalnega orkestra Ptuj v Jadranski ulici). Lani so imeli 61.829 evrov prihodkov in 61.095 evrov odhodkov, presežnih 734 evrov pa bodo skupaj z lanskim preostankom porabili za menjavo oken in vhodnih vrat na Stari steklarski delavnici. To je namreč nujno tako iz energetskih kot varnostnih razlogov. Predsednica zveze je sklenila: »Z najmanjšimi sredstvi delamo največ, kar lahko. Menim, da bi morala biti naša občina ponosna na ljubiteljsko kulturno dejavnost, a žal večkrat ni tako.«
Eva Milošič
Foto: EM
10 Šia/m&TEDNIK
Kultura
torek • 29. marca 2016
Ptuj • Literarni večer in razstava ob začetku bralne značke
Vedno te ima nekdo rad
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so ob začetku Bralne značke za odrasle 2016 pripravili literarni večer in odprtje razstave ilustracij. Gostili so Romano Ercegovič, avtorico pravljice za otroke in odrasle z naslovom Vedno te ima nekdo rad, ter akademsko slikarko Simono Čudovan, ki je slikanico ilustrirala in oblikovala.
Zgodba govori o stiski male miške, ki jo mama okara: »Če boš tako poredna, te nihče ne bo imel rad.« Da ne bi čutila bolečine (s tem pa seveda tudi radosti ne), miška zapre svoje srce in pristane v Deželi ledu. »To prispodobo vsi poznamo; namesto da bi si dovolili čutiti, kar čutimo, se zapremo vase in
se ukvarjamo z drugimi stvarmi,« pojasnjuje pisateljica. Pravljica nosi zdravilno sporočilo, da se prav iz napak in stisk lahko največ naučimo, zaradi njih pa tudi rastemo in se krepimo.
Ercegoviceva je igralka, dra-matičarka, scenaristka, pravljičarka in še kaj. Sama pravi: »Počnem različne stvari, saj
svojega načina izražanja ne želim omejevati le na eno obliko. Prevečkrat se omejujemo, kaj kdo je in kaj naj bi počel.« Za slikanico, ki je izšla leta 2014, je napisala in uglasbila tudi dve pesmi: Deželo srca in Palč-kovo pesem. Pravljico so kot dramsko-lutkovno predstavo premierno uprizorili leta 2013
Ptuj • Razstava intarzij Voja Veličkovica
Rojen Beograjčan in dolgoletni Ptujčan Veličkovic je z vlaganjem raznobarvnega lesa v les izdelal po ducat miniaturnih podob detajlov vsakega od dvanajstih izbranih slovenskih mest, tako da si lahko ogledamo 144 mojstrovin v malem. „Dvanajst je moja številka, ki me zmerom spremlja. To je moja 40. samostojna razstava, čisto vse pa so imele opravek z dvanajstico," pojasnjuje umetnik. Cikel je začel v dvanajstem dnevu lanskega januarja in ga 12. februarja letos končal.
Stranice kvadratnih podob merijo le osem centimetrov in
pol, a so intarzije kljub temu izjemno natančne in precizne. Avtor se je za miniature odločil prav zato, ker so za izdelovalce intarzij najtrši oreh: »Miniature zahtevajo popolno predanost. Vsi delčki, tudi tisti, veliki le pol milimetra, so namreč izdelani iz furnirja.«
Z intarzijami se Vojo ukvarja že od svojega desetega leta. Takrat je kot prvonagrajenec slikarskega natečaja dobil priložnost, da je obiskal ateljeje beograjskih umetnikov. Najbolj so ga prevzele intarzije priznanega akademika Mita Stojanoviča - tako zelo, da je pri njem za
J
JL
¿j
v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Lalanit in Otroškega gledališča Potujoča hišica, nato pa z njo gostovali po Sloveniji.
Tudi Čudovanova išče različne umetniške poti izražanja. Je slikarka, kiparka in tudi kostu-mografka. Danes ilustratorji večinoma uporabljajo zapletene, mešane likovne tehnike, tudi računalniško obdelavo, slikarka pa je za slikanico izbrala akrile. »Rada imam kla-siko,« pravi. Ercegoviceva pa pojasnjuje: »Knjiga je začela nastajati že pred približno 12 leti. Zgodba je zelo poetična in naravo obravnava na zelo subtilen način. Zato sem želela ilustratorja, ki ni le dober likovnik, ampak ima tudi poglobljen občutek za naravo. Simoni sem pokazala prvo verzijo pravljice, na naslednje srečanje pa je že prinesla nekaj ilustracij.«
Bralna značka za odrasle
Predsednica društva Bralna značka Slovenije Dragica Haramija je povedala, da značka šteje že 56 let, zanjo pa bralci vsako leto preberejo okrog milijon knjig. Letošnji izbor čtiva, ki ga je pripravila Liljana Klemenčič, je posvečen jedači in pijači. »S seznamom uravnotežimo klasike in sodobne avtorje, upoštevamo slovenske književne nagrade, poskrbimo za enakomerno zastopanost avtorjev in avtoric ter zajamemo vse literarne oblike,« pojasnjuje knjižničarka. Na seznamu je 21 knjig domačih in tujih avtorjev, za bralno značko pa jih bo treba prebrati vsaj pet. Bralci lahko izberejo tudi katerokoli drugo delo na temo hrane in vina ali pa se odločijo za preostale naslove izbranih avtorjev.
Knjižnica je pripravila posebne mapice, v katere bodo bralci zapisovali misli o prebranih knjigah ali iz njih, lahko pa tudi kuharske recepte. Letos so uvedli tudi novost, bralno skupino na facebooku. Klemen-čičeva pojasnjuje: »Vsako leto razdelimo okrog 500 mapic. Vrne se jih okrog 120, vendar pa so knjige s seznama ves čas izposojene.« Izpolnjene zgibanke lahko bralci vrnejo do 20. oktobra, nato pa bo sledila slovesnost v okviru festivala Vino ni voda. Vsi bralci bodo dobili knjižne nagrade in unikatna bralna znamenja.
Literarni večer je povezovala knjižničarka Liljana Klemenčič, popestrili pa so ga tudi člani pevskega zbora Osnovne šole Olge Meglič pod taktirko Marije Feguš Fri-
edl. Ilustratorka Čudovanova je svoje delo takole opisala: »Lepo je bilo potrkati na vrata zgodbe, ki jo je Romana napisala.« Res je bilo.
Eva Milošič
Pekre • Vlado Bezjak že drugič komedijant Festivala komedije
Največji izziv je najmanjše
V Salonu umetnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so odprli razstavo intarzij Slovenska mesta v miniaturi avtorja Voja Veličkoviča. Mojster se tokrat predstavlja z miniaturnimi podobami dvanajstih slovenskih mest, s katerimi nas opominja, kako lepa je Slovenija in kako slabo jo poznamo.
Vojo Veličkovič razstavlja miniature slovenskih mest.
štiri leta ostal v uku.
Stanka Gačnik je v spremljajočem katalogu zapisala: „Otro-ško navdušenje in ljubezen do izražanja v tehniki intarzije je ostala vse do danes in Vojo ustvarja vedno nove in nove opuse. Zadnji med njimi, mesta Slovenije, govori o tem, da je mogoče likovno mojstrstvo in izrazno povednost podob doseči tudi v zahtevni tehniki intarzije.« Dvojezični katalog v slovenskem in angleškem jeziku so pripravili v sodelovanju z občinami, ZRS Bistra Ptuj in sponzorji, poleg razstavljenih del pa ponuja tudi opise vseh izbranih mest.
Razstava bo na ogled dva tedna, nato pa bo potovala še v preostalih enajst mest z Veličkovičevih miniaturk: na Bled, v Celje, Kranj, Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Novo Gorico, Novo mesto, Piran, Slovenj Gradec in Škofjo Loko. Kasneje načrtujejo tudi postavitve v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Otvoritvene slovesnosti v vseh mestih bo s harmoniko polepšal Igor Čretnjak.
Eva Milošič
Navdušil s prepričljivo interpretacijo
Nedavni 12. festival komedije v Pekrah je Vladu Bezjaku, amaterskemu igralcu dramske skupine KD Grajena, za vlogo Radovana Blagojeviča v predstavi Pokojnik, ki so jo izvedli Grajenčani, prinesel že drugi naslov komedijanta festivala. Prvič je ta žlahtni naslov osvojil leta 2007 za vlogo v predstavi Gospa ministrica.
Vlado Bezjak je na amaterski gledališki oder prvič stopil že pred 26 leti. V tem času se je oblikoval v odličnega igralca, ki je prepričljiv v še tako zahtevni vlogi. Kot edini igralec v zgodovini festivala komedije se je že drugič ovenčal z žlahtnim naslovom najboljšega komedijanta.
Igralski kolektiv in režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič so nanj izjemno ponosni. „Za nastop na letošnjem festivalu se je potegovalo 22 skupin, konkurenca je bila zelo močna; šentjakobsko gledališče je npr. sodelovalo z dvema predstavama, izbranih pa je bilo osem, med njimi je bila tudi naša predstava, komedija Pokojnik. V njej se presenetljivo zrcalijo današnje razmere, četudi je bila napisana že pred
80 leti. V letu 2015 smo jo pripravili za odprti oder vurber-škega gradu.
Čeprav se Vlado Bezjak vsak dan pripelje iz odgovorne službe, ki jo opravlja v Ljubljani, je na vaje vedno točen, dobre volje in poln energije. Meni kot režiserki je z igralcem njegovega kova užitek sodelovati, saj je sposoben oblikovati svoj lik z neverjetnim razumevanjem situacije in v skladu s pričakovanji režiserja."
Že v pripravi vloge prebrisanega možakarja Radovana Blagojeviča je skušal biti čim bolj prepričljiv v hinavščini, ki jo ta vloga zahteva. Blagoje-vic ni med najbolj priljubljeni liki v Nušičevi komediji, ki razgalja boj za premoženje, čast in slavo. Glede na odzive
Foto: Črtomir Goznik
Grajenski igralec Vlado Bezjak je ponovno zablestel, prepričljivo je zaigral v komediji Branislava Nušiča Pokojnik.
stroke in občinstva mu je to v največji meri uspelo.
„Vlado Bezjak je počasi in postopoma razvijal svoj lik. Bil je nergaški, zvit in prebrisan, iznajdljiv in zahrbten, priliznjen in v vseh pogledih pravi pravcati stremuh, dober v dikciji, razločen v vsaki repliki, s pravo mero poudarkov. Tako pristno, živo, sočno in sproščeno je govoril, da mu moramo ponovno priznati, da je pravi mojster retorike, izjemno prepričljiv in mimično dodelan v svoji igralski interpretaciji," so zapisali letošnji odločevalci naziva komedijant Festivala komedije v Pekrah.
Vlado Bezjak je ponosen prejemnik naslova. „Delim ga z drugimi člani ekipe, saj če nekaj dobiš, ni samo tvoje, je tudi priznanje za vse, ki tako ali drugače sodelujejo v predstavi. Občutek je dober, lahko rečem vedno boljši, na odru se počutim odlično. Upam, da bo tako vsaj še nekaj časa. Delam z veseljem, s pravo ekipo, zato smo lahko uspešni. Pred pol leta sem se preselil v Krče-vino pri Vurbergu, pred tem sem se vrsto let na vaje vozil iz Maribora. Pri študiju nove igre bo tako veliko lažje. Zagotovo pa je vsako priznanje spodbuda, ki te žene naprej, da si še boljši."
MG
Foto: EM
Nogomet
Aluminij zadovoljen z zmago
Strani 12
Nogomet
Tretji zaporedni remi Drave
Stran 12
Strelstvo
Venta ubranil skupno zmago
Stran 13
Judo
V Gorišnici veseli pozitivnih odzivov
Stran 13
Nogomet
Videmčani doma remizi-rali z Mariborčani
Stran 14
Nogomet
Cirkulane vderbiju ugnale Stojnce
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1. NLB leasing liga, 24. krog
Dobra predstava Jeruzalema proti Gorenju
Kljub porazu Jeruzalema so domači navijači zadovoljni zapuščali Hardek, saj je domača ekipa pustila srce na igrišču in do zadnjih minut dihala za ovratnik Gorenju.
Po vodstvu Gorenja z dvema zadetkoma (2:4) so sledile odlične minute domačih, ki so preko kadetskih reprezen-tantov Horvata, Kosija in Kavčiča najprej izenačili na 5:5, nato pa svojo ekipo popeljali do vodstva s 7:6. Blestel je levi zunanji Vinarjev Horvat, ki je dosegel prvih pet zadetkov, dva sta prispevala Kosi in Kavčič (vsi letniki 1998). Ob tem je v golu Ormožanov
Najboljši igralec na tekmi Jeruzalem - Gorenje je bil mladi Gašper Horvat (Jeruzalem).
odlično tekmo pričel Balent in prednost gostiteljev je narasla na +2 (9:7 in 10:8). Četa trenerja Prapotnika je pri 10:8 zapravila napad za +3. Vratar Balent je storil veliko neumnost, ko je v protinapadu neuspešno iskal Kavčiča, ki so ga obkrožali kar trije rokometaši Gorenja. Zapravljeno priložnost Jeruzalema so izkušeni Velenjčani takoj kaznovali in najprej izenačili izid na 11:11, nato pa v zaključku 1. polčasa popolnoma zavladali na vročem parketu trdnjave Hardek (14:18).
Tudi začetek 2. polčasa je pripadel Velenjčanom, ki so imeli v svojih vrstah natančnega Medveda in na črti za Jeruzalem fizično premočnega Senjamina Burica, ki je povzročal največ težav domači obrambi. Prednost je narasla že na +7 (17:24). V 37. minuti sta sledila dva zadetka Jeruzalema (Kosi, Cirar) v pičlih 10 sekundah (19:24) in znova je završalo na Hardeku. Manjkale so le obrambe domačih vratarjev. Trener Prapotnik je posegel tudi po menjavi Balenta,
Nogomet • Prijateljska tekma
ZAVRC - INTER ZAPREŠIČI 0:2
Nogometaši Zavrča so v reprezentančnem odmoru odigrali prijateljsko srečanje s stalnim tekmecem, Interjem iz Zaprešiča. Ta v močnem hrvaškem prvenstvu 1. lige trenutno zaseda 6. mesto v desetčlanski ligi. Tekma je bila v petek odigrana v Stojncih.
Trener Ivica Solomun tokrat ni mogel računati na Pi-hlerja, Agboya in Batrovica, ki so vsak za svojo državo igrali v dresih z reprezentančnimi grbi. Priložnost za igro so dobili vsi ostali nogometaši, tudi mlajši. V odprtem srečanju so bili gostje boljši za dva zadetka, svoje priložnosti pa so imeli tudi domačini. Morda so »naboje« hranili za nedeljsko srečanje s Koprčani ...
JM
žnost preko Rajšpa znižati zaostanek le na - 1. Gostje so zapravljeno priložnost Jeruzalema znova kaznovali in z goli Medveda ter Golčarja povišali svojo prednost na +4 (29:33). Končen izid (30:33) je s svojim enajstim golom postavil 17-letni Horvat, biser slovenskega rokometa.
Kljub porazu so si za svojo predstavo domači roko-metaši znova prislužili velik aplavz navijačev. Ne smemo pozabiti, da je ekipa tudi tokrat nastopila brez Žurana, Kocbeka ter Ozmeca in bila konkurenčna kandidatu za naslov državnega prvaka. Zdaj je pred ekipami v 1. NLB Leasing ligi kratek premor, nato sta pred Or-možani še tekmi proti Izoli in Dobovi.
Uroš Krstič
1. NLB Leasing liga
REZULTATI 24. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 30:33 (14:18), Slovan - Istrabenz Plini Izola 29:30 (10:11), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 24:26 (15:12), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 21:30 (11:15), Koper 2013 - Do-bova 35:24 (18:13), Urbanscape Loka - Krka 27:23 (14:12). Riko Ribnica - Sevnica (2. aprila).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 24 22 1 1 45
2.	GORENJE VELENJE24 22 1 1 45
3.	MARIBOR BRANIK 24 16 1 7 33
4.	KOPER 2013 24 15 1 8 31
5.URBANSCAPELOKA24	13 2 9 28
6.	RIKO RIBNICA	23	13	1	9	27
7.	KRKA	24	13	1	10	27
8.	JERUZ. ORMOŽ	24	12	0	12	24
9.	TRIMO TREBNJE	24	9	2	13	20
10.	ISTRABENZ IZOLA 24 6	3	15	15
11.	DOBOVA 24 6	2	16	14
12.	SLOVENJ GRADEC 24 4	4	16	12
13.	SLOVAN (-1) 24 4	1	19	8
14.	SEVNICA 23 2	0	20	4
Foto: Črtomir Goznik
ki ga je zamenjal mladinski vratar Fekonja, vendar mu v sedmih minutah ni uspelo zaustaviti kakšnega poskusa rokometašev iz Velenja. Tudi pri Gorenju nista blestela vratarja Benjamin Buric in Zaponšek, so pa lahko gledalci na Hardeku videli rekordno število menjav vratarjev, ki jih je opravljal gostujoči trener Šibila. Po nekaj uspešnih obrambah Ba-lenta v domačem golu so se borbeni Ormožani približali le na dva zadetka zaostanka (29:31) in imeli lepo prilo-
Marko Šibila, trener Gorenje Velenje: »V Ormožu je vedno težko igrati in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Nasprotnik ni imel ničesar izgubiti, mi pa smo bili na trenutke preveč nervozni. Nato se nam je v 23. minuti poškodoval še Staš Skube in posledično smo pustili nasprotniku, da nas je neprestano ogrožal. A smo na koncu vseeno povsem brez problema pripeljali tekmo do svoje zmage.«
Gregor Grizolt, Jeruzalem Ormož: »Roko na srce nisem pričakoval tako dobrega odpora proti močnemu Gorenju. S soigralci smo dali vse od sebe, ob tem smo imeli spet razpoloženo in glasno publiko, ki nas je skozi celo tekmo podpirala - tudi v težkih trenutkih, ko smo izgubljali že s sedmimi goli. Na koncu nam je zmanjkala kakšna obramba vratarjev in še kanček predrznosti tako v napadu kot v obrambi. Gledalci so Hardek zapuščali zadovoljni in veseli me, da jih kljub porazu nismo razočarali. Za konec sta nam ostali tekmi proti Izoli in Dobovi, kjer pričakujemo popolni izkupiček. Takšen cilj si je zadala ekipa v slačilnici.«
Nogomet • Reprez. U-19
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so v prijateljskem srečanju klonili proti gostom iz Zaprešiča.
Elšnik in Kramarič dvakrat v polno - na računu šest točk
Mladinska reprezentanca Slovenije U-19 v teh dneh nastopa na Portugalskem, kjer poteka elitni krog kvalifikacij za nastop na EP U-19, ki bo julija v Nemčiji. Varovanci selektorja Igorja Be-nedejčiča nastopajo v skupini s Portugalci, Rusi in Švedi. Po dveh krogih so na 1. mestu ...
SLOVENIJA - RUSIJA 1:0
(0:0) STRELEC: Elšnik (87.) SLOVENIJA: Vodišek, Klemen-čič, Ivkic, Šoštarič Karic, Flis, Rokavec, Ogrinec, Žužek (od 54. Novak), Elšnik, Kramarič (od 54. Repas), Mrkonja (od 84. Tijanic). Selektor: Igor Benedejčič.
V prvi tekmi so Slovenci na SZ Portugalske, v mestecu Fao, ugnali Rusijo. Slovenci, ki so okvir ruskih vrat s strelom Žužka zatresli že v uvodu tekme, so do
zmage in treh točk prišli v 87. minuti, ko je zadel Timi Max Elšnik, nekdanji član mladinske vrste Aluminija, ki sedaj uspešno nastopa za angleški Derby County (ekipo U-21). Ta je med najboljšimi v angleški ligi U-21, mladi Slovenec pa je s strani svojega kluba prejel številne čestitke.
ŠVEDSKA - SLOVENIJA
1:3 (0:2)
STRELCI: Dresevic (82.); Elšnik (36.), Kramarič (38., 46.)
Mladi Slovenci so bili uspešni tudi v drugo, ugnali so še Švede. Tudi tokrat je uvodni zadetek na srečanju dosegel Elšnik, nato je dva dodal še Martin Kramarič (Maribor, posoja v Krško).
O potniku na EP bo odločala zadnja tekma s Portugalsko, ki bo na sporedu v torek ob 17. uri. Sloveniji za veliki met zadostuje remi.
1.	SLOVENIJA 2 2 0 0 4:1 6
2.	PORTUGALSKA 2 110 5:1 4
3.	RUSIJA 2 0 11 1:2 1
4.	ŠVEDSKA 2 0 0 2 1:7 0
UR
12 Štajerski
Šport
torek • 22. marca 2016
Nogomet • 2. slovenska liga
Aluminij zadovoljen z zmago, tretji zaporedni remi Drave
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so ugnali goste iz Ankarana, ki so od 23. minute igrali z igralcem manj.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa iz Tolmina se je na Ptuju izkazala z borbeno predstavo in je zasluženo osvojila točko.
Aluminij - Ankaran 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Krljanovic (72.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Vez-jak, Topolovec, Krljanovic, Kurež, Bizjak, Petrovič (od 89. Fratea), Vrbanec, Škoflek (od 73. Ploj), Turkalj, Kajtna (od 64. Damiš). Trener: Bojan Špehonja
ANKARAN: Zaharic, Mate (od 33. Nikolic), Zlatič, Vidakovic, Le-kic, Gajšek (od 59. Zemljak), Ba-džim, Reja, Vekic, Šolaja (od 68. Elshani), Valenta. Trener: Vlado Badžim
RDEČI KARTON: L. Badžim (23.).
Nogometašem Aluminija in Ankarana je šele v končnici tretje medsebojne tekme uspelo doseči zadetek. To je uspelo Dejanu Krljanovi-ču, s čimer je svoji ekipi prinesel zmago za popoln priključek z vrhom. »Zadetek mi ne pomeni toliko kot zmaga ekipe, ta je pomembnejša,« je povedal strelec edinega zadetka.
Domači trener Bojan Špehonja tokrat zaradi različnih zdravstvenih težav ni mogel računati na S. Čeha, Rogi-na in Aheca. Kljub temu so bili domačini v uvodu boljši, dve najlepši priložnosti pa so imeli po prostih strelih iz bližine 16-metrskega prostora: v 2. minuti je Zaharič strel Krljanoviča ubranil, v 17. minuti pa je isti igralec zadel vratnico. Eden od odločilnih trenutkov tekme se je zgodil v 23. minuti, ko so Kidričani kombinirali na robu igrišča, 18-letni gostujoči igralec Luka Badžim pa je pri posredovanju s komolcem zadel v glavo Bizjaka. Sodnik
Mitja Žganec mu je pokazal rdeči karton. »Izključitev je zame smešna, saj se je igralec 'gradil' in nikakor ni namerno udaril tekmeca. Škoda za samo tekmo, saj bi lahko bila še boljša,« je po tekmi o tem povedal gostujoči trener Vlado Badžim. Domačini številčne prednosti niso najbolje izkoristili, čeprav so v 31. minuti dosegli zadetek (Škoflek), a ga je glavni sodnik zaradi prepovedanega položaja razveljavil. V končnici prvega dela so dvakrat nevarno zapretili gostje, Zlatič je v 42. minuti z glavo streljal tik mimo gola, v 44. minuti pa se je po strelu Vekiča z odlično reakcijo izkazal Janžekovič.
»Ob polčasu sem zahteval več igre v širino in več strpnosti pri podajah. Nekaj priložnosti je bilo po prodorih po boku, a so bili predložki preslabi;« je povedal domači strateg. Po nevarnem strelu Bizjaka z glavo v 48. minuti so močno zapretili gostje v 51. minuti. Takrat so izpeljali šolski protinapad, po katerem se je Valenta znašel sam pred Janžekovičem, a je zadel vratnico. V 63. minuti bi moral Žganec po posredovanju vratarja Zahariča nad Škoflekom pokazati na 11-metrovko, a se za to ni odločil. V 73. minuti je vendarle padla odločitev: dolgi napad Aluminija ej začel To-polovec, po dveh blokiranih poskusih je žoga prišla do Krljanoviča, ki jo je z 20 metrov mimo številnih nog poslal v mrežo - 1:0. Domačini so nato imeli še nekaj priložnosti za povišanje prednosti, a jih niso izkoristili. Na drugi strani so storili
Bojan Spehonja, trener Aluminija: »Igralce sem opozarjal, da bo tekma proti Ankaranu drugačna od tistih z Dobom in Dravo, saj so Primorci mlajši in bolj gibljivi. Ob edinem zadetku smo imeli še nekaj situacij 3:1 ali 4:2, ko bi morali bolje reagirati in to realizirati, a nam ni uspelo. Na srečo se je na koncu vse dobro končalo.«
Matic Vrbanec, Aluminij: »Srečanje je bilo težko, a smo imeli večino tekme vse pod kontrolo. Na koncu mislim, da je naša zmaga zaslužena, čeprav smo težko prihajali v priložnosti, saj je ekipa Ankarana puščala malo prostora za zaključne strele.«
Vlado Badžim, trener Ankarana: »Škoda je, da si nekateri jemljejo pravico v svoje roke in krojijo usodo klubov in igralcev. Fantom ne morem ničesar očitati, skoraj 70 minut so igrali brez enega. Imamo težave v fazi realizacije, sicer bi se lahko tekma obrnila tudi v našo stran.«
nekaj nepotrebnih prekrškov na svoji polovici, s katerimi so omogočili gostom podaje pred gol iz prekinitev. Kljub temu je ostalo pri minimalni zmagi Aluminija.
Najboljši igralec v domači ekipi je bil Matic Vrbanec, ki je bil ob Dejanu Petroviču pobudnik večine nevarnih akcij, izjemen je bil tudi v fazi prekinjanja napadov tekmecev.
Jože Mohorič
Drava Ptuj -TKK Tolmin 0:0
DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Lonzarič, Tomažič Šeruga, Roj (od 65. Perger), Petek, Vindiš, Rešek, Zorko (od 71. Kidrič), n. Čeh, Krajnc (od 83. Lavrinc); Trener: Damjan Vogrinec.
Dravin trener Damjan Vo-grinec je na obračunu s TKK Tolmin precej premešal začetno enajsterico (zaradi kartonov sta manjkala A. Čeh in Romin), ki pa ni bila preveč razpoložena za igro. V soboto so tako Ptujčani vknjižili še tretji zaporedni remi v spomladanskem delu prvenstva, na treh tekmah pa so dosegli le en zadetek (N. Čeh proti Aluminiju).
Modri so organizirano in aktivneje začeli tekmo, ko pa so prvič resno pritisnili proti golu gostov, so imeli ti
najlepšo priložnost na tekmi. Z desne strani je v sredino podal Rakušček, kjer je bil na osmih metrih popolnoma neoviran Rojc, ki pa je iz idealnega položaja sprožil čez gol. Ptujčani so se ves polčasu trudili povezati svoje vrste, a igra ni in ni stekla. Preko Roškarja in Zorka so imeli dva zaključna strela, medtem ko sta najnevarnejšo akcijo izpeljala najaktivnejša posameznika domače vrste, Rešel in Krajnc: prvi je podal v sredino, strel drugega pa so Tolminci v zadnjem trenutku blokirali. Na drugi strani so se gostje prišli na Ptuj organizirano branit, kar jim je dobro uspevalo, hkrati pa so poizkušali presenetiti iz protinapadov in prekinitev. V prvem delu so prišli še do dveh nevarnejših situacij, Šuligoj je streljal čez gol, Sokanovič pa mimo gola.
V nadaljevanju je kakšnih 200 gledalcev pričakovalo aktivnejšo igro Drave, ki pa nikakor ni mogla prebiti čvrstih gostov. Ti so se odlično branili in domačinom niso dovoljevali, da bi razvili svojo igro. Domači napadalec Zorko je v 50. minuti izvedel samostojen prodor, njegov odmerjeni strel pa je gostujoča ekipa izbila v kot. Iz tega je Nastja Čeh podal do Vindiša, ki je streljal v glavo,
Namizni tenis • 1. SNTL
Potrdile 5. mesto
Pet ekipi ločijo le tri točke
Nogometaši v 2. ligi so začeli zadnjo tretjino prvenstva, v prepričljivem vodstvu pa je ekipa iz Radomelj. Ta je zanesljivo ugnala zadnje uvrščeni Šenčur in ima pred najbližjima zasledovalcema varno prednost 7 točk. Sledi skupina petih ekip, ki jo ločijo le tri točke, kar obeta zelo izenačeno in razburljivo končnico. Med temi ekipami sta tudi obe iz Podravja, Drava in Aluminij. V najboljši formi je ekipa Triglava, ki je s stremi zaporednimi zmagami skočila na 2. mesto. Tokrat je v mestnem derbiju ugnala ekipo Zarice. Eden od derbijev kroga je bil v Dobu, kjer sta se Roltek in Veržej razšla z miroljubnim remijem.
REZULTATI 19. KROGA:
Drava Ptuj - TKK Tolmin 0:0;
a so Tolminci še enkrat več žogo uspešno izbili. Tretji zabeležen poizkus je sprožil kapetan Nastja Čeh, ki je s prostega strela s približno 19 metrov nastreljal živi zid. Nogometaši TKK Tolmin so potrpežljivo čakali na svoje priložnosti in tako je Šuligoj po kotu z glavo še enkrat meril le malenkost čez prečko. Kasneje je Sokanovič pobegnil v nasprotni napad, z reakcijo pa se je izkazal domači vratar Musič. Ob zadnjem pritisku domače vrste je najprej La-
Aluminij - Ankaran 1:0 (0:0);
Kalcer Radomlje - Šenčur 4:1 (1:0); strelci: 1:0 Stoiljkovic (10.), 2:0 Barukčič (53./ 11 m), 2:1 Beganovic (58.), 3:1 Schwarzmann (60./avtogol), 4:1 Osmanaj (84.);
Triglav Kranj - Zarica Kranj 3:0 (3:0); strelci: 1:0 Robnik (9.), 2:0 Robnik (37.), 3:0 Stoku-ča (45.); rdeči karton: Bojic (70., Triglav);
Roltek Dob - Farmtech Veržej 0:0.
1.	KAL. RADOMLJE 19 11
2.	TRIGLAV KRANJ 19 8
3.	DRAVA PTUJ 19
4.	ALUMINIJ 19
5.	FARM. VERŽEJ 19
6.	ROLTEK DOB 19
7.	ANKARAN 19
8.	TKK TOLMIN 19
9.	ZARICA KRANJ 19
10.	ŠENČUR 19
5	3	35:15	38 7	4	31:19	31 7	4	25:22	31
6	5	30:27	30
7	5	32:26	28 4	7	30:24	28 6	8 19:30	21 6	9	27:31	18 6	9	17:35	18 6	11 24:41	12
vrinc streljal iz 20 metrov čez vrata, v drugo je bil njegov strel po podaji aktivnega Petka blokiran. V sodnikovem podaljšku so gledalci videli izigrano akcijo, ki jo je s strelom s šestnajstih metrov po tleh zaključil Nastja Čeh, a je bil izkušeni vratar Simčič na mestu.
Tako se je ekipa Tolmina veselila osvojene točke, medtem ko je Drava v spomladanskem delu prvenstva odigrala še tretjič neodločeno.
David Breznik
1. SNTL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
Najmlajša članica ptujske ekipe je 13-letna Daniela Tomanič But-kovska.
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj
-	Letrika 5:1, Logatec - Vesna 2:5, Kajuh-Slovan - Arrigoni 1:5. Prosta je bila ekipa Mute.
1.MUTA	11 11 0 22
2.	ARRIGONI	11 9 2 18
3.	VESNA	11 8 3 16
4.	LOGATEC	11 5 6 10
5.	PTUJ	11 4 7 8
6.	LETRIKA	11 2 9 4
7.	KAJUH-SLOVAN 12 0 12 0
PTUJ - LETRIKA 5:1
Butkovska Tomanič - Klaut 3:1, Bezjak - Tokič 3:1, Krajnc
-	Pavlin 3:1, Bezjak - Klaut 3:0, Butkovska Tomanič - Pavlin 0:3, Krajnc - Tokič 3:0.
Dekleta Namiznoteniškega kluba Ptuj so v predzadnjem krogu sezone 2015/16 v 1. ligi gostila ekipo Letrike iz Šempetra pri Novi Gorici. Ta ima podobno
mlado ekipo kot Ptujčanke, v njej pa izstopa komaj 9-letna Sara Tokic.
Domačinke v tem dvoboju niso imele težav in so zanesljivo zmagale. S tem so že potrdile končno 5. mesto, v zadnjem krogu gostujejo le še pri ekipi Arri-goni. Edino posamično točko za gostujočo ekipo je dosegla 23-le-tna Nina Pavlin, vse ostalo je bilo v domeni domače ekipe.
1. SNTL (m)
1. KRKA I	17	17	0	34
2. KEMA I	17	16	1	32
3. ILIRIJA	17	12	5	24
4. MARIBOR	17	10	7	20
5. KRKA II	17	8	9	16
6. FUŽINAR I	17	8	9	16
7. MENGEŠ	17	7	10	14
8. KAJUH-SLOVAN I	17	4	13	8
9. ARRIGONI	17	3	14	6
10. KRIŽE	17	0	17	0
jm
torek • 22. marca 2016
Šport
Štajerski	13
Strelstvo • First liga, zaključek
Venta ubranil skupno zmago z rekordnimi 586 krogi
Z zaključnim šestim turnirjem v Čakovcu se je končala 16. sezona mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo. Priljubljeno tekmovanje s sodelujočimi strelci iz štirih držav - iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije - je znova prineslo največ uspeha slovenskim strelcem, saj je Ormožan Kevin Venta ubranil naslov posamičnega prvaka lige, mi-klavški strelci Jožeta Kerenči-ča pa ekipnega.
Najboljši slovenski strelec - Ormožan Kevin Venta - je sezono sklenil z odliko, saj je zmagal na zadnjih dveh turnirjih letos in z rekordnimi 584 ter 586 krogi (z izjemnimi serijami 97, 97, 97, 98, 97, 100!) v zaključku postavil še absolutni rekord First lige ter izboljšal doslej rekordno znamko 584 krogov, ki jo je leta 2010 postavil juršinski ostrostrelec Simon Simo-nič mlajši. Venta - dvakratni prvak lige - je v lanski sezoni prekinil dolgoletno dominanco najboljšega madžarskega strelca Miklosa Tatraia (ki si je letos na EP v Gyoru priboril olimpijsko kvoto za Rio 2016) in slavil s povprečjem dobrih 580 krogov na turnir. Letošnja sezona pa je bila zanj še za odtenek boljša, saj je Venta zmagal z doslej najvišjim povprečjem v zgodovini - s 581,4 kroga in ima izmed top 10 rezultatov v zgodovini tega tekmovanja kar tri iz letošnje sezone,
skupaj pet. Talentiranemu in delavnemu Ormožanu ter slovenskemu državnemu rekorderju se sicer pred mescem dni ni uspelo uvrstiti na olimpijske igre, vendar njegova rezultatska krivulja iz sezone v sezono raste, kar mu daje veliko motivacije. "Tudi letošnjo sezono sem bil konstanten in dovolj močan, pred zadnjim turnirjem pa sem si nabral nekaj krogov prednosti, a spodrsljaja si nisem smel privoščiti, zato je bilo tudi v zaključku napeto. Z rezultatom 586 krogov sem dosegel svoj nov osebni rekord, za piko na i na najlepši možen način, s popolnim zaključkom sezone - serijo 100. Za dobre rezultate čestitam Sašu Stojaku, ki je odlič-
Rezultati: Ekipna razvrstitev:
1.	Alzas Cakovec, HRV	1713
2.	Ptuj A	1700
3.	J. Kerenčiča Miklavž A	1688
4.	Region Süd AUT	1658
5.	Juršinci A	1654
6.	Štef. Kovača Turnišče	1627
7.	Zalaegerszeg A, MAD	1625
8.	J. Kerenčiča Miklavž B 1622
9.	Region Süd B, AUT	1577 Kovinar Ormož	/
Posamezno - skupni seštevek:
1.	Kevin Venta, KOR
2.	Miklos Tatrai, ZAL
3.	Sašo Stojak, PTU
4.	Saša Kralj, ALZ
5.	Boštjan Simonič, JKM
10126 (2.) 10119 (3.) 10136 (1.) 9982 (4.) 9913 (6.) 4899 (8.) 9964 (5.) 4843 (9.) 3153 (7.) 1614 (12.)
2907 2883 2855 2838 2832
no presedlal iz mladinske v člansko vrsto in si priboril 3. mesto, zahvalo pa bi rad namenil idejnemu očetu in vodji tega tekmovanja Štefanu Balašku," nam je po zadnji tekmi zaupal dvakratni prvak lige. Venta je na zadnjem turnirju ugnal najboljšega domačega strelca iz ekipe Alzasa, Saša Kralja, ki je s 577 krogi osvojil drugo mesto in v skupnem seštevku prehitel Boštjana Simoniča (s 569 - 5.) na četrtem mestu. Najboljši Madžar - Tatrai je tokrat s 573 krogi na tretjem mestu bil le za krog boljši od Ptujčanke Majde Raušl, ki se je s 572 krogi v skupnem seštevku uvrstila na osmo mesto. Najboljši Ptujčan, mladi Sašo Stojak je s 567 krogi osvojil
6.	Božidar Kolarič, ALZ	2827
7.	Simon Simonič, JKM	2817
8.	Majda Raušl, PTU	2816 11 Miran Miholič, JKM	2796
13.	Ludvik Pšajd, JUR	2772
14.	Rok Pučko, JUR	2760 17. Mirko Moleh, JUR 2747
20.	Alojz Trstenjak, JKM	2687
21.	Dragoljub Poledica, JKM	2658
28.	Žan Bogša, JKM	2142
29.	Andreas Auprich, AUT	1710
30.	Zlatko Kostanjevec, PTU	1653 31 Ino Zorec, PTU	1652
38.	Tadej Širec, PTU	1093
39.	Gregor Vesenjak, JUR	1061
40.	Rok Veršič, PTU	1061 42. Aleksander Ciglarič, JKM	578 46. Žan Tomažič, KOR	527 48. Sandra Kumer, JUR	511 52. Petra Vernik, KOR	508 54. Romana Habjanič, JKM	407
Judo • JK Gorišnica
Veseli pozitivnih odzivov
Gorišničani letos praznujejo 30-letnico delovanja domačega judo kluba, tako da je imelo državno prvenstvo članov in kadetov v začetku meseca simbolični pomen tudi v tem pogledu.
»Pri Judo zvezi Slovenije nismo posebej igrali na to noto, preprosto smo vložili kandidaturo in tekmovanje
dobili. Nismo velikokrat kandidirali za takšno veliko tekmovanje, zato je bil odgovor pozitiven,« je povedal Franc Nasko, trener v JK Gorišnica. Organizacija tekmovanja je bila precej zahtevna, saj so morali izpolniti zahtevne kriterije - med drugim so si v Slovenski Bistrici izposodili tri tatamije, sicer imajo v
Foto: Simeon Gönc
Lovoriko posamičnega prvaka First lige si je še drugič zapored priboril ormoški strelec Kevin Venta, ki je premagal bodočega madžarskega olimpijca Miklosa Tatraia (levo) in mladega Ptujčana Saša Stojaka. Z rekordnimi rezultati sezone je bil zadovoljen tudi idejni oče in vodja tekmovanja Štefan Balaško.
osmo mesto ter si v skupnem seštevku priboril bronasto odličje - svoje prvo. Stojako-va že druga letošnja skupna lovorika, z reprezentančnim kolegom Vento pa sta bila na 1. in 3. mestu tudi v 1. A Državni ligi s pištolo. V zaključku se je zelo izkazal tudi ptujski kadet Ino Zorec, ki je z osebnim rekordom 561 krogov osvojil odlično 10. mesto. Med juršinskimi strelci je najboljši rezultat s 559 krogi postavil Ludvik Pšajd, ki je osvojil 12. mesto in bil najvišje uvrščeni juršinski strelec
tudi v skupnem seštevku na 13. mestu.
Drugič zapored ekipna lovorika za SD Jožeta Kerenčiča
V ekipni razvrstitvi so prednost domačega strelišča odlično izkoristili hrvaški strelci Alzasa iz Čakovca, ki so slavili drugo zmago, z rekordnimi 1713 krogi v sezoni. Drugo mesto so osvojili Ptujčani, s svojim drugim najboljšim rezultatom v sezoni, s 1700 krogi, slednji pa so na
predhodnem turnirju zmagali drugič v sezoni in v skupni razvrstitvi osvojili tretje mesto, s sedmimi krogi zaostanka za ekipo Alzasa in 19 krogi za prvaki iz Miklavža. Slednji so v zaključku proti domačinom izgubili kar 25 krogov prednosti, vendar na koncu še vedno ubranili 10 krogov za drugo zaporedno lovoriko ekipnih prvakov. Juršinska ekipa je zaostala za ekipo iz Avstrije in Madžari iz Zalae-gerszega ter osvojila 6. mesto v skupni razvrstitvi.
Simeon Gonc
Športno plezanje • Vzhodna liga
Aktivni mladi ptujski plezalci
svoji dvorani enega. »Skupno je nastopilo več kot 250 tekmovalcev in tekmovalk, 109 v članski in kar 146 v kadetski konkurenci. Na koncu so bili odzivi nastopajočih pozitivni, česar smo bili še prav posebej veseli,« je povedal Franc Nasko.
JM
Od leta 2011 se vsako leto organizirajo tekmovanja Vzhodne lige v športnem plezanju, ki so namenjena mlajšim starostnim kategorijam. V koledarju sezone 2016 so že bila izpeljana tekmovanja v Slovenski Bistrici, v Vojniku in Radljah ob Dravi, medtem ko bosta v aprilu še tekmi v Trbovljah in Ljubljani.
Plezalni klub Martinček je pripravil tretjo od petih tekem, na katero je bilo prijavljenih kar 258 tekmovalcev, kar je podatek, ki kaže, da je v Sloveniji plezanje v zadnjih letih zelo priljubljen šport. Z mladimi delajo tudi v Plezalnem klubu 6b Ptuj, ki
so imeli na tekmovanju v Radljah kar 15 svojih plezalcev in plezalk. Med njimi je bil najuspešnejši med starejšimi cicibani letnik 2005/06 Tine Jakomini, ki je bil drugi v absolutni konkurenci (gre za skupno razvrstitev tekmovalcev z licenco DP in B-licenco, op. a.) in je dosegel najboljši rezultat med plezalci z B-li-cenco. V isti starostni kategoriji med Ptujčani najdemo med deseterico na 6. mestu Timona Zoreta. Pri mlajših deklicah letnikov 2003/04 je imel PK 6b v absolutni konkurenci med deseterico dve tekmovalki, in sicer je bila Štela Muršec sedma (v tej
starostni kategoriji je bila najboljša tekmovalka z B-licen-co, op. a.) in Žanin Vidovič deveta. Pri kadetinjah je bila četrta Špela Vrtačnik, ki je prav tako dosegla najboljši izid med tekmovalkami z B-licenco.
Iz ptujskega kluba so nastopili še Neja Draškovič, Iva Vidovič, Janja Maroh, Lucija Zelenko, Vita Malek, Zarja Moge, Lucija Moge, Hana Rozman, Živa Šmi-goc in Andraž Marhold Medved. Vse omenjene trenirajo Viktor Bombek, Doroteja Kotnik in Andrej Štaleker.
David Breznik
Člani JK Gorišnica, ki so v začetku meseca tekmovali na članskem in kadetskem državnem prvenstvu posameznikov v domači dvorani.
Tekmovalci Plezalnega kluba 6b Ptuj so se fotografirali s slovenskim reprezentantom Jernejem Kru-derjem.
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 29. marca 2016
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj	.
Derbi v Cirkulanah domačinom
3. SNL - sever:
Podvinci iz Koroške brez točk
REZULTATI 16. KROGA: Fu-
žinar Noži Ravne - Podvinci Betonarna Kuhar 2:1 (1:0), Brežice 1919 - AjDAS Lenart 1:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah -Šampion 0:0 (0:0), Koroška Dravograd - Šmartno 1928 3:0 (1:0), S. Rojko Dobrovce
-	Mons Claudius 1:2 (1:1), Radlje - Dravinja 1:0 (0:0), Videm
-	Maribor B.
1.	MARIBOR B 15 12 3 0 60:13 39
2.	BREŽICE 1919 16 12 2 2 40:10 38
3.	ŠMARJE PRI J. 16 11 1 4 46:23 34
4.	ŠAMPION 16 10 3 3 41:18 33
5.	VIDEM 15 8 3 4 35:35 27
6.	MONS CLAUD. 16 8 1 7 27:26 25
7.	FUŽINAR RAVNE 16 6 3 7 25:33 21
8.	DRAVOGRAD 16 5 4 7 23:27 19
9.	S. R. DOBROVCE 16 6 0 10 33:41 18
10.	AJDAS LENART 16 5 1 10 24:39 16
11.	DRAVINJA 16 3 5 8 17:30 14
12.	ŠMARTNO '28 16 4 2 10 20:39 14
13.	RADLJE 16 4 2 10 15:34 14
14.	PODVINCI KUH. 16 2 0 14 9:47 6
FUŽINAR NOŽI RAVNE -PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ovčar (40.), 1:1 R. Petrovič (47.), 2:1 Stoč-ko (69.).
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Gašperič, Hren, Petek, Lah, Mulej (od 81. Polanec), R. Petrovič, Topolovec, Zagoršek, D. Petrovič, Brec (od 72. Zele-nik), Korpič (od 60. B. Petrovič). Trener: Boštjan Kuserbanj.
Nogometaši Podvincev so bili v Ravnah blizu presenečenja, toda na koncu so proti favorizirani domači zasedbi vseeno klonili. Kljub vsemu so se fantje domov lahko vrnili z dvignjenimi glavami, saj so sploh v drugem polčasu na igrišču resnično »pustili srce«. Ob podobnem nadaljevanju bo slej ko prej prišel tudi rezultat.
Začetek je minil povsem po domačih notah, gostom pa igra nikakor ni stekla. Ogromno je bilo napak, na terenu so delovali premalo odločno in agresivno. Že pred zadetkom Ovčarja v 40. minuti tekme so igralci Fužinarji zapravili tri imenitne priložnosti, toda izkazal se je štajerski čuvaj mreže Gašperič. Pet minut pred koncem so domačini nato vendarle zadeli in
Foto: Črtomir Goznik
V Cirkulanah so številni gledalci videli izjemen derbi vodilnih ekip Superlige, ki so ga z učinkovito igro v končnici dobili domačini. Gostje so po izključitvi Milana Kokota od 54. minute igrali z igralcem manj.
tako zasluženo na odmor odšli z minimalno prednostjo.
Nadaljevanje je prineslo drugačno sliko, saj so Podvinci diktirali tempo igre, kar se jim je obrestovalo že takoj na začetku, ko je za izenačenje poskrbel R. Petrovič. Tudi po izenačenju so Štajerci igrali dobro, si priigrali kar nekaj obetavnih situacij, žal pa je zmanjkal tisti »zadnji pas«. Za zapravljene obetavne situacije so bili nato kaznovani, dobrih dvajset minut pred koncem je za domač slavje poskrbel igralec, ki je nekoč nastopal tudi v 1. SNL - Stočko. Po tem zadetku so igralci Podvincev iskali izenačenje, toda nevarni predložek Zagorška je ostal neizkoriščen in točke so ostale doma. Naslednji teden bodo nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar doma gostili Dravinjo.
VIDEM - MARIBOR B 0:0
VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Lah, Kostanjevec, Cafuta, Kmetec (od 69. Škva-ric), Bošnjak (od 89. Hreljič), Osterc, Krajnc, Plajnšek (od 46. Tement). Trener: Primož Gorše.
MARIBOR B: Cotman, Sirk, Lipušček, Rober, Filipovic, Dodlek, Lorbek, Taneski (od 51. Moravac), Vokic (od 87. Zver), Karničnik, Stefanovič. Trener: Zvonko Breber.
Dolgo pričakovan obračun med Vidmom in drugo ekipo Maribora je pričakovano zbudil precej zanimanja javnosti. Vse to se je seveda poznalo pri obisku, na velikonočno ponedeljkovo dopoldne se je v videmskem športnem parku zbralo okrog 400 gledalcev, odlično pripravljena zelenica pa je bila odeta v sončne žarke in zgodnjepopoldanske temperature. Domačini so imeli nekaj težav s poškodbami in kaznijo Leskovarja, v moštvu gostov pa je nastopilo kar nekaj posameznikov, ki so že izkusili slast igranja med prvoligaši.
Rumeno-zeleni so začeli zelo podjetno in že v 2. minuti je po nevarnem napadu domačih zgrešil Krajnc, štiri minute zatem pa je še lepšo priložnost po dobitku zapravil Kmetec. S trdo igro na sredini igrišča so v začetnem obdobju Videmčani povsem onemogočili vijoličaste, ki so potrebovali kar nekaj časa, da so dojeli, da se je tekma že pričela. Po odlični akciji so domačini v 15. minuti preko Osterca zadeli še okvir vrat in mnogi so se že ustrašili, da bo za zapravljeno sledila kazen. Strah je bil skoraj upravičen: po napaki domače obrambe se je kar dvakrat neoviran v kazenskem prostoru Vidma znašel Lipušček, v drugem poskusu je neoviran tudi zadel,
_
Foto: Črtomir Goznik
Derbi kroga v 3. SNL sever sta na velikonočni ponedeljek v Vidmu odigrali ekipi Vidma in Maribora B.
toda sodniki so nato zaradi prepovedanega položaja zadetek razveljavili. Zatem se je tempo umiril, po samostojnem prodoru je nevarno poskušal še Taneski, toda golov v prvem polčasu ni bilo.
Uvod nadaljevanja je bil bolj izenačen, Vokic pa je za Maribor v 58. minuti stresel prečko. Vijoličasti so postajali vse pod-jetnejši, obenem pa tudi bolj živčni, kar se je pokazalo pri komunikaciji s sodniki, ki je postajala vse bolj »sočna«. Pred domačimi vrati je bilo spet nevarno v 73. minuti, ko je streljal Dodlek, toda nastreljal je Malogorskega. Na drugi strani je deset minut do konca tekme vrnil Tement, ki je sprožil pravi projektil, toda Cotman je žogo odbil v kot. Vijoličasti so najlepšo priložnost na tekmi zapravili v 87. minuti, ko je Sirk že premagal Malogorskega, toda na golovi črti je zadetek rešil Ko-stanjevec, žoga je spet prišla do Sirka, ki pa je nato zadel še prečnik ... Na drugi strani je za las zgrešil Tement, tako da je ostalo pri pravičnem remiju.
Gledalci so z bučnim aplavzom nagradili obe ekipi in kljub temu da zadetkov ni bilo, je bila to dobra predstava, predvsem Vidma, katerega igralci so pustili »srce na igrišču«.
Superliga:
Derbi »Varežanom«
Uvodni spomladanski krog Superlige je minil v znamenju derbija med Cirkulanami in Stojnci. Šlo je za derbi vodilnih moštev, tekmo pa si je ogledalo blizu 300 gledalcev. Ti so imeli kaj videti, saj je padlo kar pet zadetkov. Po preobratu v drugem polčasu je zmaga ostala doma. Cirkulane so tako sedaj vodilna ekipa lige. V Slovenski Bistrici so domačini hitro povedli, zadnjeuvrščeni Tržeč pa se nato ni več pobral. Okrepljena Gerečja vas je dolgo vodila, nato je Središče izenačilo, odlična pa je bila reakcija domačega moštva -oba zadetka za vijoličaste je dosegel kapetan Rok Sagadin. Zanimivo srečanje so gledalci videli tudi na Hajdini, kjer je padlo pet zadetkov, na koncu pa so se zmage 2:3 veselili gostje iz Apač in tako nadaljevali
uspešen niz, ki so ga začeli v končnici jesenskega dela igre.
REZULTATI 13. KROGA: Cirkulane - Stojnci 4:1 (0:1); strelci: 0:1 Krajnc (6., ag.), 1:1 Pal (49.), 2:1 Josipo-vic (74.), 3:1 Krajnc (81., z 11 m), 4:1 Novak (90.);
Aha Emmi Bistrica - Tržec 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Kos (7.), 2:0 Po lege k (22.), 3:0 Mlinar (75., z 11 m), 3:1 M. Pečnik (78.);
Gerečja vas - Središče ob Dravi 2:1 (1:0); strelca: 1:0 R.
Sagadin (8.), 1:1 Novak (76., iz 11 m), 2:1 R. Sagadin (83.); Hajdina - Apače 2:3 (1:1);
strelci: 1:0 Štumberger (28.), 1:1 Predikaka (40.), 1:2 Kajzer (51., z 11 m), 1:3 Žgeč (80.), 2:3 Črnko (83., z 11 m).
1.	CIRKULANE 13 8 2 3 24:8 27
2.	STOJNCI 13 6 1 6 30:20 24
3.	BUKOVCI 12 7 3 2 24:17 23
4.	GEREČJA VAS 13 5 5 3 26:28 18
5.	A. E. BISTRICA 13 4 4 5 23:27 17
6.	APAČE 13 5 7 1 40:38 16
7.	SREDIŠČE OB D. 13 4 5 4 23:23 16
8.	HAJDINA 13 4 6 3 16:20 15
9.	ORMOŽ 12 3 7 2 23:33 11
10.	TRŽEC 13 2 8 3 34:49 9
tp
1. liga MNZ Ptuj:
Skorba v derbiju ugnala Boč
REZULTATI 13. KROGA: Boč
Poljčane - Skorba 0:1 (0:0), Markovci - Rogoznica 0:0, Leskovec - Gorišnica 1:2, Podvinci Betonarna Kuhar - Gorišnica 2:3, Lovrenc - Dornava Vrtnarstvo Kovačec.
1.	SKORBA 13 11 0
2.	BOČ POLJČANE 13 9 2
3.	LESKOVEC 13 6 3
4.	ROGOZNICA
5.	PODLEHNIK
6.	GORIŠNICA
7.	DORNAVA
8.	PODVINCI
10. LOVRENC
13 12 12 12 11 9
13 12
6 2 5 1 4 2 3 3 3 1 3 1 2 1
2	32:14	33
2	31:15	29
4	27:16	21
4	15:22	20 6	27:18	16 6	18:22	14
5	17:18	12 5	14:19	10 9	12:31	10 9	10:28	7
2. liga MNZ Ptuj:
Slovenja vas in Zg. Polskava preobrnila rezultata v svoj prid
REZULTATI 12. KROGA:
Majšperk - Polskava 1:1 (1:0), Pragersko - Hajdoše 1:1 (1:0), Slovenja vas - Makole 2:1 (1:1), Grajena - Zgornja Polskava 2:3 (2:1).
1.	PRAGERSKO 12 6 6 0 32:12 24
2.	HAJDOŠE 12 5 4 3 26:18 19
3.	MAKOLE 12 5 4 3 23:16 19
4.	MAJŠPERK 12 5 4 3 21:26 19
5.	ZG. POLSKAVA 12 5 1 6 21:23 16
6.	GRAJENA 12 4 3 5 26:30 15
7.	SLOVENJA VAS 12 3 3 6 17:27 12
8.	POLSKAVA 12 1 3 8 11:25 6
JB
Športni napovednik
Judo • 29. pokal Ptuja
Judo klub Drava Ptuj organizira mednarodno tekmovanje 29. pokal Ptuja v judu. Tekmovanje bo v soboto, 2. aprila, od 10. ure naprej potekalo v športni dvorani Center, na njem pa bodo nastopili tekmovalci v starostnih kategorijah U-12, U-15, U-18, U-21 in U-23.
DB
Mali nogomet
Ze četrtič zapovrstjo zmagal Meteorplast
Športna zveza Ljutomer je v dvorani ŠIC v sredini meseca pripravila finalni turnir zimske lige malega nogometa za veterane. V deveti sezoni se je v predtekmovanju pomerilo šest ekip, v končnico turnirja pa so se uvrstile štiri najuspešnejše. Že četrtič zapored so prvo mesto osvojili igralci ljutomerskega Meteorplasta.
Finalni obračun je bil repriza lanskega. Meteorplast je z 2:1 premagal Šport plus iz Ljutomera. Zadetke so dosegli Kristijan Stojko in Zvonko Gašpa-rič za Meteorplast ter Damjan Novak za Šport plus. Tretje
mesto je osvojil NK Ormož, ki je s 4:1 odpravil Papirnico Kle-opatra (Križevci pri Ljutomeru). Zadeli so M. Hlebec (2), Tušek in Pintarič za Ormožane ter Lah za Kleopatro. Najboljši strelci zimske lige za veterane so z osmimi zadetki Miran Tušek, Matej Hlebec (oba NK Ormož) in Damjan Novak (Šport plus). Pokal za fairplay je pripadel vrsti Meteorplasta.
Končni vrstni red: 1. KMN Meteorplast, 2. KMN Šport plus, 3. NK Ormož, 4. Papirnica Kleopatra.
NŠ

Med veterani je znova slavila vrsta Meteorplasta iz Ljutomera.
Foto: Nš
torek • 29. marca 2016
Šolski šport
Štajrnhi	15
Šolski šport • Košarka
Šolski šport • Šah, državno prvenstvo OŠ
Na državno tekmovanje pri dečkih OŠ Poljčane in OŠ Majšperk, pri dekletih pa OŠ Majšperk in OŠ Markovci
Medobčinsko tekmovanje, dečki:
Ekipa OŠ Majšperk dvakrat tesno slavila
Konec februarja je na OŠ Markovci potekal finalni turnir medobčinskega tekmovanja v košarki za fante letnikov 2003 in mlajše. Tudi tokrat sta se v finalu znašli ekipi OŠ Majšperk in OŠ Olge Meglic, ki sta se s tem uvrstili na območno tekmovanje. Tekme so bile sicer izjemno izenačene, tako so Majšperčani polfinalno tekmo s Kidričani dobili le s košem razlike, v finalu pa s tremi ...
Rezultati:
Olge Meglič - Markovci 25:14, Majšperk - Kidričevo 27:26;
Tekma za 3. mesto: Markovci - Kidričevo 14:8;
Tekma za 1. mesto: Olge Meglič - Majšperk 16:19.
Vrstni red:
1.	OŠ Majšperk
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Kidričevo
5.	OŠ Ljudski vrt
Območno tekmovanje, dečki: Ekipa OŠ Poljčane izjemno prepričljiva
Učenci letnika 2003 in mlajši so se v petek, 11.3., pomerili na območnem tekmovanju v košarki. Prepričljivo so zmagali domačini, ki so z visoko razliko dobili obe srečanji. Poleg njih so se v četrtfinale državnega
Na državno tekmovanje se je uvrstila tudi ekipe OS Majšperk.
tekmovanja uvrstili še igralci ekipe OŠ Majšperk.
Rezultati:
OŠ Poljčane - OŠ Olge Meglič 48:16, OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 21:20;
tekma za 3. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 25:19;
Dekliška ekipa OS Majšperk se je tudi med dekleti uvrstila na državno tekmovanje.
Učenkam OŠ Ljudski vrt Ptuj peto,
OŠ Gorišnica pa šesto mesto
V Mariboru je potekalo ekipno državno šahovsko prvenstvo osnovnih šol za učenke in učence do 15 let. Na njem sta sodelovali tudi dve ekipi iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, po ena pa iz OŠ Gorišnica in OŠ Žetale.
Pri dekletih je nastopilo enajst ekip, med katerimi je bila najboljša OŠ Cerklje ob Krki, od »ptujskih« osnovnih šol pa je bila OŠ Ljudski vrt na petem mestu, takoj za njo se je uvrstila OŠ Gorišnica. Pri fantih je bila konkurenca nekoliko večja, saj je nastopilo 17 ekip, kjer
je bila najboljša OŠ M. Vil-harja iz Postojne. Tako kot na regijskem tekmovanju je
Vrstni red dekleta: 1. OŠ
Cerklje ob Krki 19,5 (13), 2. OŠ Hruševec Šentjur 18 (13), 3. OŠ M. Vilharja Postojna 15 (10), 4. OŠ Ig 13,5 (8), 5. OŠ Ljudski vrt Ptuj 11 (8), 6. OŠ Gorišnica 9 (8) itd.
Vrstni red fantje: 1. OŠ M. Vilherja Postojna 28,5 (16), 2. OŠ Ob Rižani Kočevje 27 (14), 3. OŠ Zbora odposlancev Koč. 24 (14) ... 8. OŠ Žetale 17,5 (10), 9. OŠ Ljudski vrt Ptuj 17,5 (9) itd.
bila tudi tokrat od ptujskih osnovnih šol boljša OŠ Žeta-le pred OŠ Ljudski vrt, in to za vsega eno meč točko. Vsi štirje člani žetalske ekipe so tudi člani ŠD Ptuj, najboljši med njim pa je bil tokrat Jernej Kos, ki je na četrti šahovnici osvojil 2. mesto. Med ptujskimi dekleti je bila najboljša Iva Vidovič iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je na tretji šahovnici osvojila 3. mesto. V začetku meseca aprila se bodo na Otočcu pomerili še učenci in učenke do 9 let ter do 12 let.
Silva Razlag
Fantovska ekipa OŠ Poljčane je prepričljivo osvojila naslov območnega prvaka v košarki.
Šah • OŠ Ljudevita Pivka
Simon in Miranda najboljša sahista
Na državno tekmovanje se je uvrstila tudi ekipe OŠ Markovci.
tekma za 1. mesto: Oš Poljčane - OŠ Majšperk 70:9.
Vrstni red:
1.	OŠ Poljčane
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Olge Meglič
4.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
UR
Območno tekmovanje, dekleta: Ekipa OŠ Majšperk v finalu tesno ugnala ekipo OŠ Markovci
V ponedeljek, 7. marca, je v telovadnici OŠ Majšperk potekalo območno tekmovanje v košarki za dekleta letnika 2003 in mlajše. V polfinalu sta suvereni zmagi zabeležili ekipi OŠ Majšperk in OŠ Markovci, ki sta bili najboljši že na medobčinskem tekmovanju. V finalu so bile za odtenek boljše domače igralke, obe finalistki pa sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Majšperk - OŠ Poljčane 21:11, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Markovci 11:26;
tekma za 3. mesto: OŠ Poljčane - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 16:24;
tekma za 1. mesto: OŠ Majšperk - OŠ Markovci 19:17.
Vrstni red:
1.	OŠ Majšperk
2.	OŠ Markovci
3.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
4.	OŠ Poljčane
UR
V	torek, 15. 3., je na OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj potekal šolski šahovski turnir, na katerem so se pomerili dečki in deklice druge in tretje triade. Zmagala sta Simon Križanec in Miranda Murko.
Šola je letos uvedla šahovski krožek, za katerega se je takoj pokazalo veliko zanimanja. Priključili so se k projektu Šahovske zveze Slovenije Šah v vse slovenske šole. Na šolskem turnirju je svoje znanje preizkusilo 15 dečkov in 6 deklic. Ravnateljica mag. Lidija Hameršak Marin je zmagovalcem podelila pokale in priznanja. Interesno dejavnost vodi Silvester Vogrinec.
V	času računalnikov in fa-cebooka se šah kaže kot izvrstna družabna in miselna igra, ki lahko veliko ponudi tako v smislu zabave kot razvoja logičnega mišljenja. Šola že načrtuje nove šahovske projekte in udeležbo na šahovskih turnirjih.
Foto: Alenka Kosem
Ravnateljica mag. Lidija Hameršak Marin z zmagovalci šahovskega turnirja in mentorjem Silvestrom Vogrincem
Rezultati:
DEČKI
1.	Simon Križanec (9. r)
2.	Patrik Munda (7. r)
3.	Matjaž Ciglar (8. r)
3. Primož Križanec (6. r)
DEKLICE
1.	Miranda Murko (9. r)
2.	Anja Brumen (9. r)
3.	Andreja Plošinjak (7. r) 3. Anemari Šamperl (6. r)
Marjan Leben
Planinski kotiček
Razgledni stolp Vinarium v Lendavskih goricah -izlet za družine
V nedeljo, 10. aprila, se ptujski planinci odpravljamo na raziskovanje Lendavskih goric nad mestom Lendava, kjer bo tempo hoje prilagojen ciciplanincem (od 4 let naprej), zato prisrčno vabljene družine z otroki. V lanskem letu je bil zgrajen nov veličasten 53-metrski razgledni stolp Vinarium, s katerega se ponuja prekrasen razgled v štiri države: Madžarsko, Hrvaško, Avstrijo in Slovenijo.
Cilj je obisk stolpa, ustavili pa se bodo tudi na Piramidi (327 m), najvišji točki Lendavskih goric (višje bo le na vrhu stolpa), kjer si bodo otroci lahko odtisnili planinski žig v svoje knjižice. Hoja poteka večinoma po asfaltnih cestah med številnimi zidanicami, saj so Lendavske gorice zelo gosto poseljene, nudi pa nam prekrasne razglede. Tehnično ni zahtevna, vzpenjali se bomo počasi (cca. 170 m višinske razlike), potrebne bo nekaj previdnosti pri hoji zaradi občasnega prometa.
Hrana in pijača iz nahrbtnika, planinske koče ni, so pa številni vinotoči in zidanice ob sami poti ter gostišče ob stolpu, ki ponujajo kulinarične dobrote Prekmurja.
Zberemo se ob 9.30 pred marketom TUŠ v Lendavi, od koder začnemo naš peš vzpon (izbrali bomo najkrajši dostop, približno 1 uro hoje do vrha - za nas verjetno še več, ker nam bodo najmlajši otroci narekovali tempo, nikamor se nam ne bo mudilo). Prosim, bodite točni. Dostop je možen po avtocesti do Lendave ali po stari cesti mimo Ormoža, Ljutomera, Razkrižja do Lendave (dobro uro vožnje iz Ptuja, po avtocesti približno 45 min). Vrnitev na Ptuj je predvidena najkasneje do 18. ure.
Prispevek za izlet znaša 2 EUR za odrasle in 1 EUR za otroke. Na mestu samem je doplačilo vstopnine za stolp, kdor se odloči za vzpon (skupinska 5 EUR, otroci do 6 let gratis ali družinska 14 evrov).
Prijava na izlet in plačilo je možno v času uradnih ur ob torkih med 14. in 16. uro ter ob petkih med 17. in 19. uro na Planinskem društvu Ptuj ali na TRR društva št. 042020000493764 pri NKBM, koda namena: OTHR, namen Vinarium CEGR, sklic SI00 20160410. Ob prijavi prosim navedite kontaktno številko, na katero ste dosegljivi.
Prijave na izlet so možne za člane PZS s plačano planinsko članarino za leto 2016 (možnost družinske članarine, več o tem piše na spletni strani Planinskega društva Ptuj).
Več informacij o sami poti in dostopu do Lendave na št. 041/465-173 ali tadejara-dek@yahoo.com pri vodji izleta. Izlet vodi Tadeja Radek, vodnica PZS.
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 29. marca 2016
Ptuj • Dobrodelno omizje starih jedil
Tokrat navdušili okusi 18. stoletja
V kuhinji restavracije Gastro smo prva stara jedila skuhali pred enim letom, tokratno, že sedmo omizje pokuševalcev pa je bilo prav tako dobrodelno. Sestavljali so ga člani mestnega odbora Socialnih demokratov Ptuj: Vlasta Stojak, Dejan Levanič, Sonja Žibrat, Eva Žunkovič, Nuša Gajšek, Miran Meško, Andrej Lazar, Aleš Štrafela in Bojan Pahor.
Foto: Črtomir Goznik
Pemska župa (Vodnik, Kuharske bukve, 1799)	Telečje meso na francosko vižo (Vodnik, Kuharske bukve, 1799)

Foto: Črtomir Goznik

v
^ A
S
Foto: Črtomir Goznik
Krompir s sirom (Vodnik, Kuharske bukve, 1799)
Cvetni ohrovt v solati (Vodnik, Kuharske bukve, 1799)
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Skok, lastnik restavracije Gastro, je marčevski jedilnik starih jedi sestavil iz receptov iz Vodnikovih Kuharskih bukev iz leta 1799. Skupaj z vodjo kuhinje Natašo Gabrovec sta poskrbela, da je priprava vseh jedi potekala po izvirnih receptih. Vsa, od prvega do zadnjega, so s svojimi okusi navdušila. Znova se je pokazalo, da so ne glede na „starost" še kako primerna za uporabo v sodobnih jedilnikih kot celotno kosilo ali po posameznih jedeh. Predvsem so naravna, brez nepotrebnih, včasih izjemno vprašljivih prehranskih dodatkov.
Pemska juha: podolgovato zrežeš zelje, kolerabo, laški (navadni) brokoli, korenje, šparglje in repo. Vse skupaj daš kuhat oz. obariš. Dušiš s surovim maslom in zelenim grahom, nato pa zaliješ z govejo juho. Začiniš s soljo. Kuhano juho naliješ na opečen kruh.
Telečje meso na francosko vižo (način): telečje zrezke narežeš, potolčeš z nožem, nato pa zložiš v ponev, v kateri raztopiš maslo in opečeš. Dodaš na lističe narezano rdečo peso in čebulo, ki jo zapečeš rumeno. Doliješ govejo juho, soliš, dodaš nageljnove žbice, muškatni orešček, lovorov list in domači kis ter dušiš do mehkega.
Krompir s sirom: krompir skuhaš v slani vodi, olupiš in narežeš na lističe. Skuhaš tudi rumeno korenje (to znova pridobiva veljavo, ponekod ga imenujejo tudi 'svinjsko' korenje), ki ga prav tako narežeš na kolobarje. Vse skupaj zmešaš s surovim maslom in malo juhe. Daš v pekač, potreseš s sirom in zapečeš (dobrih 35 minut pri 180 stopinjah Celzija).
Cvetni ohrovt (brstični ohrovt) v solati: skuhaš ga v slani vodi, odcediš in ohladiš, prerežeš, priliješ olje in kis ter posipaš z naribanimi suhimi žemljami.
Mandelnov štrudelj (mandljev zavitek): uporabi testo za štrudelj (naredi ga iz ostre moke, olja, tople vode in soli). Za nadev penasto umešaj maslo, dodaj 28 dag stolčenih mandljev, tri cela jajca in tri rumenjake, 14 dag sladkorja, limonino lupino in frakelj sladke smetane. Namaži na razvaljano testo, zavij na okroglo in peči v pekaču, namazanem z maslom. Poliješ z vrelim mlekom ali smetano. Spečeš (35 minut pri 180 stopinjah Celzija) in še toplo ponudiš.
Zapisala: MG
Foto: Črtomir Goznik
Mandelnov štrudel (Vodnik, Kuharske bukve, 1799)
Foto: Črtomir Goznik
Marčevsko omizje so sestavljali (od leve): Andrej Lazar, Aleš Štrafela, Eva Žunkovič, Nuša Gajšek, Bojan Pahor, Vlasta Stojak, Dejan Levanič, Miran Meško in Sonja Žibrat. Na fotografiji skupaj z vodjo kuhinje Natašo Gabrovec in lastnikom restavracije Gastro Marjanom Skokom.
torek • 29. marca 2016
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
Slovenija • Bruto prihodki od iger na srečo vse manjši
Igralničarji so v letu 2014 ustvarili 294,8 milijona € prihodka
Slovenski prireditelji klasičnih in posebnih iger na srečo so v letu 2014 ustvarili 294,8 milijona evrov bruto prihodkov od iger na srečo, kar je 4,6 odstotka manj kot leto poprej.
I	Podatki o posameznih dobitkih na |
|	posebnih igrah na srečo
|	2015: 5 dobitkov nad 100.000 EUR. Vsi v igral- |
|	nicah. Najvišji progresivni dobitek na IM v višini |
|	235.003 EUR.
|	2014: 4 dobitki nad 100.000 EUR. Vsi v igralni- |
|	cah. Najvišji 126.590 EUR.
|	2013: 10 dobitkov nad 100.000 EUR. Vsi v igralni- |
| cah. Najvišji 212.225 EUR.
| 2012: 11 dobitkov nad 100.000 EUR. 8 v igralni- ^ ^ cah in 3 v igralnih salonih. Naivišii 296.650 EUR v I
cah in 3 v igralnih salonih. Najvišji 296.650 EUR v igralnici.
2011: 11 dobitkov nad 100.000 EUR. Vsi v igralni-
| 2011: 11 dobitkov nad 100.000 EUR. Vsi v igralni- | * cah. Najvišji 552.520 EUR v igralnici.
Vir: FURS S
Foto: Črtomir Goznik
Včasih človeku preostane samo še, da računa na srečo ...
Bruto prihodki od iger na srečo (skupaj plačila zmanjšana za izplačane dobitke) so slovenskim igralničarjem klasičnih iger na srečo ter posebnih iger na srečo od 2010 do 2014 skupaj prinesli nekaj več kot 1,6 milijarde evrov. Po podatkih finančne uprave RS pa se bruto prihodki od vseh iger na srečo vse od leta 2008 vztrajno znižujejo. Tako so se leta 2009 zmanjšali za 6 %, v letu 2010 za dodatnih 7 %, v letu 2011 za dodatni 1 %, v letu 2012 za dodatnih 5 %, v letu 2013 za dodatnih 9 % ter v letu 2014 še za slabih 5 %.
Slovenski zakon o igrah na srečo igre deli na klasične ter na posebne igre na srečo. Posebne igre na srečo se igrajo v igralnicah in v igralnih salonih in so - kot kažejo podatki FURS -veliko bolj dobičkonosne kot klasične igre na srečo. Posebne igre na srečo so tako koncesi-onarjem od leta 2010 do 2014 skupaj prinesle 1,3 milijarde evrov bruto prihodka, samo leta 2014 237,8 milijona evrov.
Devet igralnic, 28 igralnih salonov
Sicer pa se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oz. koncesije. O dovolitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju odločata vlada in finančni minister. Po zakonu lahko vlada dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih. Po podatkih finančnega ministrstva, objavljenih na njihovi spletni strani,
Dogodek so z zanimanjem spremljali tudi učenci Osnovne šole Cirkulane. Župan Janez Jurgec jim je pojasnil, da gre za zavarovano živalsko vrsto, ki ji moramo pomagati: „To, da štorklje pridejo v naš kraj, je čast!"
Kovinsko konstrukcijo je zagotovil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) iz sredstev naravovarstvenih akcij. Aleksander Koren iz ZRSVN pojasnjuje: „Letno damo izdelati devet gnezdilnih podstavkov, letos pa smo jih naro-
je podeljenih 10 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in 26 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo. Od leta 2010 imamo v Sloveniji devet igralnic. Bruto prihodek slednjih je v analiziranem obdobju znašal 745 milijonov evrov, samo leta 2014 135,9 milijona evrov. Igralnice je v vseh teh letih obiskalo 8,8 milijona ljudi, od tega v letu 2014 1,6 milijona ljudi.
Če se število igralnic od leta 2010 ne zmanjšuje, pa je zgodba glede igralnih salonov drugačna. Od leta 2010, ko je v Sloveniji obratovalo 32 salonov, se je namreč število igralnih salonov do leta 2014 zmanjšalo na 28. Čeprav igralni saloni beležijo večji obisk kot igralnice (od 2010 do 2014 je bilo namreč 11,7 milijona obiskovalcev), pa ti igralničarjem prinašajo nekoliko nižji bruto prihodek. Ta je namreč od leta 2010 do 2014
čili sedem. Cene podstavkov znašajo okrog 380 evrov, ta pa je stal 450 evrov, ker ima zaradi dimnika spodaj nameščeno še dodatno zaščito." Izdelane podstavke razdelijo glede na prejete pobude in predloge, vanje pa tudi naložijo nekaj materiala, da jih štorklje lažje sprejmejo.
Število belih štorkelj v srednje- in zahodnoevropskih državah zaradi izgube primernega življenjskega prostora upada, v Sloveniji pa se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo. Po
skupaj znašal 580,8 milijona evrov, samo v letu 2014 101,9 milijona evrov. Igralne salone pa je v vseh teh letih obiskalo 11,7 milijona ljudi, leta 2014 več kot 2 milijona ljudi.
Klasične igre lahko prirejata največ dva prireditelja
Med klasične igre na srečo, ki so v letih 2010 do 2014 skupaj prinesle 340 milijonov evrov bruto prihodka, sodijo različne loterije. Po zakonu lahko na območju RS trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja, to sta Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije. Prireditelja lahko prirejata številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, sreče-love in druge podobne igre. Prireditelja imata podeljene kon-
podatkih Društva za opazovaje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je lani pri nas gnezdilo okrog 250 parov. Mateja Nose Marolt z ZRSVN pa opozarja: „Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat močno ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te vrste sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mo-krišč, saj uničujeta njena najpomembnejša prehranjevalna območja. Ogrožajo pa jo tudi
cesije za vsega skupaj 15 iger. »V zvezi s trajnim prirejanjem klasičnih iger na srečo opozarjamo, da se nekatere klasične igre na srečo, ki se prirejajo po serijah (npr. Izredna srečka, Hitra srečka, Eigra ...), prirejajo istočasno tudi v več serijah, pri čemer še vedno gre za prirejanje le ene klasične igre na srečo. Torej serij srečk ne gre enačiti s številom klasičnih iger na srečo,« pri tem še opozarjajo na finančni upravi. Poleg trajnih klasičnih iger na srečo pa v Sloveniji poznamo tudi občasno prirejanje klasičnih iger na srečo, ki jih smejo prirediti društva in neprofitne humanitarne organizacije s sedežem v RS in katerim je podeljen status društva, da to deluje v javnem interesu. Občasni prireditelj lahko priredi posamezno klasično igro na srečo le na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za finance.
Rekorden dobitek: 28,2 milijona evrov
Sicer pa med najbolj prilju-
bljene klasične igre na srečo pri nas v letu 2014 sodita Prve stave (37,5 % vplačil) ter Loto (33,5 % vplačil).
Preverili smo še, koliko je bilo vseh izplačanih dobitkov pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo v zadnjih petih letih. Po podatkih finančne uprave je bilo najmanj izplačanih dobitkov ravno v lanskem letu, in sicer okrog 98 milijonov evrov. V zadnjih petih letih pa so srečneži z igranjem tovrstnih iger na srečo v žepe po-
spravili skupaj 644 milijonov evrov. V letu 2011 je bilo namreč podeljenih 121,2 milijona evrov, 147,4 milijona evrov v letu 2012, 122,3 milijona evrov v letu 2013 in v letu 2014 154,6 milijona evrov. V Sloveniji je bil najvišji dobitek izplačan leta 2014. Vreden je bil rekordnih 28,2 milijona evrov, kar je daleč najvišji dobitek v zgodovini prirejanja iger na srečo pri nas. Drugi najvišji dobitek, vreden dobrih 21 milijonov evrov, pa je bil izplačan leta 2013.
Dobitki nižji v igralnicah in igralnih salonih
Zanimalo nas je še, kako pa je z dobitki v igralnih salonih in igralnicah, a kot so pojasnili na finančni upravi, podatka o vseh izplačanih dobitkih pri prirejanju posebnih iger na srečo statistično ne vodijo. Vodijo pa podatke o posameznih dobitkih, ki pa so precej nižji v primerjavi s klasičnimi igrami na srečo. Od leta 2011 do 2015 je namreč najvišji dobitek znašal 552.520 evrov. Izplačan je bil leta 2011. V igrah na srečo v igralnicah in igralnih salonih pa je tudi manj dobitkov v vrednosti nad 100.000 evrov.
Monika Levanič
da, nekaj dni za njimi pa še samice. V gnezda iz vej in blata štorklje znesejo do 5 jajc. Mladiči se izvalijo v začetku maja, gnezdo pa navadno zapustijo v začetku julija.
Eva Milošič
Izplačani dobitki pri klasičnih igrah na srečo
Trajno prirejanje klasičnih iger	2011	2012	2013	2014	2015
Izplačani dobitki	121.244.702	147.407.908	122.317.105	154.601.917	98.429.991
Od 2010 do 2014 za dajatve 601 milijon evrov
Igre na srečo pa predstavljajo tudi pomemben vir dohodka države. V državni proračun se je namreč od 2010 do 2014 iz tega naslova steklo 601,5 milijona evrov, leta 2014 107,2 milijona evrov, do dela sredstev pa so bile upravičene tudi lokalne skupnosti ter invalidske, humanitarne in športne organizacije. Od tega pretežni del sredstev plačajo igralni saloni in igralnice. Dajatve slednjih so namreč v analiziranem obdobju znašale 453,5 milijona evrov (dajatve igralnice 233 milijonov evrov, dajatve igralnih salonov pa 220,5 milijona evrov), od tega leta 2014 81,3 milijona evrov. Dajatve iz klasičnih iger pa so od 2010 do 2014 skupaj znašale 148 milijonov evrov, leta 2014 25,9 milijona evrov.
Cirkulane • Postavitev gnezdilnega podstavka
Novo gnezdišče čaka štorklje
Na dimnik cirkulanske stare večnamenske dvorane so na pobudo krajanov namestili gnezdilni podstavek za štorklje. Tu so v zadnjih letih že skušale gnezditi, nazadnje pa so v Cirkulanah par štorkelj gostili pred desetletji, ko si je gnezdo spletel na strehi osnovne šole.
trki z električnimi žicami."
Štorklje tradicionalno gnezdijo na severovzhodu Slovenije, ornitologi z DOPPS pa beležijo širitev gnezditvenega območja proti zahodu: v Belo krajino, Savsko ravan, Dolenj-
sko podolje, na Notranjsko in Ljubljansko barje. Bele štorklje so selivke in prezimujejo v Afriki, k nam pa se vračajo prav v teh dneh; konec marca ali v začetku aprila. Najprej priletijo samci, ki skušajo zasesti gnez-
V Cirkulanah bodo letos lahko štorklje pridno prinašale otroke ...
Vir: FURS
Foto: EM
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 29. marca 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Malo sonca, pa Štajerci že sadijo krompir
Krompir sodi med tiste rastline, ki si jih lastimo tako zelenjadarji kakor poljedelci. Salomonsko rešitev so našli v zakonodaji, kjer menijo, daje zgodnji krompir, ki je pospravljen do junija, vrtnina, kasneje izkopan pa poljščina.
Vendar krompir ne sodi med rastline, ki jih lahko sadimo v hladno zemljo. Vrtičkar-ji, vsaj vi ne posnemajte verno tistih, ki na njivah tvegajo s tako zgodnjim sajenjem. Potr-pite in počakajte, da se zemlja segreje vsaj na 8 °C. To je najnižja temperatura, ki jo strokovnjaki še dopuščajo za prvo sajenje nakaljenih gomoljev.
Kako izbrati seme
Krompir v resnici razmnožujemo vegetativno, saj so gomolji kljub vsemu del materine rastline in niso nastali s kombinacijo očetovih in materinih genov. Zato seme strokovno zagotovo ni pravi izraz, čeprav ga najpogosteje uporabljamo.
Drobni gomoljčki kot seme še zdaleč niso najkakovostnejši material za sajenje. Iz njih zrastejo rastline s šibkimi stebli, veliko občutljivejše tudi na bolezni in privlačnejše za škodljivce. To, kar zdaj v trgovinah ponujajo vrtičkarjem kot seme, so smeti, ki bi jih morali zavreči. Gomolji naj bodo veliki vsaj 45-55 mm, a to je res najmanj. Bolje je velike gomolje narezati kakor saditi tako mali sadilni material! Kdor ne verjame, naj naredi poskus: dajte nakalit te male gomoljčke in navadne jedilne gomolje iz kuhinje in primerjajte velikost kalčkov oz. poganjkov. Potem vam bo jasno, da tako tanki in nežni kalčki ne morejo dati močne, odporne rastline.
Izbor sorte
Tako kakor pri vseh vrtni-
Slovenci imamo radi krompir.
nah obstaja pri krompirju veliko število sort, zato so mnogi zelo zmedeni. Ko razmišljamo o sorti, moramo najprej vedeti, za kakšen namen bomo sorto sadili. Večina vrtičkarjev seveda nima dovolj prostora in posadi samo nekaj krompirja za prve sladke zgodnje gomolje, ki še nimajo dozorele kožice. Namerno nisem napisala zgodnji krompir, saj lahko take gomolje izkopljemo tako pri zgodnjih kakor pri poznih sortah, le čas vegetacije je različen. Se pa potem sorte razlikujejo med seboj po skladiščenju. Zato me vedno razjezi, ko se v trgovinah zelo zgodaj pojavi t. i. mladi krompir po nesramno nizkih cenah. To ni mladi krompir, to je samo krompir, ki že ima utrjeno kožico, pridelan pa je bil v krajih, kjer ga zdaj že sadijo. Pravilni izraz bi morda bil novi ali zgodnji krompir, nikakor pa ne mladi, saj se kožica ne lupi
SETVENI KOLEDAR	i 1 Ob navedenem flff^H PUH času je primerno BP^B za sadje in zelenjavo E&Jtl 1 s plodovi. ■¡bEflfl			Ob navedenem i asu je primemo za podzemne pridelke.	
SUŠEČ	2016		APRIL		
PETEK Edvard		a	rPCIEK 1 |		□
SOBOTA 19 Jožef		i	jsSEto 2 rrtw		
NEDELJA 20 Srečko	ItJ» iJLC'xí p-.'rr.LJ: »M« 1 1	a	Wttfl IA 3 ^		
PONEDELJEK 21 Benedikt			j POhEKUDl <« M 4 |Ddw		m
TOREK 22 v&sii«		□	¡TCBEK 5 ^_____	- "0	
SREDA 23 j°že	06.13 lunin mit 15.01 ©	i:::;	[5WD* 6 ^	AM	m
:ČETRTEK 24 Gafcfijel			i čttirrEK 7	IIJi ®	B
PETEK malerinstó dan i9.o» 25 Minka		M	fPfTOf 8 y		□
SOBOTA 26 Maksima		M	SOftOTA 9 Tona}		□
[ NEDELJA vtf ika not 27 RuPwE	t*!citk poktnef i fw i	1	Imld&m 1 io	IH»	
PONEDELJEK veütanofrii 08.« f\ Q cc-neileijek Zo Jan"		B	fFOMMUEK lil-		
i TOREK 29 -		H	Iiorfk ¡12 -		m
SREDA 30			| "jffl.UA 13 «*		m
1 ČETRTEK ' ^ 1 Benjamin		£	i temnil 14	sn	
			j PCf CK 15 hc"™		s
			j SOKU 16 Bernardi		H
			[17«	1,1ra □	
Ob navedenem easy je primerno za cvetje.
Ob navedenem času je primemo za listnate rastline.
Počitek zaradi mrka
Vir: KZ Ptuj
tako, kot si želimo in smo na to navajeni Slovenci. Zato ne nasedajte tem napisom in si mladi krompir pridelajte sami doma. Če pa ne, ga poiščite na najbližji kmetiji.
Z imenom sorte dobite tudi informacijo, kakšnega okusa bo krompir. Z napisom zgodnji, srednje zgodnji, pozni krompir te informacije ne dobite. Zato vedno kupite samo semenski material, na katerem je zapisana tudi sorta. Sorte s kratko vegetacijo - zgodnje sorte se običajno skladiščijo krajši čas. To jih loči od srednje poznih in poznih sort. Sorte se med seboj ločijo tudi po odpornosti ali tolerantnosti na različne bolezni, ki otežujejo pridelavo krompirja. Če želimo krompir skladiščiti, potem ni napak, da se pozanimamo, kako je s to odpornostjo pri posamezni sorti. Če pa sadimo krompir samo za sprotno porabo, potem ta dejavnik ni najpomembnejši. Etiketo z imenom sorte shranite še za drugo leto, da boste poiskali isto sorto, če vam je ustrezala, ali drugo, če ta ni bila taka, kot ste pričakovali.
Težko je odgovoriti na vprašanje, kateri krompir kupiti, kar tako, na pamet. Če ste bili do sedaj zadovoljni s sorto, potem je ne menjajte, saj konec koncev na vrtu pridelujemo krompir zase, mora biti dober, pridelek pa je tako od vseh sort, ki se uradno prodajajo, dovolj visok.
Ponosni na nove slovenske sorte
Naj pa ponosno povem, da je krompir ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo. S tem se ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Zato imamo na slovenskem trgu seme slovenskih sort in sama menim, da je to za vrtičkarja zadosten razlog, da se odloči za eno izmed njih. Nove sorte so žlahtnjene tako, da so primerne za naš okus, za naše vremenske razmere, so odpornejše in predvsem so naše, slovenske.
Nova slovenska sorta vipava z rdečo lupino in krem mesom je primerna za vsakogar.
Večina novih slovenskih sort je poimenovanih po slovenskih rekah. Zdaj je njihova paleta že zelo široka, tako da lahko med njimi vsak najde nekaj zase. Najzgodnejša je KIS vipava, ki pa se kljub zgodnosti zelo dobro skladišči. Občutljive lahko zmoti njena temnejša kožica, a se po kuhanju in pečenju temna barva razbarva. Zato naj vas to ne odvrne, da je ne bi preizkusili na svojem vrtu. Odlična je prav za vrtičkarje, saj združuje zgodnost in dobro skladiščenje.
Po zgodnosti ji je podoben kresnik, stara dobro poznana slovenska sorta. Zame je najboljši mladi krompir prav kresnik. Vipava pa je zanimiva zato, ker je zgodnja, vendar lahko dozorele gomolje hranimo še nekaj mesecev.
Po zgodnosti je sledita KIS kokra in KIS krka, prva novejša, druga pa že uveljavljena na slovenskih vrtovih in njivah. Krka ima svetlo kožico in belo meso, kokra pa ima meso svetlo rumene barve, primerna je tudi za skladiščenje. Odlikuje se tudi po odpornosti na
krompirjevo plesen. Sorta KIS krka je posebej žlahtnjena za peščena, suha tla. Zato jo priporočam za sajenje na našem Ptujskem polju.
Sorte KIS mura je srednje pozna in že namenjena tudi daljšemu skladiščenju. Je občutljiva na sušo in zahteva zalivanje. Meso je krem bele barve. Pozne novejše slovenske sorte pa so KIS sora in bistra. Obe sta sorti z belim mesom, kot najbolj ustreza večini Slovencev. Odlikuje ju visok pridelek. Sadimo ju nekoliko redkeje, posebej prva je zelo močna in košata.
V zadnjih časih se veliko govori o ohranjanju domačega semena. Ohranili ga bomo samo, če ga bomo sejali, ga iskali pri trgovcih in ga od njih zahtevali. Žal danes samo iz ljubezni do domače zemlje nihče več ne bo delal.
Ne sadimo v mrzlo zemljo
Krompir sadimo šele, ko se zemlja ogreje na 8 oC. Nižje temperature lahko povzročijo
KGZS - Zavod Ptuj sporoča
propad prvih kalčkov, ti pa so najbolj rodovitni. Zato se je vedno treba potruditi in posaditi gomolje s prvimi klicami, tudi če so te že zelo porasle. Če se le da, jih ne odtrgamo. Saj se res vedno pojavijo nove iz spečih očes, a te imajo potem tanjša, nežnejša stebla, rastline pa so zaradi tega občutljivejše na bolezni, vsekakor pa imajo tudi nižji pridelek.
Zgodnji krompir lahko sadite tudi v rastlinjak, vendar ne pozabite na njegovo sorodstvo s paradižnikom, kolobar bo težko vzpostaviti. Se pri temperaturah 8 °C bi morali biti gomolji nakaljeni. Nakazujemo pri temperaturi okoli 1015 °C, ne sme biti pretoplo, in na svetlobi. Tako bodo klice močne, čvrste in primerne za sajenje tudi v hladnejša tla.
Po zgodnjem sajenju vse do konca aprila posajene gredice raje pokrijte. Pomrznejo lahko tudi klice, ki še niso prišle na svetlo. Ko prilezejo na svetlo vse rastline, krompir prvič ognite, naj vas ne boli pokrivanje zelenih, čvrstih poganjkov. Tako boste naredili globlji koreninski sistem, na katerem bo nastalo več gomoljev. Drugič ogrnemo krompir vse do vrhnjih poganjkov nekaj prej, preden se vrste sklenejo. S tem boste preprečili zelenjenje zgornjih gomoljev v poletni vročini, predvsem pa za čim dalj časa preprečili selitev spor krompirjeve plesni na gomolje.
Čeprav vas torej toplo vreme že kliče na plan, najprej okopljite česen, zimske solate, motovilec. Trgovine so tudi že polne lepih sadik solate, nekaterih kapusnic, pora, rukole, celo špinače, blitve, vse to lahko posadite na prosto brez skrbi. Tudi peteršilja in korenčka še nikakor ne sejemo, razen v rastlinjake.
Upam, da boste našli dovolj potrpežljivosti in počakali na pravi čas. Zemlja se že ogreva. Njeno temperaturo lahko spremljate tako na teletekstu Televizije Slovenija na strani 166 kakor na spletni strani ARSO: agrometeorološki podatki. Dela je tudi brez prehitrih setev in sajenj dovolj. Prezgodnje delo lahko pomeni več bolezni in več težav.
Materiali za apnjenje prekislih tal
Vrsta materiala	Koncentracija CaO	Slabosti	Dobre lastnosti
Apnenčeva moka	52 %	slabo topna (odvisno od kalibracije), previsoka vsebnost magnezija.	poceni
Hidratizirano apno	70 %	zahtevno trošenje, se praši, naenkrat lahko potrosimo samo 500-1000 kg/ha, visoka cena.	takojšnje delovanje
Naravni litavski apnenec	52 %	velike količine na hektar	poceni delovanje enakomerno skozi več let
Pripravki iz apnenčevih alg	50-90 %	previsoka cena, kratkotrajno delovanje.	hitro delujoča, takojšen učinek
Iz tabele je razvidno, da je najprimernejši material za apnjenje v primeru prekislih tal naravni litavski apnenec, ki ima dolgotrajno delovanje, obenem pa je cenovno sprejemljiv. Da učinkovito izboljšamo pH-vrednost moramo namreč dodati od 3 do 6 ton čistega kalcijevega oksida, kar pomeni znatne količine materiala. S hidratiziranim apnom, agroapnom ali izdelki iz alg lahko rešujemo trenutni pridelek, nikakor pa ne rešujemo prenizkih pH-vrednosti.
Kdaj apniti?
Najbolje je apniti izven rastne sezone, pozimi ali po žitnih strniščih. Pravi efekt apnjenja je viden čez kako leto, ko se apno enakomerno pomeša po ornici.
Prav tako ni zaželeno, da prihaja apno v stik z gnojili, predvsem nitrofoskali, zato je smiselno, da po apnjenju ali pred gnojenjem opravimo mehansko obdelavo tal.
Ivan Brodnjak
Foto: MP
torek • 29. marca 2016
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
Neznano o znanih - Severa
Filmoljub
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA?
Ptujski grad, piščančki, kurenti.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Sproščenost in zanimivost.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Trudim se biti iskrena, resnična.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU?
Sprehajam psa, raziskujem svet, pomembno mi je preživljanje časa v družbi mojih najbližjih.
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU?
Zelenjavne juhe vseh vrst in solate.
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
Na dopust najraje hodim včasih na sever, včasih na jug.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI?
Matematika mi nikoli ni bila preveč pri blizu. Najbolj sem uživala pri likovnem pouku.
8.	S KATERIM SVETOVNO ZNANIM GLASBENIKOM BI POSNELI DUET OZ. BI SODELOVALI, ČE BI IMELI TO PRILOŽNOST?
Trenutno je to Bill Evans.
9.	KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/ IGRALKE?
Ples v dežju. Na primer Nicholas Cage, Duša Počkaj.
10. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?
Nazadnje sem imela v roki Imenovali so jo Dvoje src avtorice Marlo Morgan. Poseben prostor v mojem srcu zasedajo knjige iz otroštva,
kot sta Pika Nogavička ter poezija Otona Župančiča.
11.	KAKO BI OCENILI SITUACIJO NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI IN KATERE NAŠE IZVAJALCE NAJRAJE POSLUŠATE?
Naša država, kot ostale evropske države, lahko in mora skrbeti za kulturno vitalnost. Za to ima vrsto mehanizmov, ki Evropi zaenkrat še omogočajo, da ohrani semensko raznolikost tako rastlin kot umetnosti. Kloniti tržni logiki in ameriškemu »vse je naprodaj« sistemu je za Evropo pogubno.
Ustvarjalci, ki jih spoštujem, so tisti, ki jih dojemam, da ohranjajo suverenost, kot npr. Neca Falk, Vlado Kre-slin, Leeloojamais, duo Demeter, Gal Gjurin, Elda Viler, Duša Počkaj ...
12.	KAJ VAS NAJVEČKRAT VRŽE IZ TIRA?
Morda neprofesionalni polovičarski odnosi.
13.	NAJBOLJ NENAVADEN DOGODEK, KI SE VAM JE ZGODIL MED NASTOPOM?
Lani poleti na Festivalu UD v Ljubljani sem med petjem »profesionalno« pojedla mu-šico. V Krškem pa je ena za-vandrala v nosno votlino, kjer se je izgubila v neznano. :)
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Ukinila bi norijo standardiziranega merjenja in testov v javnem šolskem sistemu. Fakultetna izobrazba bi nujno morala biti odprta za željne in sposobne za določen študij. Matura je že dolgo praktično edini kriterij, individualnega principa se žal bojimo, proti maturi je tudi nedobičkono-sen.
15.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Barvne, včasih tudi črno-bele.
Janko Bezjak
Priporočamo v branje... Rujana Jeger:
Darkroom
Roman, ki odseva podobo življenj pripadnikov hrvaške »izgubljene generacije« ...
Rujana Jeger (znana hrvaška kolumnistka in hčerka Slavenke Drakulič) v svojem prvencu prinaša mozaično strukturo, polno likov in njihovih zgodb, ki skupaj tvorijo sliko izgubljenega sveta in mesta, ki ga še vedno pretresajo travme vojnih in povojnih dogajanj na Hrvaškem. Roman, spisan v berljivem jeziku, je provokativen zaradi žalostne slike sodobne Hrvaške in generacije,
ki je dozorevala na prehodu 80. let v 90., pa bi morala biti steber njene današnje družbe.
Romana ne boste mogli brati kar tako mimogrede, saj se v njem nenehno prepletajo prvoosebne izpovedi različnih knjižnih oseb in je včasih treba biti prav pozoren na to, kdo nam v nekem trenutku kaj pripoveduje. Ocena:
e s t v i
NAJ
1.	FADED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLH
2.	7 YEARS - LUKAS GRAHAM
3.	HYMN FOR THE WEEKEND - COLDPLAY/BEYONCE
4.	LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER
5.	IF YOU EVER WANT TO BE IN LOVE - JAMES BAY
6.	SOMETHING IN THE WAY YOU MOVE - ELLIE GOULDING
7.	ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH
8.	PILLOWTALK - ZAYN
9.	STREESED OUT - TWENTY ONE PILOTS
10.	I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNE
11.	WHEN WE WERE YOUNG - ADELE
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Cinepiexx in Ko/osej Maribor
London je padel
Foto: splet
Vsebina: Mike Banning, varnostnik iz Bele hiše, se tokrat v službi varovanja predsednika ZDA odpravi v London na državniški pogreb angleškega premierja. Ker se na njem zbere nekaj ducatov voditeljev najpomembnejših držav sveta, je to seveda idealna priložnost za teroriste. In res, nenadoma se v Londonu zvrsti serija napadov, ki zdesetkajo največje znamenitosti angleške prestolnice. Predsedniki cepajo kot muhe, živo glavo seveda po Banningovi zaslugi odnese samo ameriški predsednik. Toda s tem se lov nanj šele dobro začne ...
Pred tremi leti sta tudi na naša platna prišla dva filma s precej podobno vsebino: teroristi napadejo Belo hišo. Eden od teh filmov, Olimp je padel, je bil prava orgija krvave akcije, ki je bila v svoji neumnosti razvlečena v takšno skrajnost, da je na koncu postala že zabavna in morda celo kanček zanimiva. Letošnje nadaljevanje, v katerem so dogajanje prestavili v London, je najbrž eden najslabših akcijskih filmov leta, če ne desetletja. V njegovi sestavi, v kateri ne deluje prav nič, je toliko vsega narobe, da se je težko odločiti, kje začeti.
Tudi če z močjo volje mogoče še spregledamo klasičen manipulativni uvod, ki konec koncev niti ne izstopa kaj preveč iz žanra, pa se sum, da je produkcija šla zelo narobe, pojavi v dolgem akcijskem prizoru, ko rakete klatijo helikopterje na tla. Jasno je, da danes v tovrstnih prizorih uporabljajo računalniško grafiko, toda tokrat so posebni učinki tako zanič, da je že skoraj neverjetno. Plastičnost računalniško generirane animacije je tako vidna kot v kakšni sobotni risanki izpred desetih let in gledalca seveda popolnoma izvrže iz užitka gledanja. Nato so tu še izjemno prazni in butasti dialogi, da celo Morgan Freeman, ki zna s svojo mogočno prisotnostjo in glasom vsakemu filmu in prizoru dati težo in pomembnost, v nekem trenutku obupa in sredi prizora vidno nejevoljen zavije z očmi, ker ne more verjeti, kakšne neumnosti govori. Tudi Aaron Eckart, sicer sijajen igralec, ne zmore energije za pristno igro in se najbrž sprašuje, kako je lahko privolil v takšno skrpucalo. In med avtomobilsko dirko in eksplozijami sredi Londona v ozadju vidimo ljudi, ki mirno hodijo po pločnikih, kot da se nič ne dogaja. In še in še. Spisek je neskončen in pokaže, da je šlo za prehitro in preveč amatersko produkcijo. Film je tako slab, da bi v njem mogoče lahko našli delno zadoščenje že zgolj zato, ker spominja na gore pocenskega video-pofla iz osemdesetih, toda običajna diehardovska formula, ki je tokrat oropana čisto vsega, v svoji prozorni čustveni manipulaciji gledalca postane komična, zlasti ob obveznem prizoru rajanja obveščevalcev v operativah, ko je predsednik naposled rešen. Zeh! Film torej ne premore niti ene dobre stvari, razen mogoče všečno oblikovanega posterja.
Matej Frece
London Has Fallen
Igrajo: Gerard Butler, Aaron Eckhart, Morgan Freeman, Angela Bassett, Robert Forster, Jackie Earle Haley, Melissa Leo Režija: Babak Najafi
Scenarij: Creighton Rothenberger, Katrin Benedikt
Žanr: akcijski triler
Dolžina: 99 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwmfedrafcoiü
20 Šta/m&TEDNlK	Nasveti	^	torek • 29. marca 2016
Kaj bomo danes jedli				/S^		Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK korenčkova kremna juha, zapečene testenine s koščki šunke, solata, jabolčne miške	SREDA jetra v omaki, krompir v kosih, dušeno kislo zelje, sadje	ČETRTEK jota s kislo repo in prekajeno klobaso, buhteljni	PETEK gobova juha, ajdovi žganci, palačinke s skuto	SOBOTA ^—J piščančji paprikaš, polžki, rulada	NEDELJA goveja juha, vratovina na žaru, pečen krompir, zelenjava, biskvit	PONEDELJEK govedina (iz nedeljske juhe), špinača, pire krompir, sadje
Vratovina na žaru
Sestavina: 1 kilogram vratovine; za marinado: 1 dl olja, 5 strokov stisnjenega česna, 3 čajne žličke gorčičnih semen v vinu, 1 čajna žlička mlete sladke paprike, sok polovice limone, 1 čajna žlička kečapa, sol, poper, origano.
Vratovino narežemo na 1 cm do 1,5 cm debele kose. Posebej pripravimo marinado iz navedenih sestavin in vsak kos mesa potopimo vanjo. Položimo ga v posodo, na koncu pa ostanek marinade prelijemo po mesu, zapremo posodo in postavimo v hladilnik vsaj 3 dni pred peko. Vratovino pope-čemo na žaru po vsaki strani 5 minut. Zraven ponudimo svež paradižnik, mlado čebulo in zelenjavo z žara po izboru, pa tudi v pečici pečen krompir, ki ga pripravimo z isto marinado kot vratovino.
Jabolčne miške
Sestavine: 1 lonček navadnega jogurta, 2 jogurtova lončka moke, 1 jajce, pol vrečke pecilnega praška, 1 žlica sladkorja, malo soli, kanček ruma, 1 naribano jabolko, malo cimeta.
Vse sestavine zmešamo z mešalcem in pustimo malo počivati. V posodi segrejemo olje, in ko je dovolj vroče, vanj namočimo žličko in z njo zajemamo testo. Miške vložimo v vroče olje, in ko so pečene na eni strani, se same obrnejo na drugo stran. Še vroče potresemo s sladkorno moko, ki ji dodamo malo cimeta.
i
ZPS • Avtomati s hrano in pijačo na slovenskih fakultetah pod drobnogledom
Zdrava izbira prej izjema kot pravilo
Zdrave prehranjevalne navade podpirajo naše zdravje in so pomembne v vsakem življenjskem obdobju posameznika. Pa vendar je zaradi vse hitrejšega načina življenja zdrava prehrana poseben izziv tudi študentom, ki v stisku s časom za hiter obrok poskrbijo tudi z obiskom avtomata s hrano oz. pijačo na svoji fakulteti. In kakšna je ponudba?
Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora v okviru programa Študent, veš, kaj ješ? preverila ponudbo v 100 avtomatih na slovenskih fakultetah. Tržni pregled je razkril, da je izbira pestra, vendar je ponudba bolj zdravih živil, ki si jih sicer študentje želijo, kar je razkrila tudi anketa med študenti, bolj izjema kot pravilo - avtomati so napolnjeni predvsem z živili, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli in tudi maščobe. Več kot 50 % predstavljajo tekočine (najpogosteje različne (ne) gazirane pijače, voda z okusom, kole in ledeni čaj), z dobrimi 30 % sledijo sladki prigrizki..., povsem na dnu, z 0,2 %, pa so sadje in zelenjava.
Namesto praznih kalorij si študentje želijo več zdravih izbir
»Rezultati ankete, ki smo jo izvajali med študenti univerz v Sloveniji, so pokazali, da študenti avtomate uporabljajo razmeroma pogosto, hkrati pa so s ponudbo hrane in pijače le deloma zadovoljni - tretjina študentov je z njo zadovoljna, približno isti delež pa je zadovoljen le s ponudbo pijače. Udeleženci najpogosteje posegajo po pijačah in po sladkih prigrizkih vendar pa je bilo iz odgovorov razbrati, da si želijo bolj zdravih alternativ (npr.
sadje, sveže solate) ter večjo izbiro izdelkov, prilagojenih posameznim prehranskim skupinam - veganskih, vegetarijanskih, brezglutenskih in da bi v avtomatih kupovali pogosteje, če bi bila ponudba primernejša,« je poudarila Daša Kokole iz Mladinske zveze Brez izgovora. Dodala je: »Vsekakor se zavedamo, da so v avtomatih določene omejitve glede tipa izdelkov, ki so lahko na voljo, vendar pa glede na to, da študenti pogosto na fakulteti preživljajo cele dneve in je prehranjevanje iz avtomatov njihova edina možnost, pozivamo k temu, da se v avtomatih poveča delež bolj zdravih prigrizkov.«
Desetina kupuje dnevno
Glavnina anketiranih študentov, tri četrtine je bilo žensk, kupuje hrano in pijačo na avtomatih nekajkrat na teden oz. nekajkrat na mesec, dobra desetina pa to možnost izkoristi vsak dan. Dobra tretjina, 39 %, porabi do dva evra tedensko za nakupe na avtomatu, 16 % pa jih za tovrstne nakupe nameni dva do pet evrov tedensko.
Dražje kot v trgovini
V anketi je kar 75 % anketirancev odgovorilo, da so živila v avtomatih dražja kot v trgovini. Cene v avtomatih so pričakovano višje kot v trgovinah, pri nekaterih izdelkih sicer »le« 10 %, pri drugih, še posebej pri pijačah, pa
so lahko razlike še večje. Avtorje raziskave so presenetile predvsem velike razlike med cenami enakih izdelkov v avtomatih na različnih fakultetah. Medtem ko bi v trgovini za vodo ošteli 0,35 evra, boste na eni fakulteti odšteli 0,50 evra, na drugi pa celo 0,75 evra.
Že en sendvič po maščobah in soli na meji varnega
Pa so sendviči res tako slabe kakovosti, kot v anketi pravijo študentje?
»V vseh avtomatih smo našli 31 različnih sendvičev, večina (76,7%) je bila polnjenih z različnimi mesninami (šunka, pršut, vratovina, piščančje prsi...), tudi s paniranim mesom. Le 13,3 % sendvičev je bilo polnjenih s tunino, delež vegetarijanskih sendvičev je bil še manjši (10 %). Povprečen sendvič je težak 200 gramov, vsebuje 550 kcal (2.300 kj), 20 gramov maščobe in 4 grame soli. Povedano drugače: študent, ki je zmerno telesno dejaven, z enim sendvičem vnese v telo okoli 20 % dnevnih energijskih potreb, dobrih 60 % še varnega vnosa maščobe in 80 % še varnega vnosa soli. Študentje imajo torej prav, da bi morali ponudbo sendvičev korenito spremeniti,« izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Pripravila: Mojca Vtič
Foto: http://www.tucsonsentinel.com
torek • 29. marca 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se...
... da se v najstarejšem slovenskem mestu marsikaj vidi, žal pa se marsičesa tudi ne vidi. Tako ne vidimo opazovalnega stolpa za ptičke ob jezeru, ne vidimo milanskega paviljona pri termah, ne vidimo kulturne dvorane v industrijski coni ob Puhovi cesti, ne vidimo hitre ceste proti prleškim sosedom, ne vidimo kongresov in kulture v tozadevno obnovljenem samostanu, še najmanj pa vidimo živahen turistični in življenjski utrip v srednjeveškem delu mesta. Le zakaj se tej rubriki v našem časopisu reče Vidi se?
Govori se...
... da je ptujska občina resnično racionalna ustanova: od sončne elektrarne na neki osnovni šoli bodo imeli letno 2 tisoč evrovprihodka, za sanacijo strehe, na kateri je postavljena ta elektrarna, pa bodo plačali 327 tisoč evrov. Torej bodo prvi dobiček pričakali leta 2179. Srečni naši zanamci!
... da bo stolp ob ptujskem jezeru imel dvoje opazovalnih vlog: ptičarji bodo opazovali svoje pernate prijateljice, manj navdušeni ptičje-ljubci pa bodo lahko gledali, kod ne bo nikoli vodila hitra cesta med Ptujem Ormožem.
Foto: Tajno društvo PGC
... da so mestni svetniki ob zadnjem sejanju umaknili z dnevnega reda razpravo o selitvi milanskega paviljona v najstarejše slovensko mesto. »Da bi se izognili žolčni razpravi,« so modro ugotavljali. Le kaj naj bi bilo tako
žolčnega? Pa ne, da nekateri niso za posvojitev paviljona?! Tega ne bomo nikoli vedeli, ker se bo odločila itak država. In potem bodo vsi mestni svetniki lahko zlivali žolč nanjo. Kako zelo priročno!
... da je po nastopu na izboru športnika leta občine Hajdina zelo naraslo zanimanje za vpis v vadbeno skupino zumbe v Slovenji vasi. Predvem med moškimi ...
... da znajo biti mestne svetnice prav strupene. Tako je ena sosvetnike obtožila pri-tlehnosti, druga pa njo ne-kompetentnosti. Kdo smo mi, da bi razsojali o tovrstnih kritikah?!
... da strokovnjaki ugotavljajo, da lepi spijo na hrbtu, pametni na trebuhu, simpatični na levem, privlačni pa na desnem boku. Neka Ptuj-čanka se je ob tem pohvalila: »Jaz pa se cele noči obračam v postelji. Zdaj vem, od kod moja popolnost.« (Pa ni mestna svetnica.)
Prireditvenik
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
					9			
		5						4
			3	8	6			
							1	5
7				2				8
9	6							
			4	5	7			
3						9		
			1					
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€€	GGG
Bik	vv	©©	€€	GG
Dvojčka	vvv	©©©	€€	G
Rak	v	©©	€	GGG
Lev	v	©	€	GG
Devica	vv	©©©	€€	G
Tehtnica	vvv	©©	€	GGG
Škorpijon	v	©	€€€	G
Strelec	v	©©	€	GGG
Kozorog	VV	©©©		GGG
Vodnar	VV	©©		G
Ribi	V	©©©		GG
Torek, 29. marec
09:00 Ptuj, Murkova ulica 4: velikonočna razstava TD Ptuj, do 18.00
17:00 Hvaletinci, sedež društva Sapiencia: zeliščarsko predavanje in občni zbor društva 18:00 Ptuj, Fürstova hiša, Krempljeva ul.: otvoritev kiparske
razstave akademskega slikarja Tomaža Plavca 19:30 Ptuj, DomKulture Muzikafe: večer z Mileno Miklavčič, pisateljico in raziskovalko preteklosti - Ogenj, rit in kače niso za igrače
Sreda, 30. marec
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pravljično srce 19:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Huda pokušnja: pesnik in pisatelj Aleš Šteger in vinar Peter Gonc
Četrtek, 31. marec
13:00 Ptuj, razstavišče na Muzejskem trgu 2: odprtje vitrine
meseca Neznanec iz Slovenje vasi 16:30 Voličina, kulturni dom: območna revija otroških pevskih zborov Čričkov gaj, JSKD
Petek, 1. april
08:30 Podlehnik, večnamenska dvorana: območno srečanje
lutkovnih skupin Dober dan, lutka, 2016, JSKD 16:30 Voličina, kulturni dom: Slavčkov gaj, območna revija mladinskih pevskih zborov
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 31. marec: 19:00 Mustang. Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. april: 17:00 Jakec naroči bratca; 19:00 Oskarjevi nominiranci: Mustang; 21:00 Oskarjevi nominiranci: Trumbo.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
»Zapolniti uro - to je sreča; zapolniti uro, ne da bi pustili špranjo za kesanje ali odobravanje.« Ralph
Waldo Emerson
»Življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov -majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so poljub ali nasmeh, prijazen pogled ali iskren
poklon.« Samuel Coleridge
»Mislim, da... človeku ni dano doživetje sreče samo enkrat in potem nikoli več; v tebi se skriva in bo prišla tako zanesljivo kot smrt...«Isak Dinesen
Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog
Velja za teden od 30. marca do 5. aprila 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
1 .. 1	
Štajerski \	rEDNIK
www.tednik.si	
¡T3stajerskitedn¡k	- Stajerskitednik
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
£" ir * ♦▼ji ¿ ¿jf* 'jl djiffr* pp.-' H «i^gj		
	Ü2 Ü	
		P yjAcEia
- w jL	KAP	
		
		
1 k L		
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Majda Kocjan, Mihalovci 27, 2259 Ivanjkovci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 29. marca 2016
Kidričevo • Ob dnevu otrok z dodatnim kromosom
Še vedno veliko tabujev o otrocih z downovim sindromom
21. marec je posvečen otrokom, ki se rodijo z dodatnim kromosom - otrokom, ki imajo downov sindrom. Izkušnje vzgoje otrok z omenjenim sindromom so si izmenjale in delile z drugimi tri mame Silva, Sonja in Natalija s Ptuja in okolice v družinskem centru Kidričevo.
Leto	Število
2002	17
2003	11
2004	16
2005	11
2006	16
2007	19
2008	13
2009	9
2010	11
2011	7
2012	12
2013	8
2014 (neuradni podatki)	8
»Ko se je Nejc rodil, sprva nič ni kazalo na downov sindrom, nato pa so se začele težave in moral je v Ljubljano. S sindromom sva rastla, delala, kolikor je šlo. Cilj je bil, da je zdrav, da bo začel hoditi in govoriti. Vse to sva dosegla,« je povedala Silva Emeršič. Je pa razvoj otrok z downovim sindromom stopničast, kar pomeni, da je treba znanje dolgo časa nalagati, ko pa ga otrok osvoji, mu znanje tudi ostane. Tako se je Nejc naučil pisati tudi male tiskane črke. Sta pa Silva in Nejc z najrazličnejšimi vajami in terapijami začela že zelo zgodaj. »Nejcu so bile vse dejavnosti predstavljene skozi igro, vsaka igrača je bila kupljena z določenim namenom. S tem je rastel. Tako so razne obravnave postale del navad, to so naši krožki,« je povedala Emeršičeva. Ob tem je poudarila: »Za naju ni preprek.
Ko sva prvič šla peš po ulici, so se sosedje bojda pogovarjali, da potem pa ni tako prizadet, če si upava na sprehod. Takšne besede so bile izrečene pred 14, ne pred 40 leti. Za premagovanje stereotipov si moramo prizadevati starši. Če starši ne bodo naredili koraka naprej, potem tudi v družbi ne bo sprememb.«
Učitelji morajo imeti predvsem srce
Emeršičeva je opozorila tudi na neurejenost šolskega sistema, saj da manjka srednješolski program s prilagojenim programom. Dodala je: »Ne glede, ali gre za vrtce, šole ali šole s posebnih programom, bi moralo veljati, da izobrazba učitelja ni vse. Učitelj, ki dela z našimi otroki, mora imeti na prvem mestu srce in da si prizadeva iz učenca izvabiti največ, kar je
mogoče, da ne išče pomanjkljivosti in neznanja.«
Na vprašanje Metke Demšar Goljevšček iz družinskega centra, kaj bi mame otrok z downo-vim sindromom potrebovale, da bi se bolje počutile in bolje vedele, kaj narediti, pa je Silva Emeršič odkrito odgovorila: »Čudežno palčko. Ni enoznačnega odgovora. Vsak otrok je poseben. Mi živimo iz dneva v dan po občutku na eni strani, na drugi strani pa delamo stvari, ki so jih otroci navajeni.«
Otroci so izjemno skromni, iskreni in ljubeznivi
Čeprav imajo otroci z downo-vim sindromom tipične skupne značilnosti, so med njimi velike razlike. Opazimo jih tako pri njihovem značaju kot tudi pri telesnih in duševnih sposobnostih,
seveda pa ima vsak otrok tudi čisto individualne lastnosti, ki jih je podedoval od svojih staršev, so dejali v društvu Downov sindrom Slovenije. Silva Emeršič pa je izpostavila še nekaj lastnosti: »Naši otroci so izjemno skromni. Zaradi Nejca opazim stvari, ki jih prej nisem, na primer cvetoče zvončke spomladi.
Ob tem je njihova ljubezen neizmerna, zelo dobro pa prepoznajo tudi iskrenost in hinavščino.«
Sicer pa število otrok z do-wnovim sindromom z leti upada, kar je najverjetneje posledica zgodnjega odkrivanja s presejalnimi testi (nuhalna svetlina), menijo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Se pa
Vir: NIJZS
Število otrok z downovim sindromom z leti upada.
verjetnost za downov sindrom pri otroku viša s starostjo porodnice. Po podatkih društva naj bi bila verjetnost za downov sindrom pri otrocih, katerih matere so ob porodu stare 25 let, okoli 1/1250, pri nosečnicah, starih 30 let, je verjetnost okoli 1/1000, pri nosečnicah, starih 35 let, okoli 1/400, pri nosečnicah, starih 40 let, je verjetnost okoli 1/100, pri nosečnicah, starih 45 let, pa okoli 1/30.
Mojca Vtič
Ptuj • Regijske igre kot priprava na specialno olimpijado
Moč, vztrajnost in volja brez primere
Kar nekomu predstavlja najmanjši napor, lahko drugemu pomeni neverjeten izziv. Da takšne zanje velike izzive opravljajo z izjemno voljo in optimizmom, so ponovno dokazali udeleženci treninga motoričnih veščin (MATP) mariborsko-pomurske regije, ki so se na Ptuju minuli teden preizkušali na regijskih igrah.
Varstveno-delovni center Sožitje Ptuj je bil letos prvič organizator regijskih iger MATP, torej treninga motoričnih veščin za osebe s težko in težjo duševno motnjo.
„Sožitje kot član specialne olimpijade Slovenije je igre izpeljalo v dvorani Osnovne šole Ljudski vrt, skupaj pa so uspeli privabiti kar 137 udeležencev iz 10 zavodov. 83 tekmovalcev
se je skupaj s 54 spremljevalci poskušalo na 6 poligonih. Na njih so preverjali mobilnost, okretnost, ročnost in druge spretnosti tekmovalcev. Zmagovalci so bili tokrat vsi, saj ni šlo za tekmovanje, temveč za trening. Pravzaprav gre za to, da vsi tekmovalci opravijo vse postaje - nekateri samostojno, drugi pa z besedno ali fizično pomočjo spremljevalca. To za-
iger smo izjemno zadovoljni. Zadani cilji so izpolnjeni in že se veselimo specialne olimpi-jade. Tokratni dogodek je bil namreč odskočna deska za udeležbo na njej, saj nam pomaga pri izbiri tekmovalcev za udeležbo na državni ravni. Ne glede na vse pa je treba poudariti, da bistveno več kot
rezultati štejejo izkušnje naših tekmovalcev, ki z nadčloveškimi napori in voljo opravljajo zadane naloge in nas učijo, kaj pomenita moč in vztrajnost," je še dodal Kmetec.
Med desetimi ekipami, ki so se udeležile tekmovanja, sta ob treh tekmovalcih VDC Sožitje Ptuj sodelovali še ekipi ZUVD
Dornava in OŠ dr. Ljudevita Pivka. Dogodek je bil izpeljan tudi s pomočjo sponzorjev, donatorjev in prostovoljcev; med drugim je kot medijski pokrovitelj nastopila družba Radio-Tednik Ptuj, veliko pa so pomagali tudi člani PGD Turni-šče Ptuj.
Dženana Kmetec
nje predstavlja izjemno zadovoljstvo in je pomembno tudi z vidika socializacije in nasploh počutja tekmovalcev," je pojasnil Uroš Kmetec, vodja tokratnih regijskih iger in varuh v VDC Sožitje Ptuj.
Zbijanje žog s stožcev, hoja preko ovir, plazenje in kegljanje so le nekatere izmed postaj, na katerih so tekmovalci preizkušali sami sebe. „Z izvedbo
Majšperk • Društvo žena Tisa pripravilo razstavo
Pisanke in prtički na Ptujski Gori
Društvo žena Tisa Ptujska Gora je razstavilo velikonočne pisanke in prtičke z velikonočnimi motivi. Razstavo si je bilo v prostorih nekdanje krajevne skupnosti Ptujska Gora mogoče ogledati do velikonočnega ponedeljka.
»Videti je bilo mogoče najrazličnejše tehnike, s katerimi smo članice okrasile velikonočne pisan-ke. Uporabile smo od servietne tehnike in marmoriranja do kvačkanja,« je povedala predsednica društva Anica Tominc.
Poleg okraševanjavelikonoč-nih pisank so bile gospodinje te dni zaposlene tudi s pripravo velikonočnih jedi. In kot je povedala Anica Tominc, v košari niso smele manjkati klobasa, šunka, pletenica, hren, črni kruh in potica. »Slednjo znamo ptujskogorske gospodinje zelo dobro speči, saj smo imele pred leti tečaj pri kuharju, ki je hrano pripravljal za Tita. Seveda za peko potice ni dovolj le znanje, potrebni so še dobra moka, orehi in seveda dobra
merica ljubezni.«	Foto: Društvo žena Tisa
Regijske igre so za tekmovalce izjemna dogodivščina.
Foto:arhiv Sožitja Ptuj
MV Razstava je bila v prostorih nekdanje krajevne skupnosti.
Kidričevo • Za lepše velikonočne praznike
Paketi za 30 gospodinjstev
Občina Kidričevo in podjetje Fingušt - Mesnine Štajerske sta tudi letos podarila velikonočne pakete družinam in posameznikom v stiski in jim tako omogočila, da je v teh prazničnih dneh tudi v njihovih gospodinjstvih zadišalo po velikonočnih jedeh.
Donatorja sta letos zbrala denar za skupno 30 paketov v skupni vrednosti 470 evrov. Polovico denarja je prispevala občina, polovico Fingušt - Mesnine Štajerske. »Že četrto leto zapored smo se odločili za to potezo in skupaj z družbeno odgovornimi podjetji ljudem v stiski polepšali velikonočne praznike. 1 Želim vsem, da bi čim prej našli moč za izhod iz stiske,« je dejal direktor občinske uprave Damjan Napast.
In kaj so občani, katerih velikonočna miza bi bila sicer skromnejša, prejeli? »Jajca, pol kmečkega plečeta, prekajeno kračo in domače klobase,« je povedal Jože Fingušt, direktor mesnice s
Foto: Mojca Vtič	.
Jože Fingušt in direktor občinske uprave Damjan Napast sta v če- ™8erskega.
trtek pred veliko nočjo razdelila 30 paketov.	MV
torek • 29. marca 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
OS:00 Revija OPZ 2016: 2 del 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani
I K:00 Baletni in glasbeni nastop v Majsperku 20:00 Materinski ilan na Destmiku 21:00 Iz domače skrinje 22:50 Polka in Majolka 23:50 Vide o strani
SIP
TV
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.8iptv.si
08:00 Materinski dan na OŠ H ajdi na
09:15 Ptujska kronika
10:00 5. let Nonela PGD Zlatoličje
10:50 Cjostilna pri Franccl
11:00 Video strani
18:00 Materinski dan na OŠ SiarSc
20:00 K r :j:11 kn iz Občine I lajdina
21:10 Oddaja iz preteklosti
22:00 Polka in Majolka
08:00 Materinski dan -ŽamencL Mezgovci 08:40 Ljudski pevei se predstavijo i 1:30 ŠKL I 2:00 Video strani 18:00 Seja sveta Dornava - V ŽIVO 20:00 Z glasbo do srca; l.del 21:20 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
ZAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje.
Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208
Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče.
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
NESNICE, rjave, v 1 9. Tednu, tik pred nesnostjo - prodajamo. Rešek, Starše 23. 02/6881381 ali 040 531 246. PURANE in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemam po tel. 02/6881381 ali 040-531-246. Možnost dostave, Rešek, Starše 23. KUPIM traktor,_ lahko je Zetor, Deutz, IMT, Ursus, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič ali podobno, in traktorske priključke. Tel. 031 851 485.
NEPREMIČNINE
PRODAM zemljišče, 0,8 ha, ob cesti v Slatini (Cirkulane). Telefon: 031 839 897.
ZAPOSLIM voznika C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80._
ZAPOSLIM strojnika-rovokopača, po možnosti s C-kategorijo, pogodbeno, za nekaj ur mesečno. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: yj01,00 kWh/m2 na letoj
v | Štajerski	t	ed	in:	ik
www.tednik.si				
ilstajerskitedmk 1		.Stajerskitednik		
i i				
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
PETKOVO IZDAJO
DO ÖE
rRTKA ZJUTRAJ
t. URI
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah(^radio-tednik.sir za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCIl-NICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
28. marca mineva leto žalosti, odkar me je mnogo prezgodaj zapustil dragi
Boris Šegula
Hvala vsem prijateljem in znancem, ki se ustavite ob njegovem grobu.
Zelo te pogrešamo.
Milena in vsi njeni
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli, kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal?
V SPOMIN
29. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, svak, stric in sosed
Ignac Kajnih
IZ GRLINCEV 25
Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
Vsi tvoji najdražji
Tako kot reka v daljavo se zgubi,
odšel si tiho, brez slovesa,
za seboj pustil si spomin
na najina skupna srečna leta.
Le srce in duša ve,
kako boli,
ko tebe več ni...
V SPOMIN
26. marca je minilo 1 leto žalosti, odkar si se za vedno od naju poslovil, dragi
Aleš Cajnko
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 100
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji Helena in Lina
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 «KH3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8 "98,2-1043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
V SMS nagradnih igrah sodelujete tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
Slovenija • Številne smučarske nesreče in poškodbe
Do marca 271 nesreč, od tega osem hujših
Smučarska sezona se končuje. Bilanca črne kronike med letošnjo sezono do konca februarja je 271 evidentiranih nesreč, od tega osem s hujšimi telesnimi poškodbami.
V letošnji smučarski sezoni narava s snežno radostjo ni bila preveč radodarna. K temu so pripomogle dokaj visoke temperature v decembru, januarju in februarju, ki so upravljavcem smučišč vsaj v prvih tednih sezone povzročale kar nekaj preglavic. Vreme jim je šlo nekoliko bolj na roko v februarju.
Smučišča v glavnem torej končujejo letošnje obratovanje, mi pa smo preverili, kako varna so bila.
Letos precej manj nesreč
Smučarski užitki vsako leto prinesejo tudi več smučarskih nesreč in poškodb. Nekaj deset smučarjev tako vsako leto sezono konča z mavčno oblogo ali drugimi poškodbami.
K sreči je bilo tovrstnih nesreč v letošnji sezoni precej manj kot v letih poprej. »V smučarski sezoni 2015/2016 je
....... '"IN^Vwwi^
Wmmm
w/M
\ \ \\
Foto: Črtomir Goznik
Smučarski navdušenci radi pozabijo, da lahko zaradi neprevidnosti hitro gre kaj narobe...
Inšpektorat RS za notranje zadeve do konca februarja 2016 od upravljavcev smučišč prejel 271 zapisnikov o nesrečah na smučiščih. Od tega je bilo osem nesreč s hujšimi telesni-
mi poškodbami,« so sporočili z notranjega ministrstva. V lanski sezoni je bilo 3,5-krat več nesreč, in sicer kar 966, zgodile pa so se na 26 smučiščih. V nesrečah je bilo udeleženih
Manj nesreč na smučiščih, več s hudo telesno poškodbo
	2010/2011	I 2011/2012	I 2012/2013	I 2013/2014	2014/2015	2015/2016 I
S hudo poškodbo	-	-	21	19	36	8*
Z lahko poškodbo	-	-	1050	623	930	263*
| Skupaj |	1170	1075	1071	1 642	966	271* |
Vir: MNZ *Podatki so do konca februarja 2016
Podravje • Prazniki za nekatere žal nesrečni
Nesreča s tragičnimi posledicami
25. marca okoli 20.20 je bil OKC PU Maribor obveščen o prometni nesreči na Ptuju, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in pešec. Na kraj so bili napoteni policisti, reševalci in gasilci.
Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, so policisti z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je tisti petek okoli 20.15 19-letni državljan Slovenije vozil osebni avtomobil po Zagrebški cesti na Ptuju iz smeri Mariborske ceste proti Pobrežju. Ko je pripeljal v neposredno bližino stanovanjskega objekta Zagrebška c. 30, kjer vozišče poteka v rahlem spustu zaradi poteka pod železniškim nadvozom, je na desnem smernem vozišču ležal pešec, 68-letni državljan Slovenije. Voznik osebnega avtomobila je kljub sunkovitemu zaviranju s sprednjimi kolesi prevozil pešca in ga pri tem s spodnjim delom vozila po-
tiskal po vozišču, nakar je vozilo ustavil. Pri tem je pešec dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Nedelja nesrečna na Bistriškem
V nedeljo so policisti na območju Slovenske Bistrice obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bila dva udeleženca telesno poškodovana (eden lahko, drugi težje).
Nesrečo je povzročil voznik šti-rikolesnika, ki je zjutraj okoli 0.50 vozil štirikolesnik, registriran za dve osebi, in na njem prevažal še dva potnika. Peljal je po lokalni cesti v Oplotnici, pripeljal v iztek levega preglednega ovinka, a svoje vožnje ni prilagodil lastnostim ceste in svojim sposobnostim, zato je najprej okoli 41 metrov drsel skozi ovinek, nato pa zapeljal v desno zunaj vozišča na travnato bankino, po dobrih
skupaj 1.017 oseb. Od tega jih je bilo 36 s hudo telesno poškodbo. V smučarski sezoni leto poprej, 2013/2014, pa je Inšpektorat prejel 642 zapisnikov o nesrečah na smučiščih, od tega je bilo 19 nesreč s hudo poškodbo; v sezoni 2012/2013 je bilo 1071 zapisnikov, od tega 21 nesreč s hudo telesno poškodbo, v sezoni 2011/2012 so prejeli 1075 zapisnikov, v sezoni 2010/2011 pa 1170.
»Glede slovenskih smučišč lahko rečemo, da so varna, upravljavci se zavedajo pomembnosti varnosti na smučiščih. Inšpektorji uspešno sodelujemo tako z inšpektorji Prometnega inšpektorata kot tudi s policisti, ki svoje naloge opravljajo na smučiščih,« še ugotavljajo v letnem poročilu Inšpektorata RS za notranje zadeve za leto 2015.
Prisotnost policistov na smučiščih bolj izjema kot pravilo
Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, so primarno za varnost na smučiščih odgo-
Lani oglobili devet smučarjev, letos dva
Poleg nadzornikov občasno smučarje na slovenskih smučiščih nadzorujejo tudi možje v modrem. Preverili smo, koliko smučarjem so ti v zadnjih petih letih izrekli sankcije. Po podatkih notranjega ministrstva se število sankcij postopoma zmanjšuje. Izjemi sta lansko leto in leto 2013. Leta 2010 je bilo smučarjem skupaj izrečenih 32 sankcij (27 glob, 5 opominov), v letu 2011 25 (13 glob, 12 opominov), v letu 2012 11 (7 glob, 4 opomini), v letu 2013 33 (28 glob, 5 opominov), v letu 2014 11 (6 glob, 5 opominov) ter v lanskem letu 22 (9 glob, 13 opominov). Letos so doslej izrekli dve globi.
vorni upravljavci smučišč s svojimi nadzorniki smučišč: »Nadzornikom zakon o varnosti na smučiščih nalaga kar nekaj pristojnosti, med drugim lahko smučarju odvzamejo tudi smučarsko vozovnico, če smuča nevarno oziroma s tem ogroža druge smučarje.«
Ob koncu tedna in v času šolskih počitnic pa nadzornikom občasno pomagajo tudi
Foto: Črtomir Goznik
Svečke v podvozu na Zagrebški cesti opominjajo...
24 metrih vožnje pa s prednjim desnim delom štirikolesnika trčil v zadnji levi bočni del tam pravilno parkiranega osebnega vozila.
V prometni nesreči sta se potnika štirikolesnika telesno poškodovala in so ju s kraja nesreče odpeljali z reševalnim vozilom v UKC Maribor, kjer je bilo ugotovljeno, da je potnica dobila hude telesne poškodbe, vendar ni v smrtni nevarnosti, sopotnik pa lahke telesne poškodbe, so sporočili s PU Maribor.
Policisti pozivajo k
previdnosti
Vozniki enoslednih motornih vozil spadajo v kategorijo posebej ranljivih udeležencev cestnega prometa. Njihova udeležba v cestnem prometu se z ugodnimi vremenskimi razmerami povečuje, posledično pa se lahko poslabša stanje njihove prometne varnosti.
Da bi zagotovili večjo varnost motoristov, bodo policisti na območju policijske uprave Maribor od 28. marca do 10. aprila izvajali poostrene aktivnosti na tem področju: ob rednem delu bodo intenzivneje nadzirali kršitve teh voznikov na cestnih odsekih, kjer je problematika te vrste udeležencev prometa največja (ceste v naseljih, regionalne in glavne ceste). Obsežnejši poostren nadzor na območju celotne PU pa bodo izvedli 10. aprila med 12. in 19. uro, so sporočili policisti PU Maribor.
Vsako leto do pet glob za smučanje pod vplivom alkohola
Policisti po podatkih notranjega ministrstva vsako leto na smučišču zasačijo do pet takšnih, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Če policist s preizkusom ugotovi, da ima smučar v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno (več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), mu prepove nadaljnje smučanje in odvzame vozovnico. Pri tem ga oglobi še s kaznijo v višini 200 evrov.
možje v modrem: »Prisotnost policistov na smučiščih je bolj izjema kot pravilo, pogosteje pa policisti opravljajo naloge na smučiščih ob koncu tedna, med prazniki in v času šolskih počitnic, skratka takrat, ko je več obiskovalcev oziroma ko to zahtevajo varnostne razmere.«
Konkretno število policistov na nekem smučišču odredi komandir krajevno pristojne policijske postaje. Zakon pa pooblašča policiste predvsem za nadzor nad smučanjem pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog/psihoaktivnih zdravil ter za oglede krajev hujših nesreč na smučišču. Poleg navedenih nalog policisti na smučiščih opravljajo tudi druge naloge policije, npr. varovanje javnih prireditev, kontrola javnega reda v gostinskih obratih, preiskovanje kaznivih dejanj (npr. tatvine smučarske opreme), iskanje pogrešanih oseb itd., so še razložili.
Monika Levanič
Napoved vremena za Slovenijo
Dež pred velikim travnom tisto noč, iride dobra letina v pomoč.
Danes bo na severnem Primorskem in Notranjskem oblačno z občasnim dežjem. Drugod bo spremenljivo oblačno s kakšno ploho. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, v severnih krajih okoli 3, najvišje dnevne od 10 do 17 stopinj C.
Obeti
Jutri bo spremenljivo oblačno, občasno bo deževalo predvsem v južni in zahodni Sloveniji. V četrtek bo na vzhodu sončno in toplo, na zahodu pa zmerno do pretežno oblačno. Še bo pihal jugozahodni veter. Nad zahodno in severno Evropo je obsežno ciklonsko območje. Od jugozahoda priteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak.