V NOVO LETO
Ob vstopu v novo leto se kaj radi še enkrat ozremo na preteklo leto, od katerega smo se pravkar poslovili. Misli nas vseh bodo tudi te dni prav gotovo pohitele nazaj in bežno preletele vse najvažnejše dogodke v preteklem letu, pa ne samo v preteklem letu, tudi več let nazaj. Koliko očetov, mater je ob družinskem prazniku na starega leta večer v topli sobi pripovedovalo svojim nebogljenčkom, pa tudi odraslim otrokom doživljaje iz mladih let. Nekateri so se spomnili, kako so proslavljali novo leto med vojno — eni v gozdu med zasneženim drevjem, s puško v roki kot borci NOV. drugi v koncentracijskih taboriščih, tretji v zaporih itd.
Dogodki iz težkih dni našega življenja se nam običajno močno vtisnejo v spomin, jih radi osvežujemo, posebno ob prazničnih priložnostih. Kaj radi pokramljamo in obujamo spomine v krogu svoje družine ali pa med najbližjimi tovariši in prijatelji. Spomnimo se vsega od najbolj srečnih in veselih dni v življenju do najbridkejših. ki smo jih preživeli.
K težkim časom, ki se jih spominjamo, ne spada le doba okupacije ali morda bolezen v družini, temveč tudi doba povojne obnove in graditve, ki smo jo izvrševali osamljeni in blokirani, od vsega sveta.
Pri pogledu nazaj ne moremo mimo tega, da smo pred dobrim tednom praznovali 15. obletnico ustanovitve naše slavne Jugoslovanske ljudske armade, ki so jo v boju ustvarili goloroki herojski narodi Jugoslavije, mineva dvanajsto leto od osvoboditve vse naše države ter da bomo v letu 1957 slavili tudi dvanajstletnico svobodne socialistične graditve.
Doseženi uspehi nas upravičujejo, da smo na svojo borbo in včasih nadčloveške napore v dobi obnove in izgradnje prav tako ponosni kot na zmagovito osvobodilno borbo naših narodov. Kljub vsem težavam in oviram so naši delovni ljudje v skupnih naporih z nezlomljivo voljo dosegli ogromne uspehe. Koderkoli gremo po državi, vsepovsod raste novo, s čimer stalno spreminjamo lice naše domovine. Koliko je zraslo novih tovarn, velikih in majhnih, novih hidro- in termoelektrarn, cest in železnic, rudnikov, novih modernih naselij, šol itd. Poglejmo samo naše Velenje, posebno rudnik! Kako je naš kraj in rudnik izgledal pred vojno, kako izgleda danes? Ne le Velenje, vsa Šaleška dolina se spreminja iz leta v leto, spreminja svoje lice rudnik na vzhodu z modernim naseljem, na zahodu pa nova termoelektrarna, ponos nas vseh. Iz nekdaj — še pred kratkim —• zaostalega predela raste močno industrijsko središče z novo nastajajo-iim- numUnu. XVe spreminja pa se samo dolina, spreminjajo se tudi ljudje! V žilavi borbi in trdem delu raste nov socialistični človek. Proletarska revolucionarna miselnost nezadržno podira preteklost in nam utira pot iz zaostalosti in revščine v materialno in kulturno bogato in svetlo bodočnost.
Leto 1956 je bilo — kakor vsa doslej — bogato na naporih pa tudi delovnih zmagah. Naša zunanja politika je kot vedno temeljila na enakopravnosti vseh narodov. Naši predstavniki v OZN so mnogokrat aktivno nastopili v tem vzvišenem cilju in v tem smislu dosledno zastopali naše narode in delavski razred v vseh odborih Organizacije združenih narodov. Vsi zasužnjeni in tlačeni narodi ter oni, ki so v preteklem letu bili žrtev agresorjev, so imeli v Jugoslaviji iskrenega zagovornika svojih teženj in pravic.
Tudi na gospodarskem področju smo dosegli velike uspehe. Postopoma smo dosegli precejšnje učvrščenje trga. Tudi investicijska in gradbena dejavnost se je odvijala v predvidenem okviru. Ključni objekti industrije so imeli prednost, kar smo v Šaleški dolini posebno ugodno občutili. Dograjena je bila do prve faze šoštanjska termoelektrarna,
našemu rudniku je uspelo spraviti v
pogon skipov izvoz, storilnost se je, predvsem v zadnjih mesecih, znatno dvignila. S tem v zvezi so se dvignile tudi plače.
V Novem Velenju je v letošnjem letu zraslo nekaj novih stanovanjskih blokov z večjim številom stanovanj, ki bodo v kratkem času vseljiva. Olepšali smo svoje novo naselje, zgradili otroška in športna igrišča, regulirali velik del Pake itd. Naši delovni ljudje so pri vsem tem delu dokazali, da jih preveva visoka socialistična zavest.
Ta boj za napredek v novem letu ne t sme prenehati. Razviti se mora zlasti na tistih področjih, kjer smo zaostajali in še nismo dosegli tega, kar bi bilo potrebno. Naša prizadevanja naj bodo usmerjena zlasti v to, da bomo še več proizvajali, kajti le povečana proizvodnja je osnova za dvig življenjskega standarda.
Da bomo pa to dosegli, bomo morali še bolj prijeti za delo in ga še boljše organizirati, da bi z istimi fizičnimi na-! pori dosegli še višje učinke, ki jih moramo brezpogojno povečati. Pametno bomo morali izkoriščati razpoložljiva sredstva, varčevati na vseh področjih, vsak dinar gospodarsko naložiti, da se nam bo čim hitreje obrnil in pri tem oplemenjeval. Le če bomo delali tako, bo naš jutrišnji dan boljši, ker se nam bo izboljšal življenjski standard. Le od našega dela in proizvodnje je odvisno, kako bomo živeli.
MELEHJE, 5, JANUARJA 1957
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. H. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU
n/
_j•
UeU*i$lu
LETO VI. — ŠTEVILKA 1 IZDAJA SINDIKAT UUDNIKA VELENJE
Premije za nadplansko proizvodnjo premoga
proizvodni
Vkljub mnogim težavam, ki jih jc moral premagovati naš kolektiv v borbi za tone, lahko rečemo, da je svojo proizvodno nalogo izvršil uspešno in opravičil zaupanje, ki nam ga izkazuje skupnost, ki žrtvuje velikanska sredstva za dokončno izgradnjo našega rudnika, ki bo 1. 1963 moral dati naši industriji in široki potrošnji 3,000.000 ton premoga.
Ze dosedanji uspehi v proizvodnji in izgradnji, ki jih je dosegel kolektiv velenjskih rudarjev so tolikšni, da nam dovoljujejo miren pogled v bodočnost.
Oglejmo si, kako smo proizvajali v preteklem letu:
Julij........ 105.5001
Avgust....... 112.0001
September..... 101.000 1
Tretje četrtletje .
Januar....... 97.100 t
Februar...... 95.8001
Marec....... 102.6001
Prvo četrtletje
295.500 t
318.500 t
April ........ 102.0001
Maj........ 80.5001
Junij ....... 104.5001
Drugo četrtletje
287.000 t
Oktober............120.0001
November............128.0001
December............149.0001
Četrto četrtletje . . .	397.0001
Kot je razvidno iz razpredelnice, je bila najvišja proizvodnja dosežena v mesecu decembru. Tudi najvišja dnevna proizvodnja je bila dosežena 26. decembra, in sicer 6.170 ton.
Najnižjo proizvodnjo pa zaznamujemo maja, ko so se v novem jašku montirale skipove izvozne naprave, kar je onemogočalo redno proizvodnjo.
Ureditev trgovske mreže v Ve
Velenje se bo v kratkem času razvilo v veliko mesto, ki bo zahtevalo urejeno komunalno življenje, v sestavu katerega je tudi trgovina. Sedanje stanje trgovske mreže v velenjskem predelu po ugotovitvah, tako lokacije kot opremljenost trgovskih lokalov, ni zadovoljivo. Na velenjskem področju živi 9556 prebivalcev, v samem Novem Velenju pa je že sedaj naseljenih 3200 prebivalcev, katerih število pa se bo v razdobju nekaj let dvignilo na okoli 11.000. Promet trgovske mreže v Vele-
V	Zveznem družbenem planu za prihodnje leto je predvideno povečanje osebne potrošnje in dvig življenjskega standarda, seveda, če bomo izpolnili, glavno nalogo naše gospodarske politike, to je — splošno povečanje proizvodnje, zlasti proizvodnje potroš-nih dobrin. Povečale se bodo investicije v kmetijstvu, prometu ter stanovanjski in komunalni igzradnji, sestava investicij pa se bo spremenila v smeri povečanja proizvodnje za potrebe osebne potrošnje.
Plan predvideva, da bo industrijska proizvodnja približno za 12% večja, kakor je bija lani, in sicer z boljšo organizacijo dela ter boljšim izkoriščanjem rezerv, ki jih imajo nekatera podjetja. Povečanje potrošnje delavcev in uslužbencev bomo dosegli v letu 1957 z zvišanjem povprečnih plač bo znašalo kakih 36 milijard dinarjev.
Čeprav bodo letos sredstva za investicije znatno omejena, vendar so za Velenje predvidena za nadaljnjo izgradnjo. predvsem družbenega standarda. Predvideno je, da se bo uredila tudi cesta v Saleši dolini, in sicer asfaltirana od Sošta7ija proti Celju skozi staro Velenje. Tudi s prostovoljnim delom bomo še nadaljevali, da si olepšamo naše nastajajoče mesto.
V	teh dneh, ko drug drugemu želimo čim več dobrega v novem letu, se moramo zavedati, da bo naš jutrišnji dan lepši in boljši le, če si bomo pogoje za to pripravili sami. Zato je potrebno, da še nadalje gradimo in ustvarjamo, saj bo to koristilo predvsem nam samim, naši domovini pa tudi razvoju socializma svetu, za kar je naša država s svojim zgledom tudi že doslej ogromno prispevala. Ce bomo delali tako, potem bodo naše želje, ki si jih v teh dneh izrekamo, prenehale biti gole želje, ker bodo postale vesela resničnost. Mi sami, delovni ljudje Jugoslavije, smo vedno bili kovači svoje sreče in uspehov, in to hočemo ostati tudi v naprej. S tem sklepom stopamo tudi v novo 1957. leto.
Tekavec
nju znaša letno okoli 350,000.000 din pri sedanjem stanju, kateri pa se bo z dobro organizirano trgovsko mrežo, ko potrošnikom ne bo potrebno nabavljati blaga v trgovski mreži v Šoštanju, Celju, Ljubljani in drugod, povečal. V Velenju obstajajo naslednja trgovska podjetja in trgovine: Trgovsko podj. »Bazen« s 4 poslovalnicami, trgovina KZ Velenje s 6 poslovalnicami, od katerih je trgovina v Šaleku ukinjena zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov in opreme, Trgovsko podj. »Tabor«, posl<®ralnica »Rudar« Velenje, Trgovsko podjetje »Planika« -— poslovalnica Velenje in Trgovsko podj. »Tržnica-, ki je zaradi neprimernih poslovnih prostorov ukinjena. V vseh trgovinah v Velenju pride na 1 zaposleno osebo v trgovini na drobno povprečno 8,150.000 din letnega prometa, kar pomeni v okr. merilu tretje mesto. Kljub tako velikemu prometu pa je zaslediti, da primanjkuje trgovin s kruhom, mesnic, mlekarn, trafik, specializiranih manu-fakturnih in galanterijskih trgovin, trgovin s tehničnim blagom, papirnic, trgovin s špecerijskim blagom, sadjem in zelenjavo. V Velenju se formira kupna moč v višini 380,000.000 din letno, od katere potrošijo prebivalci za
blagovne izdatke okoli 83%, t. j. 320 mil. din, od tega za živila 34,8% ali 110 mil. din.
Z izgradnjo Velenja bo nujno potrebno vzporedno zgraditi potrebne trgovske lokale s skladišči in upravnimi prostori, gostišča in obrtne uslužnostne delavnice.
Da bi se že sedaj rešilo vprašanje trgovske mreže, je ObLO Šoštanj sklical sestanek s predstavniki Trgovinske zbornice, Rudnika lignita Vele-
Dne 26. decembra 1956 je imel Občinski sindikalni svet Šoštanj svojo prvo redno sejo, na kateri je bil formiran nov izvršni odbor kakor tudi razne stalne komisije.
V izvršni odbor so bili izvoljeni: za predsednika tov. Cepuš Alojz, za podpredsednika tov. Ošlovnik Adolf, za tajnika tov. Mavzar Rudolf, za blagajnika tov. Volavšek Katica.
1.	V komisijo za delavsko in družbeno samoupravljanje: za predsednika komisije: tov. Ošlovnik Adolf, za člane komisije: Podbregar Stane, Kovač Franc, Škrabelj Franc.
2.	V komisijo za politično, ideološko in strokovno izobrazbo: za predsednika komisije tov. Šmajs Vinko, za člane ko-
Odlok o dajanju premij za proizvodnjo premoga ob dnevih tedenskega počitka in ob državnih praznikih je Zvezni izvršni svet na predlog sindikatov izpremenil kmaiu po izidu. Izprememba je zelo ugodna za rudarje, saj predvideva nov odlok premiranja za celotno količino premoga, nakopanega iznad tonaže, katero so premogovniki javili Direkciji za surovine kot plan za meseca november in december 1956. Druga sprememba predvideva, da se za zneseke izplačil kolektivu ne obračunava prispevek za soc. zavarovanje in stanovanjski sklad, s čemer so premije stvarno zvišane za ca. 1 tretjino. Odlok priznava premogovnikom, kakor je znano, premijo v višini 1200 din za tono črnega premoga, 900 din za tono rjavega premoga ter po 700 din za tono lignita nadplanske proizvodnje.
Kakšen je bil učinek teh premij na proizvodnjo premoga v LR Sloveniji'' Na sestanku, ki ga je sklical Republiški odbor sindikatov v sredini novembra, so predstavniki premogovnikov predvideli, da bo znašala skupna to-naža nadplanske proizvodnje približno 60.000 ton premoga, od tega polovico v Velenju in eno četrtino v Trbovljah. Pokazalo pa se je, da bodo nakopali slovenski rudarji do konca leta mnogo več kot so predvidevali v novembru, in sicer preko 100.000 ton ali najmanj 75% več kot so postavljali prvotne obveze. Odlok o premijah predvideva iz-
nje in trgovskih podjetij dne 20. decembra 1956 v rudniku, kjer so skupno proučili ekonomsko utemeljitev za razširitev trgovskega omrežja v Velenju z ozirom na to, da je že zgrajeno novo poslopje »tržnica«, v kateri že posluje podjetje »Mesnina« z mesnico in v kateri bo urejena okrepčevalnica, trgovina z zelenjavo in špecerijskim blagom. Za prevzem te zgradbe in za ureditev poslovnih prostorov se zavzemata trgovski podjetji Grosuplje in trgovsko podjetje »Bazen« Velenje, katerih predstavniki so dolžni predložiti pismen predlog s ponudbo za prevzem zgradbe »tržnice« in za ureditev omenjenih trgovin. O ponudbah za prevzem in otvoritev takih trgovin bo odločal ObLO sporazumno z Rudnikom lignita Velenje, ki je investitor zgradbe. Istočasno pa je bila tudi razprava o poslovnih prostorih, ki so grajeni v stanovanjski hiši, katero podjetje bi te prostore prevzelo in opremilo. Vsi navzoči zastopniki trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug iz Velenja in Šoštanja so si bili edini, da tega niso v stanju prevzeti, ker nimajo na razpolago investicijskih sredstev, zato so predlagali, da naj te poslovne prostore prevzame veleblagovnica »Ljudski magazin« iz Celja, ki
naj v teh prostorih organizira trgovino tipa veleblagovnice v Celju, s čimer bi bilo vsaj začasno zadoščeno potrebi potrošnikov in s tem tudi dana možnost konkurence v trgovini.
Investitor Rudnik lignita Velenje bo upošteval predloge iznešene v razpravi c zazidalnem načrtu Velenja, da se bo zgradilo čim več trgovskih, gostinskih in obrtnih lokalov v predvidenih sta-novanjskih zgradbah blokov.
Volk
misije: Jovan Danica, Žagar Rafko, Ko-šenina Jožica, Pongračič Stanko.
3.	V komisijo za tarife: za predsednika komisije: tov. Zohar Franc, za člane komisije: Meh Jože, Omladič Milan.
4.	V komisijo za dajanje pristankov na odpovedi: za predsednika komisije: tov. Napotnik Alojz, za člane komisije: Grešnik Vlado, Brložnik Martin.
5.	V komisijo za dejanje podpor: za predsednika komisije: tov. Primožič Martin, za člane komisije: Placer Pep-ca, Oremuš Vlado, Ograjenšek Ludvik, Tomše Martin.
6.	V komisijo za higiensko tehnično zaščito: za predsednika komisije: tov. Slatnar Janez, za člane komisije: Skr-lovnik Ivan, Novinšek Marjan, Holešek Alojz, Stres Franc.
plačilo ci0% premij kolektivu, ostanek pa je namenjen za sklad za samostojno razpolaganje. Premije so obračunali posamezni kolektivi različno. Medtem, ko so v rudniku Trbovlje vključili pripadajočo vsoto v višino akordne postavke, so se velenjski rudarji odločili za drugačen način izplačevanja premij. Na predlog upravnega odbora je osvojil delavski svet sklep, da se obračunajo premije ločeno za nedtljsko, ednosno praznično delo in posebej za nadplansko proizvodnjo. Za nedeljsko proizvodnjo so prejeli premijo le tisti, ki so bili na delu, medtem, ko se je obračunala premija za nadplansko proizvodnjo celotnemu kolektivu. Razumljivo je, da je bil ta način razdelitve premij značilna vzpodbuda za naše rudarje. Samo v mesecu novembru smo nakopali in stavili na razpolago skupnosti 30.000 ton lignita nad planom, v decembru pa smo ga prekoračili za 38.000 ton. Od te tonaže je dodelila Direkcija za surovine 2 tretjini industrijskim podjetjem (največ TE Šoštanj, približno polovico celotne tonaže!) preostalo tretjino pa za široko potrošnjo (predvsem za mesta). Na ta način lahko industrijska podjetja nemoteno obratujejo, ker so preskrbljena s pogonsko energijo — premogom in električnim tokom. Prvič po letu 1952 pa smo tudi doživeli, da trgovska podjetja z reklamo v radiu obveščajo odjemalce, da imajo sedaj, v zimski sezoni na razpolago premog in sicer po običajnih znižanih regresnih cenah. Vendar ponovno zaupanje potrošnikov in umirjenje tržišča še ni vse.
Pozitiven odraz premij opažamo tudi v kolektivu samem, ki se je zopet, »našel«, dobil zaupanje vase in pokazal kaj zmore. Večjo proizvodnost namreč nismo dosegli z zloglasnim »ravba-njem«, ki prinaša le trenutne uspehe, potem pa nujno povzroči zopetno znižanje proizvodnje. Zvišanje proizvodnje smo dosegli z večjim prizadevanjem delavcev in uslužbencev, posebno pa zaradi njihove zainteresiranosti in zaradi dobre organizacije dela, ki dopušča zvišanje učinkov. Prav to medsebojno prepletanje interesa rudarjev in tistih, ki delo vodijo, se je pokazalo kot izredno uspešno. V primerjavi z lanskim letom, ko je sličen odlok predvideval le premije za tehnično vodstvo premogovnikov, pomeni letošnji odlok korak naprej, ker daje poudarka tako vodstvu organizacije dela, kakor tudi volji in pripravljenosti rudarjev v proizvodnji sami. Materialno priznanje kolektivu vzpodbuja vse njegove sposobnosti in je doseženi uspeh — nadplanske količine proizvodnje — skupen rezultat in uspeh prizadevanja vseh poedincev. Pri tem ne pozabimo omeniti tudi dejstva, da je prav v tem času vložila železnica velike napore, da smo lahko dostavili lignit na tržišče in potrošnikom.
Prav ti uspehi pa tudi dokazujejo, kako potrebno je enostavno in stimulativno nagrajevanje rudarjev za doseganje večjega delovnega učinka, ki prihaja tembolj do izraza v letošnji borbi za višjo storilnost. Zato je bila zadnje dni decembra v gospodarskem odboru zveznega zbora proizvajalcev med razpravo o podrobnostih družbenega plana 1957 zelo živahna diskusija o podrobnostih družbenega plana 1957 zelo živahna diskusija prav ob vprašanju nagrajevanja rudarjev. Zvezni izvršni svet je zavrnil predlog tega odbora, da bi se rudarjem prej povečale .tarifne postavke za 10%, ker zahtevajo isto tudi druge panoge. Iz dnevnega časopisja pa je razvidno, da je istočasno zvezni izvršni svet izjavil, da bodo ostali v veljavi predpisi o pre-miranju rudarjev, dokler ne bo ljudska skupščina končno sklepala o spremembah v plačnem sistemu gospodarskih podjetij.
Čeprav člani UO in DS rudnika še niso bili seznanjeni s tem, so zaradi nujnih in povečanih potreb (TE in ostalih odjemalcev) sprejeli sklep o trikratnem nedeljskem delu v januarju in skladnemu zvišanju mesečnega operativnega plana. Na ta način bi dali skupnosti že v prvem mesecu novega leta 13.000 ton nadplanske proizvodnje v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Tako bodo naši rudarji ponovili novembrski uspeh v borbi za zvišanje storilnosti, ki je pogoj za zboljšanje življenjske ravni delovnega človeka.
iz dela občinskega sindikalnega
sveta
Naša trgovska mreža se razveseljivo izpopolnjuje
Mnogokrat smo že pisali o pomanjkljivostih naše preskrbe, ki nikakor ni mogla v korak s hitrim razvojem Velenja in naraščajočim številom prebivalstva. Premajhno število zastarelih in neustreznih trgovskih in ostalih usluž-nostnih lokalov ni moglo v celoti zadovoljiti niti osnovnih potreb potrošnikov, nikakor pa vedno naraščajočih želja, ki so rastle kot posledica postopnega, a nenehnega dviga kulturnega in življenjskega standarda v našem revirju.
Nekatera trgovska podjetja, posebno Rudar in Bazen, so se sicer po najboljših močeh trudila za pestrost izbire in kulturno postrežbo, vendar jim to zaradi neustreznih lokalov in skladišč ni uspelo, kakor so morda želela.
V Novem Velenju so že nekaj let gradili poslopje nove tržnice . . . gradili in obstali, prenarejali pa gradili in spet stali. Velenjčani pa smo ugibali, kaj neki bo nastalo iz stavbe, kjer je botrovalo toliko izvedencev vseh zvrsti gradbene stroke. Končno je letošnjo jesen stavba začela dobivati neke določene oblike, ki so že dovoljevale konkretno razpravljanje o njeni namenje-nosti. Tržnica bo — hvala bogu, ne bo nam več treba prosjačiti po okolici za zelenjavo in hoditi na celjski trg, če bi želeli skuhati navadno juho.
Ze skorajda ob nastopu zime — torej v dobi dodeljevanja investicijskih kreditov in pospešene gradbene dejavnosti — je tržnica začela dobivati dokončne oblike. V lokalu na zahodni strani so hitro dokončavali mesnico, ki je, še preden je bila predana prometu, vidno vplivala na kvaliteto uslug in kulturnost postrežbe v velenjski mesnici, ki se ji je temeljito začel majati monopolističen stolček. Sicer pa, o tem smo vsepovsod, tudi v Rudarju že razpravljali. Vse bolj se kažejo pozitivne
Delo m uspeh glasbene šole
Na žalost moramo ugotoviti, da je zvišanje šolnine znatno vplivalo n,a število učencev, kj še vedno pada. Od vpisanih oziroma prijavljenih 182 učencev in učenk v šolskem letu 1956 57 jih je bilo na šoli po enem mesecu pouka še 159. To število pa je do I. ocenjevalne konference spet padlo na 146 učencev. Predvidevamo pa, da se bo število učencev znižalo še za kakih dvajset. Hvale vredno pa je, da je priskočilo na pomoč rednim in dobrim učencem, ki ne morejo plačati šolnine, delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Velenju in razpisalo določeno število štipendij. S tem je bilo omogočeno nadaljevanje študija na Glasbeni šoli nekaterim dobrim učencem. Uspehi v I. redovalni konferenci so naslednji: odličnih 5, prav dobrih 27, dobrih 31, zadostni 4, nezadosten 1, neoce-njeni 4. Od teh jih je vpisanih za kiavir 35, za violino 15, za pihala in trobila 22. Pripravnikov za klavir je 21, v tečaju za tamburaški orkester je 27 učencev, harmonikarjev je 22 ter tečajnikov fza godbo na pohila 4. Skupno 146 učencev. Na šoli je poučevalo 11 moči.
Kot že rečeno: s tem, da je bila Glasbena šola razglašena za finančno samostojen zavod, so pač nastopile razne težave. Tako se mora uprava šole ukvarjati s čisto finančnimi problemi, namesto, da bi težišče njenega dela bilo posvečeno strokovni plati, v prvi vrsti vzgojnemu delu. Uprava šole sicer ne smatra, da bi šola kot finančno samostojen zavod ne mogla uspešno delovati, vendar bi bilo potrebno, da se ji dodelijo nekoliko večja finančna sredstva. Za primer navajam, kako je Občinski ljudski odbor v (Ljubljani, na Viču, na Ježici, v Mostah in drugod rešil ta problem. Šolnina se je skoraj na vseh glasbenih šolah nekoliko zvišala, toda po točno določenem sorazmerju z ozirom na skupne dohodke v družini, računajoč na vsakega člana družine^ določen del. V Ljubljani plačujejo učenci, kjer v družini skupni dohodki ne presegajo 8000 din na člana družine, mesečno 400 din. Učenci, kjer pa skupni dohodki ne presegajo 4000 din na posameznega člana družine, so šolnine popolnoma oproščeni. Učenci pa, kjer so dohodki večji od 10.000 din na člana družine, plačujejo po 1000 din
mesečno. Vso razliko med takimi dobljenimi dohodki šole in njenim proračunom pa obvezno krije Občinski ljudski odbor z dotacijo. Na mnogih glasbenih šolah pa je šolnina ostala ista kot je bila vsa leta. Tako na primer učenci v Celju plačujejo še vedno samo 200 din šolnine, šola pa ima kot proračunska ustanova odobren proračun v višini 5,500.000 din, medtem ko naša le 1,310.000 din. Nočem delati primerjave med celjsko in našo glasbeno šolo, vendar bi želel povedati le to,
premišljeno odbrana in za tak mlad ansambel primerno prirejena. Poleg tega obstaja še ena resna nevarnost za učenca, kar se je na žalost pri nas v Velenju v obdobju nekaj kratkih let že drugič pokazalo namreč, da učenec, ki ga prehitro vključimo v ta ali oni ansambel, postane domišljav in celo neha hoditi v glasbeno šolo, ker smatra, da je že »pečen« godbenik. V takem primeru mora biti vodstvo ansambla dovolj energično, da učenca takoj napoti nazai v šolo, ali pa ga v
Orkester glasbene šole
da je razlika v številu učencev med eno in drugo šolo le minimalna, še manjša pa je razlika v številu učnih moči na šoli.
Kljub temu pa se učni kader trudi, da bi dosegel pri učencih najboljše uspehe. Prav gotovo je. da ima šola v prvi vrsti cilj, napraviti iz učencev dobre godbenike, orkestraše, soliste itd., vendar pa je zelo paziti, da se učencev ne forsira preveč z igranjem v raznih instrumentnih ansamblih, kjer se izvajajo glasbena dela, katerim učenci tehnično še niso dorasli. To lahko učencu samo škoduje. Ni mu pa v škodo igranje v ansamblih, če je literatura
posledice, ki jih je povzročila konkurenca med podjetjem »Mesnina« iz Celja in staro velenjsko mesnico, ki je povsem spremenila svoj odnos do potrošnikov, temeljito izboljšala kakovost uslug, pa tudi način postrežbe prilagodila zahtevam časa.
V ostalih prostorih tržnice so obrtniki v pospešenem delu dokončavali opremo, ki je kazala, da se bo v prostore vselila špecerijska trgovina, s čimer bi bili Velenjčani pravzaprav ogoljufani v svojih pričakovanjih. Spet ne bo sadja in zelenjave, česar si tako želimo?
Ko so zadnje dni decembra končali z opremljanjem trgovskih lokalov v tržnici (kar ostanimo zaenkrat pri tem imenu, ki smo se ga že navadili) in so lokale začeli zalagati z blagom in pripravljati za otvoritev, mi žilica ni dala miru, da ne bi odšel tjakaj in začel spraševati. Ni mi žal!
Zvedel sem, da bo v prostoru poleg mesnice najsodobneje opremljena mlekarna z zajtrkovalnico, v velikem trgovskem lokalu pa trgovina z vsemi vrstami živil, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, zelenjavo in povrtni-no. Trgovina je opremljena tako lično in sodobno, da mora zadovoljiti vsak, tudi najbolj razvajen ukus. Malo takih sem videl doslej širom Slovenije, pa tudi v zamejstvu. Res vredno si jo je ogledati!
Po zagotovilu direktorja trgovskega podjetja »Tabor« iz Grosuplja, ki je matično podjetje trgovine »Rudar«, v okviru katere je tudi trgovina in mle-
karna v tržnici, bo nova poslovalnica založena z vsemi prehranbenimi artikli od najvsakdanjejših do specialitet, ki jih lahko že nudi naša prehranbena industrija, tako, da bodo lahko postrežem tudi najzahtevnejši potrošniki. Skozi vse leto bo trgovina, ki bo imela poseben oddelek za sadje in zelenjavo, založena z domačim in južnim sadjem ter različno zelenjavo. Podjetje ima na razpolago krasne skladiščne prostore. ki bodo omogočali vskladiščenje velikih količin najrazličnejšega blaga, s čimer je zagotovljena bogata in pestra izbira. Za lahko pokvarljivo blago — predvsem za sadje in zelenjavo — bodo zgradili velik, moderen hladilnik, kar zagotavlja, da bomo postreženi vedno s svežim blagom.
V starih prostorih trgovine >Rudar« v Samskem domu pa pripravljajo vse za prodajo tekstilnega blaga, konfekcije. posode, električnih in ročnih gospodinjskih strojev ter pohištva. Lokal bo \ to svrho preurejen in moderniziran.
Iniciativo podjetja »Tabor« vsi Velenjčani toplo pozdravljamo, ker smo z njo dobili v našem novem rudarskem naselju trgovske lokale, ki nam upravičeno vlivajo upanje, da bomo tudi t Velenju po solidnih cenah in kulturno postreženi lahko dobili vse predmete široke potiošnje, ki so doslej v določeni meri bili nekak privilegij mest in večjih industrijskih središč. Tako nam vsaj zatrjujejo odgovorni iz »Tabora« in »Rudarja«. Upamo, da v nobenem pogledu ne bodo razočarali naših upov in pričakovanj.
Kako povečati varnost pred požari in pomoč pri elementarnih nesrečah
Velenjski oddelek šoštanjske glasbene šole
skrajnem primeru iz ansambla odstrani. Ponovno bi se lahko pripetilo, da so učenci, ki so v prejšnjih letih hodili le nekaj mesecev v šolo, bili pritegnjeni v godbo, opustili šolo in postali najslabši godbeniki, ki o glasbi na splošno nimajo niti najosnovnejšega znanja niti na teoretičnem področju niti v praktični reproduktivni ustvarjalnosti.
Glasbena šola pripravlja v bližnji prihodnosti prvo produkcijo v tem šolskem letu. Na to produkcijo opozarjamo že sedaj vse starše in ostale ljubitelje glasbe. Nastopili bodo samo najboljši učenci iz višjih letnikov šole, ki so sposobni tudi skromnega, vendar že z nekim muzikalnim občutjem podati pripravljeno delo. Sola bo v tem šolskem letu izvedla tri produkcije. Od teh bosta dve javni in ena interna. Prva javna bo verjetno že v drugi polovici decemlbra ali v januarju. Interna produkcija bo spomladi. Na tej bodo nastopili po oddelkih prav vsi učen-
Ko je šola v septembru začela z poči od najmlajšega do najstarejšega. Ta produkcija je namenjena v prvi vrsti staršem učencev, da se le-ti prepričajo o delu šole in gojencev, od katerih bodo mnogi nastopali prvič. Ker pa je učencev preveč, da bi jih bilo mogoče pripraviti za en sam skupen nastop, bo interna produkcija izvedena za vsak oddelek posebej. Tretja produkcija pa bo prerez dela Glasbene šole skozi vse šolsko leto. Na tej produkciji bodo nastopili najboljši učenci iz vseh letnikov in vsi ansambli, ki se vzgajajo v okviru šole.
Staršem učencev bi toplo pripore da pridejo večkrat v šolo k posr.n nim učiteljem, ki poučujejo r< 1 ove
Nesreča nikoli ne počiva, škoda, ki jo povzročajo požari, poplave in druge elementarne nesreče, je vedno velika za naše celotno gospodarstvo in se veča posebno še tedaj, ko za preprečevanje nismo podvzeli potrebnih ukrepov in izvršili vse preventivne mere ter usposobili ljudstvo, da organizirano prepreči požar ali drugo elementarno nesrečo.
Raztresena gospodarstva in domačije po gorskih vaseh so največkrat izpostavljena v primeru požara ali drugih elementarnih nesreč popolnemu uničenju. Gasilska društva in druge organizirane skupine za nudenje pomoči v nesreči so največkrat precej oddaljene od takih zaselkov, do katerih je tudi dostop težaven in dolgotrajen, tako, da kljub dobri volji in požrtvovalnosti gasilcev, ki bi radi nudili svojo pomoč za obvarovanje življenja in premoženja ,pride pjihova pomoč prepozno, domačini pa zaradi nepoučenosti ne storijo toliko, kolikor bi lahko. V nižinskih naseljenih krajih in industrijah je že precej dobro preskrbljeno za požarno varnost in nudenje pomoči, predvsem pa z uvajanjem i preventivnih ukrepov.
Da bi se tudi v hribovitih vaseh in zaselkih, kjer niso podani pogoji za ustanovitev gasilskega društva, povečala požarna varnost in poskrbelo za uspešno in hitro pomoč pri požarih in elementarnih nesrečah, naj bi matična gasilska društva v svojem požarnem okolišu ustanavljala manjše gasilske skupine — trojke, katere bi se v društvu strokovno usposabljale in opremile z najnujnejšim gasilnim in rušilnim orodjem.
Ustanovitev takih gasilskih skupin bo gasilskim društvom uspela takrat, če bodo navezali posebne /Stike z domačini zaselkov, se z njimi pogovorili in jih zainteresirali za požarno varnost njihovega premoženja, katerega je mogoče obvarovati pred uničenjem z najpreprostejšimi sredstvi in strokovnim poznavanjem gasilske taktike in strategije.
Matično gasilsko društvo, ki ustanovi tako gasilsko skupino, bi isto moralo poučiti o vseh preventivnih merah, o gasilski taktiki in strategiji, o uporabi gasilskega in rušilnega orodja, s katerim bi se taka skupina opremila. Pri Obč. gas. zvezi lahko dobijo matična društva za take skupine male ročne brizgalnice, požarne kavlje, vedra, požarne metle, krampe, lopate, sekire, žage itd. Sami domačini pa bi lahko uporabili pri gašenju požarov nahrbtne
ročne, prevozne in motorne brizgalnice, ki jih uporabljajo za škropljenje sadnega drevja in vinogradov, saj je dokazano, da se s tem najpreprostejšim orodjem lahko očuva imetje pred uničenjem.
Naloge tako ustanovljene gasilske-skupine v hribovitih zaselkih pa bi bile-naslednje:
1.	Udeleževati se sestankov s strokovnimi predavanji in praktičnimi vajami o ravnanju z gasilnim in reševalnim orodjem.
2.	Čuvati in negovati dodeljeno gasilno in rušilno orodje, in skrbeti, da z lastnimi sredstvi pripravijo več sredstev za gašenje, kot so vedra, lestve, kavi j i, lopate, krampi, motike, rovnice, sekire, žage, vrvi, svetilke, vodni rezervoarji in drugo.
3.	Skrbeti za požarno varnost vseh domačij in gozdov v zaselku s tem, da opozarjajo domačine na izvajanje preventive in na ta način budijo pri njih čut odgovornosti za požarno varnost do njihovega premoženja in premoženja SLP.
4.	Organizirati obveščevalno službo z raznimi obveščevalnimi sredstvi (rog, trobenta, zvonenje, klici, svetlobni znaki, streli in drugo). Po kurirjih najkrajšim potem obveščati o požaru ali elementarni nesreči matično gasilsko društvo in postajo LM.
5.	Da sodelujejo in pomagajo pri gašenju požarov ter nudijo svojo pomoč pri elementarnih nesrečah.
6.	Da organizirajo stražo in opazovalce ob nevihtah in grmenju, ko preti požarna nevarnost strele Prav tako pa tudi ob velikih sušah, ko zaradi nepazljivosti pri ravnanju z ognjem pride do gozdnih požarov ali požarov na posevkih.
7.	Da skupno v sodelovanju s krajevnim odborom in množičnimi organizacijami poskrbijo za čim večjo požarno varnost in izgradnjo večjih vodnih rezervoarjev, ki bodo istočasno lahko služili kot napajališča za živino.
Okr. gasilska zveza Celje je v svojih trinajstih občinskih gasilskih zvezah, katere imajo včlanjenih 152 društev, že ustanovila in opremila po hribovitih zaselkih 514 takih gasilskih skupin in s tem povečala požarno varnost zasebnega, zadružnega in splošno ljudskega premoženja.
Cim širši krog ljudi bo poučen o izvajanju preventivnih požarnovarnostnih mer in pripravljen nuditi dejansko pomoč pri nesrečah, tem večja bo varnost vsega premoženja, ki je osnova za boljše življenje delovnih ljudi.
otroke, ker jim bodo le-ti prav gotovo svetovali, kako lahko doma vsaj delno nadzorujejo delo in učenje. Posebno pa bi starše opozoril na roditeljske sestanke na šoli. Razveseljivo je dejstvo, da tak roditeljski sestanek včasih obišče precejšnje število staršev, vendar ti. število še vedno ne odgovarja niti približno številu vpisanih učencev. Posebno nezainteresiranost zaznamujemo pri starših učencev šoštanjskega oddelka pa tudi v Velenju bi moral biti obisk večji. Opozarjam, tarše, da bodo v okviru takih roditeljskih sestankov v bodoče tudi krajša predavanja iz področja praktične glasbene dejavnosti in pa vpliva vzgoje na tem ood-ročju. Zato naj ne bo staršev, Ki bi jim bilo vseeno, kako njiho. i sinovi in hčerke napredujejo v glasbeni šoli, posebno še, ker pouk ni ravno poceni in se morajo nekateri starši odpovedati marsičemu, da lahko žrtvujejo za svo-;egu otroka mesečno po 500 ali celo iG&C d'.n. oddelku v Šoštanju ima-
mo celo primer, da štirje otroci iz ene družine obiskujejo pouk na glasbeni šoli.
Ravnateljstvo glasbene šole sporoča, da bo v zvezi z reorganizacijo v godbi sproščenih precejšnje število instrumentov, s čimer se odpira možnost, da se vključi še veliko število mladincev v šolo, oziroma v bodočo velenjsko godbo. V zvezi s tem bi opozoril še na nekaj. Marsikdo ima morda predsodek, da bi se kako dekle ne smelo učiti pihal ali trobil. Povem lahko, da so bile učenke za pihala večinoma najboljše in dosegale najboljše uspehe. Zato naj se tudi v Velenju vključijo v oddelek za pihala in trobila mladinke, ki bi imele za to veselje. Sola jim bo nudila vsestransko pomoč. Isto velja za oddelek v Šoštanju. Koliko učencev in za katere instrumente bo šola sprejela, bo objavljeno po 1. decembru na glasbeni šoli in v naslednji številki »Rudarja«.
VSEM
SODELAVCEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM /ELI MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU l REDNIŠTVO VELENJSKEGA RUDARJA«
Podjetje a kurivom in gradbenim ma terialom	Vsein odjemalcem iz Šaleške doline čestita novo leto in se še nadalje priporoča trgovsko	* ZA NOVO LETO
»KURIVO" Celje	podjetje »VOLNA« — CELJE	ČESTITA IN SE PRIPOROČA
čestita velenjskim rudarjem 7-n		TRGOVSKO
novo leto 1957	Vsem Velenjčanom želi srečno	PODJETJE
	novo leto in se priporoča s kvalitetnimi izdelki in konkurenčnimi cenami ERHAKT MIRAN TAPETNIK VELENJE	»Potrošnik" Šoštanj *
Vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Velenja, želi mnogo uspehov v novem letu

cKmetijska zadruga Velenje
i

«
DELOVNI KOLEKTIV
TERMOELEKTRA
v	-v
ti ti ti ti
ŠOŠTANJ
ČESTITA SVOJIM GRADITELJEM IN VELENJSKIM RUDARJEM NOVO LETO Z ZELJO ZA ŠE VEČJE USPEHE V IZGRADNJI SOCIALIZMA V NAŠI DOMOVINI
Velenjskim rudarjem in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine čestita ob novem letu in se priporoča
ŽELE
ŠTORE
Telegram: Železarna Store Telefon: 21-08 in 28-13
DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA
RUDNIKA. LIGNITA VELENJE
ČESTITAJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ZA NOVO, 1957. LETO Z ZELJO, DA NE BI POPUSTILI V SVOJIH NAPORIH ZA PROCVIT PODJETJA IN IZGRADNJO SOCIALIZMA V NAŠI DOMOVINI

★ VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠOŠTANJSKE ★
★ OBČINE ČESTITA ZA NOVO LETO ★
★ OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠOŠTANJ ★
★ VSEM OBČANOM
★ ISKRENO ČESTITA ★ NOVO LETO
★ OBČINSKI LJUDSKI ★ ODBOR ŠOŠTANJ,
★ Z ŽELJO ZA ŠE VEČJE ★ USPEHE V IZGRADNJI ★ SOCIALIZMA
VSEM VELENJCANOM IN OKOLIČANOM ČESTITA NOVO LETO
LJUDSKI
MAGAZIN CELJE
m se priporoča
S tem obveščamo
potrošnike iz Velenja in okolice,
da bomo spomladi
v novozgrajenem trgovskem domu
v Novem Velenju odprli
podružnico z vsemi oddelki,
ki jih vodimo v svoji centrali
DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR
IN SINDIKALNA PODRUŽNICA
TERMOELEKTRARNE
VELENJE
ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM
SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1957!
SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ČESTITA NOVO LETO DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA

BAZEN
€6
Velenje
IN SE PRIPOROČA Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI

Trgovsko podjetje
RUDAM
€€
NOVO VELEMJE
želi vsem Velenjčanoin srečo in uspehe v letu 1957 in se priporoča z obema poslovalnicama v Samskem domu in novo zgrajeni Tržnici
• r- a ■i-vm.irs? s' *r~:
Kari Uranjek:
Bil sem gost češha slava šilih rudarjev
Šilih Kari:
Se dolgo smo mislili na Lidice, enega neštetih spomenikov »kulture dvajsetega stoletja,« ki so jih fašistične zveri postavile mitu tevtonskega nadčloveka po vsej okupirani Evropi. Nehote so se nam misli vračale v polpre-
(nadaljevanje)
zvezna vlada svoji rudarski delegaciji ni hotela izdati potnih dovoljenj za Češkoslovaško, zato so delegati prišli na kongres ilegalno preko Vzhodne Nemčije, kar jim je vsekakor visoko šteti v čast.
Dom sindikatov v Pragi
teklost in podoživi j ali smo marsikaj iz najmračnejše in najslavnejše zgodovine svobodoljubnih narodov Evrope.
Bližina Prage, kamor smo se vračali, nas je zdramila iz odsotne za-mišljenosti. Zlata Praga, kakor pravijo Cehi svojemu glavnemu mestu, je res prekrasna. V čudovitem skladju se prepleta stara Praga, polna prekrasnih zgradb in spomenikov iz preteklih stoletij z najmodernejšimi poslopji najnovejšega stila. Praga je stara prestolnica čeških vladarjev in leži na obeh bregovih reke Moldave, preko katere jo povezuje več mostov. Menda jih je osem, ali devet. Najlepši je vsekakor nekaj nad pet sto metrov dolg kamnit Karlov most. V Pragi je bila ustanovljena tudi prva evropska univerza 1. 1348. Mesto je bilo za časa češke samostojnosti, pa tudi kasneje, v okviru podonavske monarhije, politično, kulturno in gospodarsko središče češkega življa, med obema vojnama je bila Praga glavno mesto CSR, kar je tudi sedaj, po osvoboditvi.
Takoj po povratku iz Lidic smo se podali na ogled Hradčanov, veličastnega gradu na 70 m visokem gričku »redi Prage. Hradčani so bili občasna rezidenca čeških in kasneje tudi avstrijskih vladarjev, med obema vojnama in sedaj pa sedež predsednika republike. Grad je poln dragocenosti, ki so se sčasoma nakopičile v njegovih prelestnih dvoranah in sobanah, od katerih je skoraj vsaka povezana s koščkom češke in avstrijske zgodovine. Najboljši vtis je napravila name velikanska in veličastna španska dvorana, ki je dolga 48, široka 24, visoka pa 12 metrov. V tej dvorani se sedaj vršijo veliki državni sprejemi, podelitve najvišjih odlikovanj in druge slovesnosti v državnem merilu. Tukaj je stal tudi katafalk s truplom pokojnega predsednika republike, Kle-menta Gottwalda. Že prej sem omenil, da je hradčanski grad sedaj sedež predsednika republike. Ko smo na ta dan — bilo je 5. septembra — ogledovali »dvorišče« (nekoliko skromen iz-
ni obisk« v sobe poljske delegacije, kjer sta dobra kapljica in neprisiljeno tovariško vzdušje kmalu poskrbela, da smo odvrgli uradni plašč in bili le še Slovani, rudarji in sindikalisti med seboj. Tudi vodja sovjetske delegacije je bil z nami, vendar je v odnosu med njim in poljskimi tovariši bilo opaziti neko komaj zaznavno, recimo — pri-siljenost. Ni bilo tiste odprte poti od srca k srcu, ki sta jo tako hitro in neovirano našli poljska in naša delegacija.
Naslednji dan — 6. septembra — je bilo ob devetih svečano zborovanje predstavnikov sindikata rudarjev v najlepši in eni največjih dvoran Prage, v Smetanovi dvorani Obecneho doma. Na tej svečanosti so se zbrali najboljši rudarji iz vseh češkoslovaških premogovnikov. Proslave so se udeležile tudi poljska, francoska, sovjetska, nemška in naša delegacija. Nad govorniškim odrom je viselo geslo: »Bodi zvest svojemu poklicu — postani mojster rudarjenja!«
V imenu predsednika republike je podpredesdnik vlade predal prapor najboljšemu češkoslovaškemu premogovniku Vrbenskemu iz severnočeškega premogovnega revirja.
Predsednik Zveze uudarskih sindikatov je na tem zborovanju povedal nekaj zanimivih podatkov o uspehih v preteklem letu. Proizvodni načrt je bil dosežen s 101%, skupna proizvodnja premoga pa je znašala 66,688.000 ton,
Razgovori o preteklosti naše doline
Ob treh popoldne smo se z avtobusom odpeljali k mavzoleju Klementa
Gottwalda. Ta veličastna grobnica je	kar je za 8,6% več kot prejšnja leta.
postala narodni spomenik in je zgra-	Največje zasluge za ta uspeh imajo se-
jena na mestu, kjer je 1. 1620 Jan Žižka	vernočeški rudniki rjavega premoga,
potolkel Sigmundove in ligistične čete.	medtem, ko je proizvodnja črnih pre-
Mavzolej se nahaja za veličastnim Ziž-	mogov nekoliko nižja od pričakovane,
kovim spomenikom, katerega podnožje	Kjub svojim uspehom pa češki rudarji
je visoko 9, dolgo 10 in široko 5 m. V	še niso popolnoma zadovoljni, kajti ne-
prvem delu mavzoleja stojijo žare s	kateri rudniki so celo nazadovali. Na
pepelom prvoborcev češoslovaškega de-	splošno pa je bilo opaziti, da se je gi-
lavskega gibanja Josipa Hakena, Bo-	banju proizvodnih stroškov posvečala
humira Smerala, Stanislava Neumanna	vse premajhna pozornost.
Rudarske delegacije pri polaganju venca pred mavzolejem
in drugih. V drugem delu pa počiva prvi predsednik socialistične češkoslovaške republike Klement Gottwald. Vse delegacije so pred sarkofag položile
raz za velikansko površino, kjer stoji vence in počastile spomin velikega po-krasna, v 14. stoletju zgrajena kate- kojnika.
drala) gradu, se je pri predsedniku republike mudila jugoslovanska parlamentarna delegacija.
Kar pošteno izmučeni smo se podali na kosilo v Dom rekreacije, kjer je bila, kot sem omenil v prejšnji številki, naša »rezidenca«. Pri kosilu je »boljša
polovica« naše delegacije, tov. Paunovič, živo diskutiral o političnih in ostalih problemih z delegati iz Zahodne Nemčije. Omenil bi, da nemška
Zvečer je bila skupna večerja, katere se je udeležil tudi predsednik Zveze češkoslovaških rudarskih sindikatov, tovariš Jan Teper, ki je posebno prisrčno pozdravil jugoslovansko delegacijo. Za pozdrav se mu je zahvalil in
odgovoril tov. Paunovič, ki me je na moje veliko veselje ob vsaki priložnosti, ko je bilo treba uradno govoriti, se zahvaliti ali pozdraviti, rešil iz zagate.
Po večerji smo se podali na »privat-
Gottwaldov mavzolej s spomenikom Jana žtžfce
Najprisrčnejši del svečanosti pa je bil, ko sta minister za gorivo in predsednik Zveze rudarjev pozdravila očete in matere številnih rudarskih družin, kjer so vsi sinovi ostali zvesti svojemu poklicu. Sedemnajst roditeljev je prejelo častne diplome, med njimi Gav-lasova, ki je vzgojila šest sinov rudarjev in svojih sedem hčera omožila z rudarji in neka mati iz Karvine, imena ne vem več, ki je dala rudarstvu celo osem sinov.
Po tej ganljivi svečanosti je bila za-kuska, pri kateri sva s tov. Pauno-vičem spoznala in se prisrčno razgo-varjala z ministrom za rudarstvo g. Jonašem, zastopnikom ministra g. Krausom, zastopnikom ministra za delovno silo g. Bajerjem in sekretarko Centralnega odbora sindikatov go. Marijo Trojanovo.
Popoldne sva kot gosta — poleg ostalih delegacij — prisostvovala svečani seji Zveze rudarskih sindikatov. Pred formalnim začetkom sva bila predstavljena sekretarju češke Partije Brunu Kohlerju, predsedniku Zveze sindikatov in članu CK Zupki, namestniku predsednika vlade, ministru Polačku, generalnemu direktorju oddelka za uran v ministrstvu za rudarstvo ing. Singlerju, ki je pred prvo svetovno vojno obiskoval gimnazijo v Bosni in še večim udeležencem seje. Na seji sami je govoril tudi tov. Paunovič o zbližanju med socialističnimi državami in drugih aktualnih političnih vprašanjih. Svetov govor je bil večkrat prekinjen z burnim aplavzom.
Vsi dogodki tega dne so napravili name precejšen vtis, pred vsem prisrčna ljubeznivost, ki so jo nama izkazovali češkoslovaški tovariši od visokih državnih in političnih funkcionarjev do preprostih rudarjev. Izgleda, da je resolucija Informbiroja potegnila med naše narode le zaveso, ni pa uspela razdvojiti src češkoslovaških in.'jugoslovanskih narodov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Šaleška dolina po osvoboditvi naglo spreminja svojo podobo. Rastejo nove stavbe, število prebivalstva se veča, spreminja se njegova struktura in sam način življenja. Spreminja se sama pri-rodna slika naše doline. Človek je tu s svojim delom intenzivno posegel v prvotno podobo doline in jo spreminja. Nekaj let po osvoboditvi pomeni prelomnico v življenju naše doline. In nehote se človek, ko opazuje te velike spremembe zamisli ter se vpraša, kako je živel človek tu v preteklosti, ker je jasno, da šele v primerjavi s preteklim zgodovinskim dogajanjem lahko pravilno vrednotimo izgradnjo po vojni.
Domačina vedno zanima preteklost domačega kraja. Tudi jaz sem večkrat brskal po naših zgodovinskih priročnikih, da bi kaj več zvedel o tem, kako je človek naše doline v preteklosti delal, trpel in se boril za svoj obstanek in kako se je oblikovala tista podoba šaleške doline, ki jo danes tako naglo spreminjamo. Ko sem tako prelistaval meni dostopna dela o zgodovini Slovencev, pa razne pokrajinske in tudi ožje lokalne zgodovine, sem čutil, da bi bil že čas, da bi tudi naša Šaleška dolina dobila oris svoje preteklosti — svojo lokalno zgodovino. Večkrat sem se o tej stvari razgovar-jal z profesorjem Zevartom in iz teh slučajnih in nesistematičnih razgovorov povzemam tole:
Temeljite lokalne zgodovine Šaleške doline še danes nimamo. Ne bi bila velika težava pobrati iz historične literature tisto, kar osvetljuje preteklost šaleške doline. Vendar bi tako nastala le skromna slabokrvna kronika, ki bi bila morda koristna pri pouku domoznanstva v šolah. Taka kronika bi v osnovnih črtah orisala preteklost naših krajev, postavila dogajanja pri nas v povezavo s širšim okvirom in bi torej predstavljala nek osnovni priročnik. Toda to ne bi bila še prava lokalna zgodovina, ker bi se iz nje lahko poučili le o nekaterih navidezno najvažnejših dogodkih, ne bi pa osvetlila n. pr. važnega procesa kolonizacije naše doline, pa recimo razvoja kapitalizma v naši dolini itd. Taka kronika bi ne bila zgodovina kmeta naše preteklosti in kmeta ter delavca novejše dobe. Temeljita lokalna zgodovina bo lahko nastala šele po vztrajnem in zamudnem študiju virov in tako tistih, ki so v arhivih, kot onih, ki se še najdejo na terenu. Danes je stanje takšno, da se lahko seznanimo le z obrisi naše preteklosti in imamo le tu in tam za krajša obdobja že popolnejšo sliko, celotna sinteza pa bo lahko nastala šele, ko bo opravljenega še veliko podrobnega raziskovalnega dela.
šaleška dolina ima bogato preteklost in je bila naseljena že v najstarejših časih. Ze iz kamene dobe so znana najdišča iz obrobja naše doline in prav-tako iz železne dobe. Ko je nad deželo, kjer prebivajo danes Slovenci, zavladal rimski orel, je šaleška dolina spadala pod upravo celjskega munici-pija. Iz te rimske dobe do sedaj v šaleški dolini ni bilo dosti najdb. Najbolj znan ostanek te dobe pri nas je nagrobni kamen, ki so ga leta 1882 izkopali na njivski parceli pod župno cerkvijo v Šmartnem. Danes je ta nagrobnik vzidan na zadnji steni župnijskega svinjaka. Napis na kamnu pove tole: »Baebius Sparatinus je umrl 70 let star. Sin Speratus (je postavil ta nagrobnik njemu) in ženi Candidi«. Ta nagrobni kamen pač nazorno priča, da je bila okolica Velenja v rimski dobi poseljena, so še pa tudi druge priče, ki to potrjujejo. Težišče naselitve v rimski dobi ni bilo tam, kjer je v srednjem veku nastal trg Velenje, ampak na tem, kjer se danes gradi novo Velenje. Iz širše okolice šaleške doline pa je znanih več najdb iz rimske dobe. Danes se lahko domneva, da je Velenje v rimski dobi imelo naziv »Upellae« oziroma »Upella« ali »Upelli«. Do sedaj se je smatralo, da je ta rimska poštna postaja bila tam kjer je danes Vitanje. Vendar je bolj verjetno, da se je tako imenoval prednik Velenja, oziroma Stare vasi pri Velenju in je torej preko Šaleške doline potekala rimska cesta na Slovenj Gradec (Colatio). Da je to verjetno, nam kažejo izkopane najdbe, sam naziv Stara vas pa spominja na starost naselbine in končno so sedeži pražupnij nastali navadno na področju stare naselitve. Škale pa so južno od Drave ena najstarejših pražupnij. Tudi ljudska tradicija se še spominja rimske ceste, ki je potekala verjetno preko Stare vasi in Škal na Graško cesto in od tu proti Slovenj emu Gradcu. Sam naziv Graška gora je lahko tudi v zvezi s predslovensko naselitvijo. Za zgodovino Šaleške doline v predslovenskih dobah še nimamo podrobnejše in sintetične študije. In prav tako tudi ne za celotno dobo srednjega veka. V drugi polovici VI. stoletja so naše kraje poselili predniki Slovencev. Pota, po katerih so prišli naši pradedje v Šaleško dolino so poznana, toda podrobnejša slika poselitve šaleške doline še ni ustvarjena. In prav na tem področju čaka lokalnega zgodovinarja še ogromno dela. Preštudirati bo treba srednjeveško listinsko gradivo, urbarje in končno zbrati ledinska imena itd. Prav zbiranje ledinskih imen je nujno, ker se le-ta prav pri nas hitro izgubljajo in jih že zdai za to ali ono parcelo ni mogoča ugotoviti. Tudi i
živi zaselkov in vasi lahko marsikaj osvetlijo. Tako smo že prej omenili Staro vas. Naziv Laze pa pove, da je ta kraj nastal kasneje, ko so tu izkrčili gozd (laziti-krčiti) itd. Nazivi nekaterih krajev pa seveda še niso jasni. Tako n. pr. za naziv Velenje obstoji že več razlag, pa se še vedno ne moremo odločiti niti za eno. Zaradi zanimivosti lahko omenimo, da včasih tudi svetniki ki so jim bile posvečene cerkve marsikaj povedo. Škalska je bila posvečena Juriju. Temu svetniku so pa navadno posvečene najstarejše cerkve. Iliji, kateremu je posvečena cerkev v Arnačah, se je po legendi z ognjenim vozom odpeljal v nebo. Bog ognja pri naših prednikih pa je bil Perun in je zelo verjetno, da je bil tam nekoč gaj posvečen temu božanstvu. Ta trditev bi se dala podpreti še z drugimi argumenti.
Nekako do začetka IX. stoletja se je slovenska družba razvijala samostojno. Po neuspelem uporu Ljudevita Posavskega, kateremu so se priključili tudi, Slovenci, se je pri nas naglo uveljavljal fevdalni red v tistih oblikah, ki so bile prinešene z Zahoda. Fevdalna doba, ki je pri nas trajala tja do srede XIX. stoletja in pomeni najdaljše obdobje v zgodovini Slovencev v naših krajih po naselitvi v Šaleški dolini, še nikakor ni raziskana. V tej dobi je zgodovina Slovencev prevsem zgodovina kmeta podložnika. Kako je pa ta obdeloval zemljo, kako je pridobival nova kulturna zemljišča, kakšen je bil njegov položaj v raznih obdobjih fevdalnega reda — na ta vprašanja bo moral predvsem odgovoriti lokalni zgodovinar, potem ko bo preštudiral dostopne vire. Konec XV. in XVI. stoletja, je bila brez dvoma najtežja doba slovenskega kmeta podložnika. In le njegovi trdoživosti se lahko zahvalimo, da se je naše ljudstvo obdržalo na svoji grudi. Zemljiški gospod je močno pritisnil na kmeta in ta se je začel upirati. To je bila burna doba, doba turških napadov, kmečkih uporov, reformacije in protireformacije. šaleška dolina je imela močan delež pri teh dogajanjih. Po njej so teptala turška kopita in ne enkrat je odmevala pesem upornih kmetov. Tudi verski boji so jo močno pretresli. L. 1635 so uporni podložniki porušili večino gradov in le velenjski jim je s svojim obzidjem kljuboval. Potek dogodkov v šaleški dolini iz te burne dobe je v glavnem poznan, vendar bo moral lokalni zgodovinar še globlje preiskati in obdelati to obdobje. Fevdalna doba je pustila v naši dolini številne spomine in ne imenujejo zaman šaleško dolino — dolino gradov. Treba pa je priznati, da se srednjeveškim zgodovinskim spomenikom, in nekateri med njimi so zelo dragoceni, posveča v naši dolini premajhna skrb.
Gospodarski razvoj v Šaleški dolini v novejši dobi, bo za lokalnega zgodo-vinnarja še nenačeta ledina. Spremembe v poljedelstvu in začetki razvoja kapitalizma v naši dolini ter nastajanje novih družbenih odnosov, so še povsem neraziskani. Predvsem bo moral lokalni zgodovinar posvetiti veliko pozornost v novejši dobi zgodovini rudnika in njegovemu vplivu na okolico. Ni- » zali bi lahko še problem za problemom in naj omenimo za ilustracijo samo to, da na primer niti v osnovnih obrisih še ni raziskan proces narodnega prebujenja, oziroma prodiranja narodne zavesti med ljudstvo šaleške doline in da prav tako še ni bilo globljih poizkusov obdelave politične zgodovine za dobo stare Jugoslavije.
Posebno poglavje pa je zgodovina narodnoosvobodilne borbe v Šaleški dolini. Ta razmeroma kratka doba štirih let je tako bogata in pomembna kot nobeno drugo obdobje poprej. 2e danes lahko trdimo, da gre Šaleški dolini v zgodovini NOB na Štajerskem izredno važno mesto. S tem v zvezi lahko obžalujemo, da v šaleški dolini ni bil organiziran lokalni muzej NOB. Pri zbiranju gradiva za zgodovino NOB v šaleški dolini je bilo marsikaj storjenega in se delo nadaljuje. Lahko upamo, da bo v doglednem času izšel prvi del zgodovine NOB v šaleški dolini. To delo pa bo uspelo le, če bo na terenu zbrano kar največ gradiva, ki se vsak dan izgublja, uhaja iz spomina, ali propada na terenu.
Kino »SVOBODA41 Velenje
predvaja v mesecn januarja naslednje filme: i,—7. Kraljica Kristina, ameriški film 9,—10. Ulične pesmi, italijanski film 11.—14. Romeo in Julija, angleški barvni film 16.—17. Tereza Raken, francoski film 18,—21. Vojna v vsemirjo, ameriški barvni film 23.—24. V vrtincu greha, italijanski fil m 25.-28. Steza slonov, ameriški barvni film 30.—31. Neron in Mesalina, ameriški film 1,—4. II. Jnžno od Sahare, ameriški barvni fil«
■ZAHVALA
Globoko me je ganil obisk tovarišev našega rudniškega kolektiva, ki tudi sedaj, ko se nahajam na zdravljenju v Topolšici, niso pozabili name in mi poklonili novoletno darilo, za katerega se naši sindikalni podružnici najiskreneje zahvaljujem.
Povh Ivan, zdravilišče Topolšica
Obračun velenjskih smučarjev ŠTKDNJA ♦ ŠTBDNJA ♦ ŠTEDNJA.
20. novembra lanskega leta se je v čitalnici ob prav skromni udeležbi vršil ustanovni občni zbor smučarskega kluba. Od tega časa pa do danes, ko spet stojimo na pragu nove zimske dobe, je novoustanovljeni klub pokazal že vestransko agilnost in udejstvovanje ter se je za predstoječo sezono precej bolje pripravil kot lani.
Članstvo kluba je le počasi naraščalo, vendar je danes vključenih že 102 člana. Zanimanje za smučanje je med velenjsko mladino sicer ogromno, smučarjev je na stotine, vendar pa kažejo za skupno delo razmeroma malo aanimanja. Upamo, da nam bo letošnja sezona prinesla preokret tudi na tem polju.
Najvažnejša naloga, ki si jo je klub zadal ob ustanovitvi, je bila izgradnja treh skakalnic (10, 30 in 45 m) ter sodniškega stolpa na idealnem prostoru pod starodavnim velenjskim gradom. Te skakalnice bodo omogočile mladini živahno udejstovanje, prireditve na njih pa poseben športni užitek za tekmovalce in gledalce. Lansko jesen sta bili za silo dograjeni 10 in 30 metrska skakalnica, ki sta omogočili našim tekmovalcem prav lep razvoj med velenjskim in okoliškim občinstvom pa zbudili živahno zanimanje za to športno panogo. Spomladi se je delo nadaljevalo na najtežjem in najbolj zahtevnem objektu, na 45-metrski skakalnici. Delo je počasi napredovalo, ker je bil odziv članstva na prostovoljnem delu razmeroma slab. Od tistih, ki so pridno vrteli kramp in lopato, so se najbolj odlikovali mladi fantje iz gradu, od katerih prednjači Mežnar Edo s 100 prostovoljnimi urami, Krevselj Polde je opravil 88 prostovoljnih ur, pa tudi več drugih bi bilo treba pohvaliti. Pri tem delu se je ustvarjala krepka vez tovarištva in vodilo zanimanje in veselje do smučanja, posebej še do skokov.
Delo na skakalnicah pa ne bi bilo tako uspešno, če ne bi bilo podpore z raznih strani. Največ je nudil vsekakor Rudnik Velenje, ki je poleg ostale pomoči dal na razpolago tudi buldožer, s katerim se je uredil iztek. Skupno je bilo lani in letos opravljenih preko 4000 prostovoljnih ur. Kljub ogromnemu naporu pa dela letos še niso mogla biti dovršena, skoki bodo to zimo možni samo na 10 in 45-metrski skakalnici, 30 metrske skakalnice pa ni bilo mogoče usposobiti, kar bo vsekakor velika škoda za naš naraščaj, kajti prehod z 10 na 45-metrsko skakalnico je skoraj nemogoč.
Dne 28. decembra lanskega leta smo že imeli otvoritev 30-metrske skakalnice. Tekmovanje v skokih, ki je bilo organizirano ob tej priložnosti, je bilo prvo v državi v pretekli sezoni. Po tem tekmovanju je klub nastopil še 9-krat, in sicer doma, v Šoštanju, Trbovljah, Kisovcu in Celju. Na šestih meddru-štvenih tekmah (odštejemo tekme doma, kjer so nastopili samo domači tekmovalci in tekmo v Šoštanju, od koder nismo dobili rezultatov), so naši tekmovalci dosegli naslednje uspehe:
OBVESTILO
Vse obiskovalce knjižnice obveščamo, da bo od 14. januarja 1957 dalje knjižnica odprta vsak dan in sicer ob:
od 10. do	12. ure
od 16. do	18. ure od 10. do 12. ure od 16. do 18. ure
od 10. do	12. ure od 10. do 12. ure
ponedeljkih
torkih
sredah
četrtkih
petkih
sobotah
Izposojene knjige, ki jih imajo čital-ci, morajo biti zaradi inventure vrnjene v času od 14. do 19. januarja 1957.
Člani: 4 prva, 1 drugo in 1 tretje mesto.
Mladinci: 3 prva, 3 druga in 2 tretji mesti.
Poleg omenjenih tekem v skokih sta se dva naša smučarja udeležila tekme v veleslalomu na Partizanskem vrhu nad Trbovljami.
Bilanca tekmovanj v skokih je za prvo leto udejstvovanja vsekakor zadovoljiva, nezadovoljiva pa je udeležba v alpskih disciplinah, dočim se tekmovanj v tekih nismo udeležili nikjer.
Klub si je že prvo sezono nabavil najpotrebnejše rekvizite za izvedbo tekmovanj na skakalnicah, treba pa bo še marsikaj nabaviti. Dosti slabše pa stojijo naši smučarji in tekmovalci kar se tiče osebne tekmovalne opreme. Znano je, da je smučarska oprema najdražja in so redki v klubu, ki imajo smuči in opremo precej v redu. Klub je nabavil v Celju po znižani ceni 24 parov smuči, katere je po isti ceni prodal svojim članom. Kar se tiče sakal-nih smuči, je klub nabavil samo 1 par, ki jih je poklonil nadarjenemu tekmovalcu Krevslju Poldetu. Ostalo opremo n. pr. vezi za smuči, čevlje, hlače puloverje itd. so si nabavili člani sami, kakor so pač vedeli in mogli.
Denarna sredstva, s katerimi je razpolagal klub, so obstajala iz članarine, v glavnem pa iz dotacij NK Rudar Velenje. S temi sredstvi je bil omogočen nakup najnujnejše opreme prej omenjenih smuči in omogočena udeležba naših tekmovalcev na šestih tekmovanjih izven Velenja.
Pretekla sezona je pokazala, da se bo smučarski klub v bodoče lahko zelo uspešno razvijal, če bo upravni odbor kluba koristil dosedanje izkušnje in nadalje utrjeval organizacijo ter da bo skrbel za zadosten smučarsko-stro-kovni. kader, to je trenerje in smučarske' sodnike in z bolj razgibano propagando pritegnil najširše kroge mladine k aktivnemu sodelovanju. Seveda pa zavisi uspešno delo kluba v veliki meri od materialne podpore naših organizacij in javnosti.
Letos stoji pred klubom velika naloga: organizirati prvenstvo celjske pod-zveze v tekih in skokih. Če bodo količkaj ugodne snežne razmere, bodo velenjčani lahko prisostvovali zanimivim tekmovanjem, od katerih bo sigur-. no najbolj zanimivo prvenstvo v skokih na 45-metrski skakalnici.
Inž. J. A.
Razvoj kreditnega in bančnega sistema v naši državi je pokazal v zadnjih letih nova stremljenja, katera lahko označimo z decentralizacijo denarnih zavodov in z demokratizacijo kredita. Sad te težnje je tudi ponovno ustanavljanje hranilnic, katerih glavna in skoraj edina naloga je bila v začetku, vzgajati med delovnimi ljudmi čut varčevanja.
Varčnost ljudi je dokaz njihove marljivosti, vztrajnosti in gospodarskega .smisla posameznika. Razširjenost vlaganja na hranilne knjižice in množičnost sodelovanja v štednji kaže tudi na splošno gospodarsko stanje poedincev v nekem okolišu. Vloge v hranilnicah in drugih denarnih zavodih pa so tudi dokaz zaupanja, katerega imajo delovni ljudje v svoje gospodarsko vodstvo in valuto. Štednja prihaja popolnoma do izraza v urejenih gospodarskih prilikah države. Zato je točno geslo: »Narod, ki zaupa vase, dela in varčuje, ne more propasti!«
V hranilnice je nalagal slovenski človek svoje prihranke že pred prvo in drugo svetovno vojno in tako posredno vzpodbujal gospodarsko delavnost in lastno gospodarsko moč. V dobi po drugi vojni niso hranilnice takoj zavzele položaja, ki bi jim pripadal med ostalimi denarnimi zavodi, skladno z njihovimi nalogami in pomenom, in to iz več razlogov. Najvažnejši razlog je bil gospodarski. Doba valutnih izprememb, ki jih je povzročila vojna in okupacija, je nujno škodovala vlagateljem in tudi sama ideja štednje je pretrpela hude udarce. Drugi razlog je bil formalne prirode: reorganizacija našega bančnega sistema. Zadnja leta pa hranilnice zopet uspešno izvršujejo svoje poslanstvo, posebno v pogledu razvijanja smisla za štednjo, namreč, da s svojimi poslovalnicami omogočajo vsakomur sigurno in koristonosno vlaganje, čeprav najmanjših prihrankov.
Tako je tudi prva naloga novo osnovane podružnice Celjske mestne hranilnice, ki ima svojo poslovalnico v Velenju št. 59, zajeti čim širši krog vlagateljev. Glavno bodrilno sredstvo za vlagatelje je splošno zaupanje v ta denarni zavod, ki obstaja v Celju že od leta 1865, kakor tudi dejstvo, da je zajamčena tajnost vlog, ob enakih pogojih glede višine obrestne mere kot pri ostalih zavodih. Hranilnica je organizirala razpis desetletnega nagradnega
Hočeš postati recitator?
Na Slovenskem recitacijo vse premalo gojimo. Vemo pa, da živa umetniška beseda prav tako osvoji srce človeka kot dobra igra ali prijetna glasba.
Velenjska Svoboda je sklenila vzgojiti v svojem širokem krogu tudi dobre recitatorje.
Res je, da recitator ne more biti vsakdo. Nekje v njegovi notranjosti mora biti delček, ki se lahko izoblikuje v umetniško besedo.
Radijska kmečka univerza
5. 1. Ing. Miran Veselič: Pocenimo vinogradniško proizvodnjo s povečanjem produktivnosti dela in d vigom proizvodnosti vinogradov 8. 1. Ing. Franc Ločniškar: Kako zb oljšati perutninarstvo 10. 1. Doc. ing. France Adamič: Rod nost in vzroki nerodovitnosti sadnega drevja
12. 1. Ing. Viktor Repanšek: Zlahtnj
enje krompirja pri nas
15. 1. Ing. Jože Rihar: Možnosti in n
ačinj odbire pri čebelah
17. 1. Dr. Miran Orel: Pospešujmo p
ridelovanje namiznega grozdja
DEDEK MRAZ . . .
Nebo je vsak dan bolj čemerno. Sivina se vleče po tleh. Vrane kriče preletavajo zamrzla polja.
Otrokovo srce se široko odpre in iz njega se izvije en sam radosten krik: »Sneg, sneg, sneg!«
Bele snežinke prav rahlo zvonijo na okna in ko vidijo otrokov nasmeh, še bolj viharno zaplešejo zimski ples. Plešejo in se nato neslišno usedejo, da stkejo brezmejno snežno preprogo, po kateri se bo izpod Triglava pripeljal Dedek Mraz.
»Mama, lahko napišem Dedku pisemce?« »Čemu neki?« »Toda, mama, kako naj sicer ve, kaj si želim!« »Le piši in piši tudi, kako si ubogal!« »Bom mama, bom!«
In otrokove neugnane roke ne morejo dočakati trenutka, ko bodo dale prvi dušek težkemu in neučakanemu upanju.
Piše Ivan belo pismo, piše. Dedek Mraz mora vedeti, da bi se Ivan rad smučal. Pa tudi brez vabljivih slaščic ne gre. Piše, piše in drobna roka rahlo trepeta, da se pero včasih nerodno zatakne v bel papir.
Skrbno zalepi pismo in ga položi na okno. Na!
Bele snežinke zaplešejo radosten ples in s tankimi nitastimi rogljički obja-mejo težko pismo. Žvižg mogočne burje in že je pismo priromalo v roke prijaznemu starčku.
Ivanček sanja... Se vedno naletuje. Debela plast beline sega do kron dre-
ves. Toda snežinke, ki so kot srebrne zvezdice, so vedno redkejše. Sivina je izginila ... Na vzhodu se je nasmejal rdeč mesec. Glej, v njegovih žarkih se koplje snežna gladina, ki se svetlika v rumenih, zlatih in rdečih rubinih. »Ah!« se izvije Ivančku. »Kako lepo!« Smejijo se nedosegljive zvezde, smeji se rdeč mesec.
Ali je mogoče? Iz rubinov rasejo vile z zlatimi zvezdami na nežnih čelih. Njih svetloba ga slepi. Akordi fanfar so sladki in prijetni. Vse življenje bi poslušal pravljično glasbo. Melodija narašča — snežena planjava se razdeli. Srebrni cin cin cin. Zlate zvezde se vse obrnejo v smer zvončkov. »Kaj je res, prihaja?«
Bele sani, bela kučma, beli iskri konji. Vse je tako lahkotno, da bi lahko plavalo po zraku. Vedno bliže in bliže. Izpod bele kučme že gledajo dobre, a pravične oči. Vile se globoko priklonijo . . .
Ivanček težko diha. Njegov veliki trenutek je prišel.
A šment, sedaj se nečesa spomni. Dedek Mraz zna pogledati v njegov zvezek. Da ni velike črne packe in skriv-ljenih čačk. Pa povpraša mamo, kako je zadovoljna. Ni nanosil drv, ni prišel pravočasno domov, ni se najbolje odrezal v šoli. Poln je njegov koš samih nevšečnosti. In Ivanček ga kar naenkrat občuti na ramenih. Tista črna packa je najtežja! Dedek ga prijazno vabi in steguje tanke roke. Ivanček
19. 1. Ing. Lojze Kač: Vpliv obdelov anja tal na pridelek hmelja 22. 1. Ing. Oton Muck: Naše izkušnje s konserviranjem krme 24. 1. Ing. Jakob Ferjan: Mesnate ali
mastne prašiče 26. 1. Ing. Anton Petriček: Dosedanji
rezultati sortnih poskusov 29. 1. Ing. Franc Lukman: Vloga pod lage, deblotvorca in posredovalne sorte 31. 1. Ing. Ivo Zupanič: Aktualni pr oblemi slovenskega kletarstva 2. 2. Ing. Mirko Peternel: Kako je z rejo drobnih živali pri nas 5. 2. Ing. Dušan Modic: Sodobne vz gojne oblike v sadjarstvu
vzdihuje, koš je vedno težji in ga vedno bolj močno pritiska k tlom. »Mama!« zakriči. Mama čuje njegov težak krik, prižge luč, poboža Ivančka po razgretih licih in ga še enkrat odene.
Ivanček ne črhne nobene. Sanje so njegova skrivnost. Iz zvezka izgine črna packa. »Mama prinesem drva? Vode? Ali še kaj rabiš!« »Danes boš lepo napisal domačo vajo!« »Bom!« Vaja, ki jo pohvali tudi učitelj in Ivanček vneto pripoveduje materi. Njeno zgubano čelo preleti tiho zadovoljstvo.
Poljana je res zavita v belo tančico. Dedek Mraz se pripelje.
Tisoče otroških src nemirno utripa. Kraguljčki zvonijo veselo pesem. Dvorana je pravljična dežela. Jelka je oživela in njene zlate luči še bolj veselo mežikajo pionirjem.
Otroci pozabljajo, kje so. Saj to je pravljica! V jelki pesem, v ozračju pesem, pesem v njihovih očeh.
Ivanček še nikoli ni tako težko čakal. Dedek pokliče tudi njega. »Pomni, obljuba dela dolg!« konča Dedek in njegov globok glas je napolnil otrokovo srce. »Bom!« takrat s kupa pod jelko vila poda Ivančku smuči. »Smuči smuči!« vriska v njem. »Smuči!«
Ivanček je presrečen in mama, ki ga čaka, je presrečna! Ne more si kaj in svetla solza kane na sinovo roko. Ivanček takrat solze ni razumel.
Postal je velik in močan. Toda bil je mož in obljube ni snedel. Mehko mu je, kadar pomisli na Jelko. Sedaj razume tudi svetlo materino solzo. Postal je dober in hvaležen sin, otroški praznik pa je ostal ves svetal in lep
v njegovem dobrem srcu.	V. S.
varčevanja, katerega pogoji so zelo ugodni in je pristopno vsakomur, posebno pa delavcem in uslužbencem z rednimi mesečnimi prejemki. — Vlagatelj, ki prijavi hranilnici pristop k temu načinu varčevanja, izvršuje mesečna vplačila, ki se iz leta v leto zmanjšujejo (od 790 din v prvem letu, do 396 din v zadnjem letu). Poleg obresti pripisuje hranilnica svoja doplačila, tako da prejme vlagatelj pri vplačilih v znesku din 71.125 skupno izplačilo v višini 100.000 dinarjev. Višina vplačil je razvidna iz naslednje lestvice:
1957	790,—	9.475.—	525,—
1958	746,—	8.950.—	1.050,—
1959	702,—	8.425.—	1.575,—
1960	659,—	7.900.—	2.100.—
1961	615.—	7.375,—	2.625,-
1962	571.—	6.850,—	3.150,—
1963	527.—	6.325,—	3.675,—
1964	486.—	5.800,—	4.200,—
1965	440,—	5.275,—	4.725,—
1966	396,—	4.750,—	5.250,—
Skupaj		71.125,—	+28.875,—
Zneski vlog in obresti so zaokroženi. — Mesečni zneski vloge se lahko po želji vlagatelja podvojijo ali potrojijo, tako da se poveča skupna vsota vloge po 10 letih na 200.000 ali 300.000 dinarjev. Poleg že navedenih ugodnih pogojev tega razpisa izžreba hranilnica vsako leto pet vlagateljev tega varče-
vanja za denarne nagrade v višini 10 tisoč din, 5.000 din, 3.000 din in dva po 2000 din. Te nagrade še povečujejo privlačnost varčevanja tega razpisa. Hranilnica ne veže vlagateljev s tem načinom varčevanja dokončno, kajti v primeru potrebe ima varčevalec vseeno možnost prekinitve vplačil. V takem primeru dobi vlagatelj poleg vplačane vsote še ooičajne 5% obresti. — Zaradi nizkih mesečnih vplačil je to varčevanje posebno primerno za družine z otroci; vplačuje pa lahko vsak družinski član. Se ena olajšava glede vplačevanja je možna, namreč, da se izda izplačilni blagajni nalog za mesečna vplačila iz stalnih mesečnih prejemkov. — Prav zato lahko pričakujemo, da bo ta razpis naletel tudi v Ve-lennju na širok odziv, a potrebna pojasnila dobi vsak v podružnici omenjene hranilnice.
Desetletno nagradno varčevanje bo gotovo dvignilo zanimanje za varčevanje sploh, ni pa edini način istega Domači hranilniki, štednja v šoli (za izlete, počitniška taborjenja in slično) in v organizacjah ter društvih (za ekskurzije, počitniška letovanja), vse to vzgaja človeka že od malega, da občuti kasneje varčevanje kot življenjsko nujnost in mu vzgoji smisel za boljšo in preudarnejšo uporabo zaslužka, kar postaja danes vse bolj važno za vsakega poedinca.
Gradnja kulturnega doma —
najvažnejša naloga
Velenje ima take ljudi. Za pravkar osnovani recitacijski krožek se je že prijavilo deset mladih ljudi. Toda želimo jih še več! Prve uspehe bo krožek pokazal lia Prešernovi proslavi, pozneje pa bo priredil samostojen večer recitacij.
Vabimo vse tiste, ki čutijo in želijo v krožku sodelovati, da se prijavijo na rudniku pri tovarišu Furlanu ali pa na gimnaziji pri tovarišu Smajsu.
Odbor »Svobode«, ki je bil izvoljen na občnem zboru, se je pred kratkim konstituiral. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Furlan Zdenko, za podpredsednika Tratnik Drago, tajnik bo Mavec Maks, blagajniške posle bo opravljal Borštner Janko, odborniki pa so Smajs Vinko, Laznik Edo in Aljaž Jože.	.
Poleg upravnega odbora, ki rešuje vsakodnevno problematiko, obstoja ple-num, katerega člani so vodje sekcij. Plenum rešuje važnejše načelne stvari. Obstoja še gospodarski odbor, mladinska komisija in nadzorni odbor.
Na prvi seji je tov. Jamnikar predlagal, naj bi bilo sklicano posvetovanje prosvetnih strokovnjakov in arhitektov, na katerem bi razpravljali o gradnji kulturnega doma v Velenju. Ta razprava bo nedvomno plodna in bo razčistila probleme glede stvarnih potreb in obsega gradnje.
V Velenju je posebno zadnja leta občutiti, da se prosvetno dele?! zaradi pomanjkanja prostorov ne more pravilno razvijati. Zato je dozorel sklep, da je treba zagotoviti sredstva za gradnjo kulturnega doma, kjer bodo zagotovljeni prostori za" raznoliko in pestro delo vseh naših sekcij. Odgovorni ljudje v rudniku se za čimprejšnjo grad-
njo zelo zanimajo in javnost v Velenju tako inciativo toplo pozdravlja. Računati je na zavestno pomoč, ki jo bodo dali pri tej gradnji vsi prebivalci Velenja.
Na drugi seji je odbor ^Svobode« podrobno proučil potrebe in seznam objektov, ki naj bi bili zgrajeni. Postopoma, vzporedno z gradnjo Velenja, naj bi bili postavljei naslednji objekti:
1.	Reprezentativni kulturni dom z dvorano in odrom za gledališke predstave in koncerte.
2.	Javna in strokovna knjižnica s čitalnico.
3.	Delavski klub, kjer naj bi bil manjši salon in morda tudi avostezno kegljišče.
4.	Delavska univerza z dvema učilnicama in predavalnico.
5.	Glasbena šola z učilnicami in prostori za pevski zbor in rudarsko godbo.
6.	Telovadnica za balet in folkloro.
7.	Dvorana za zabavne prireditve.
8.	Kinematograf.
Perspektivni razvoj našega mesta ka^ žc, da ta načrt ni pretiran ter po dosedanjem in bodočem razvoju našega kulturnega življenja popolnoma vskla-jen z njegovimi potrebami.
F. Z.
Dramska skupina Svobode pionirjem za novo leto
Za letošnjo Novoletno jelko je dramska skupina Svobode pripravila našim najmlajšim lepo presenečenje z uprizoritvijo pravljične igre Pastirček Peter in kralj Briljantin v režiji tov. Tratnik Draga. Tov. Tratnik se nam je že lansko leto predstavil kot uspešen režiser mladinskih iger z uprizoritvijo Princeske in pastirčka. Uprizoritev Pastirčka Petra pa pomeni še korak naprej, posebno v pogledu inscenacije in osvetljave. Inscenacija, izključno po zamisli režiserja, je bila zelo enostavna, smiselna in lepa, posebno še, ker je znal z domisleki in svetlobnimi učinki, čeprav z nezadostnim svetlobnim parkom, ustvariti razkošno barvno pašo
mladim očem. Zal pa se je režiser premalo poglobil, ali pa ni imel možnosti, v glasbeno spremljavo, s katero bi lahko dosegel zelo lepe efekte in poudaril celotno vsebino. Glasba je bila enolična ter smiselno ni bila poudarjena. Sploh bi bilo lahko z boljšimi zvočnimi efekti ustvariti boljše vzdušje, posebno tam, kjer so igralci malo »plavali*.
Razveseljivo in vzpodbudno dejstvo je, da je tov. Tratnik angažiral le tri odrasle igralce, ostali pa so bili dijaki nižje gimnazije, učenci osnovne šole in predšolska mladina. Med temi našimi najmlajšimi »gledališčniki« je predvsem dobro odigrala učenka 2. razreda gimnazije Grebenšek Meri vlogo Lizike in pokazala v svoji zgodnji mladosti lep igralski dar ter kar lepo obvladanje dikcije. Tudi 13-letni Kumer Alfonz je dobro podal vlogo Petra, čeprav je bil v prizoru, ko pove gospodarju, da je izgubil koze, preveč ravnodušen in ne-doživet. Kar dobro so se izkazali tudi ostali pionirji kot Rahten, Knaus in Krump Erika, dočim je bil Močilnik v vlogi kralja palčkov Briljantina glede na dikcijo slabše izbran. Zelo prisrčni pa so bili predšolski otroci v vlogi palčkov, ki so jim v nagajivosti in važnosti žarela okrogla ličeca, požrtvovalnemu inspicientu tov. Mavcu pa siveli lasje, ko je krotil in uganjal majhne poredneže.
Vlogo Mrvarja je podal tov. Korun Franc, ki je postal zadnje čase zelo aktiven igralec ter napreduje od vloge do vloge. Svojo vlogo je podal zelo dobro, čeprav je bil ob izgubi Lizike pre-
več ravnodušen ter mu ni uspelo vskla-diti glas s starostnimi kretnjami in jih obdržati stalno na isti starostni višini.
Celo zgradbo igre je režiser z ozi-rom na razpoložljive igralce malo spremenil ter je namesto Hudamore ustvaril Hudokljuna. ki ga je podal tov. Holešek Alojz. Čeprav je dobro zaigral, se je videlo, da mu ta vloga ne »leži« in ni uporabil vseh možnosti, ki mu jih vloga daje.
Vse te kritične pripombe splošnega značaja pa za celotno predstavo niso bistvene ter se jemlje za pravljične igre, posebno tiste, v katerih je več kot polovico igralccv otrok, vsekakor drugačen kriterij kot za resno, dramsko delo. Vsekakor je vseh pet predstav, ki so bile v okviru Novoletne jelke, lepo uspelo in so bile našim najmlajšim lepo doživetje. Zaslugo za to pa imajo požrtvovalni igralci, posebno pa režiser tov. Tratnik, od katerega želimo, da bi tudi prihodnje leto razveselil naše najmlajše s podobno ali celo boljšo otroško igro.
Prvi mladinski koncert
V mesecu januarju bodo v okviru Glasbene šole priredili gojenci najvišjih letnikov prvi samostojni mladinski. koncert. Na sporedu bodo dela Vi-valdija, Mehula, Mozarta, Diabeilija, Riedinga, Dancla, Beethowena in drugih skladateljev.
Spored bodo na violini, klavirju, klarinetu, rogu, trombi ter še nekaterih instrumentih izvedli gojenci obeh oddelkov Glasbene šole. Nastopali bodo posamič, ob spremljavi klavirja in v manjših sestavih, kot duetih, tercetih in kvartetih.
Koncert bo izveden v Velenju in v Šoštanju, in sicer za učence Glasbene šole, gimnazije, višje letnike osnovne šole pa tudi za starše oziroma odrasle sploh ter vse ljubitelje glasbe, posebno še mladine.
Vabimo vse ljubitelje glasbe, da se odzovejo vabilu, ki jim ga posredujemo s to objavo.
Točen datum in razpored bo razviden iz lepakov oziroma objavljen v prihodnji številku »Rudarja«.
Ravnateljstvo glasbene šole