Danes s Primorski dnevnikom brošura ob 70-letnici OF Primorski dnevnik NEDELJA, 1. MAJA 2011_ Št. 103 (20.118) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Vedno praznik, kljub vsemu Dušan Udovič Spet je predsednik republike na predvečer delavskega praznika izrekel plemenite besede. O tem, kaj pomeni delo za človeka in njegovo dostojanstvo, kaj pomeni za državo in njen demokratični ustroj. Vsi mu pritrjujejo v en glas, mnogi iskreno, drugi zgolj zaradi imidža in forme. Desnici na oblasti je Napolitano trn v peti, saj gre njena politika očitno v obratno smer, z rušenjem ustavnih načel in sistematičnim teptanjem demokratičnih pravi igre. Predsednikove besede imajo bodrilni naboj, a so, žal, že dolgo časa bob ob steno. Delovne razmere so v Italiji in svetu takšne, da je ob prvem maju težko kaj praznovati. Namesto da bi se dosežki delavskega gibanja kot znamenja napredka civilizacije postopoma širili v države tretjega sveta, se dogaja nasprotno. Vse bolj surova logika profita, ki sloni danes bolj kot kdaj prej na ropanju nerazvitih, spodnaša delavcem v razvitem svetu pridobljene pravice. Tako se zgodi, da je problem višanja produktivnosti v tem, da so delavci lenuhi, kot smo pred dnevi slišali v Tržiču iz ust globalnega menedžerja. Ali se bodo prilagodili novim delovnim parametrom, se sprijaznili z vse skromnejšimi dohodki in statusom skoraj permanentne prekernosti, ali se bo proizvodnja neizbežno selila v države tretjega sveta, kjer so stroški dela nižji, zato pa dobički tem višji, pa tudi nadležnih sindikatov ni, ki bi skrbeli za delavske pravice. In vendar ostaja prvi maj praznik, trenutek zavesti, da so spremembe na bolje možne in dosegljive. Prva priložnost za takšen signal bo že čez dva tedna, na upravnih volitvah. Ne gre je zamuditi. RIM - Na Kvirinalu včeraj sprejem voditeljev najpomembnejših sindikatov Napolitano: delo je temelj demokracije Predsednik republike apeliral k sindikalni enotnosti PRVI MAJ - Tradicionalna slavljenja v naših krajih Kresovi, maji in budnice v čast delavskega praznika TRST, GORICA - Dviganje majev (ponekod mlajev), budnice in prazniki s hrano, pijačo in glasbo zaznamujejo prvomajsko ljudsko slavje tako na Tržaškem kot na Goriškem (na sliki Bumbaca dviganje mlaja na Jere- mitišču). Skoraj vse maje so dvignili sinoči, izjema je seveda dolinska Majenca, ki po tradiciji prihaja pozneje. Ob starih običajih pa so ključni dogodki današnjega dne seveda sprevodi ob prazniku dela, v Trstu bodo okrog 9. ure krenili s Trga sv. Jakoba, ob 10.30 pa bo sklepni shod z govori na Velikem trgu, ki predstavljajo letošnjo novost, saj glavne besede tokrat ne bodo imeli samo sindikalisti. Na 4. in 9. strani RIM - Z delom ter visokimi indeksi dejavnosti in zaposlitve je povezana sama demokratična vzdržljivost države, razdeljenost sindikatov pa ne prinaša nič dobrega. O tem je prepričan predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano, ki je včeraj, na predvečer 1. maja, praznika dela, na Kvirinalu sprejel voditelje najpomembnejših sindikatov in člane njihovih tajništev. Srečanja so se udeležili tajniki sindikatov Cgil, Cisl, Uil in Ugl Susanna Camusso, Raffaele Bonanni, Lui-gi Angeletti in Giovanni Centrella. Na 3. strani Naš intervju s Sergijem Cancianijem Na 2. strani Tajnik SIK Diliberto sinoči na Opčinah na 6. strani V Dolini, Zgoniku in Repnu poklon padlim N 4. strani Galateri speljal prvo skupščino Generali Na 5. strani V goriški pokrajini brez dela tretjina mladih Na 9. strani Zakon 38: tri občine prosijo 200.000 evrov Na 9. strani velik poletni vrt z 200 mesti in udobno notranjo dvorano Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 - 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella - Tel. 040/910342 MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118 ^ 2 Nedelja, 1. maja 2011 ALPE-JADRAN / NAŠ INTERVJU - Pogovor z novinarjem Sergijem Cancianijem, dolgoletnim dopisnikom Rai iz Rusije Canciani: od Sv. Ivana do Moskve, od Literarnih vaj do dnevnika TG1 Tržaški novinar bo jutri ob 18. uri gost Novinarskega krožka v Trstu - »Še vedno verjamem v ulico « Na novinarsko pot so ga baje pripeljale Literarne vaje, revija, ki jo je urejala skupina profesorjev tržaških višjih šol. Ker mu je bilo pisanje všeč, je kmalu začel sodelovati tudi z glasbenimi programi Radia Trst A. »Takrat je bil radio za nas, ki nismo bili povezani z levičarskimi gibanji, skoraj edini prostor, v katerem smo se lahko udejstvovali,« pravi danes Sergij Canciani iz stare rodbine Koc-jančičev od Svetega Ivana, ki je do februarja letos posojal svoj glas in obraz skoraj vsaki novici, ki je iz Rusije prihajala na naše domove preko televizijskih in radijskih kanalov Rai. Canciani bo jutri ob 18. uri gost Novinarskega krožka; z njim smo se pogovorili o poklicnih izkušnjah, balkanskih vojnah, novih Rusih in novinarstvu (on raje uporablja izraz »časnikarstvo«), kateremu se je približalpo tistih začetnih recenzijah glasbenih plošč. »Na časnikarskem oddelku sem kot sodelavec najprej pisal dnevne novice: za majhen denar, ampak za veliko izkušnjo. Leta 1972pa so me nastavili.« Koga se spominjaš iz tistega obdobja v redakciji? Mnogih, na primer svojih učiteljev čas- nikarstva Dušana Černeta in dr. Mateja Po-štovana. Tu so bili nekateri kolegi - skoraj vrstniki: Saša Rudolf, Saša Martelanc, Sergij Pahor, na italijanski strani pa Fulvio Molina-ri, Giudo Botteri, Giorgio Cesare, Giorgio Mi-loševič, prof. Oscar Ferluga - odličen časnikar. To je bila visoka šola. Časnikarstvo je tudi stvar zgodovinskih, časovnih in drugih priložnosti. No, v tistih letih je postajala politična Jugoslavija zanimiva tudi za italijansko stran. Mislim recimo na leto 1979: ko je šel predsednik Pertini na prvi in zadnji državni obisk k Titu v Beograd, Sarajevo in Dubrovnik so me poslali tja. Kot »prisluškovalec« Jugoslavije ali Balkana sploh sem nekako postal tudi sam zanimiv in sem ob rednem delu na slovenski postaji začel sodelovati z raznimi oddajami italijanskega radia. Ker mi je bilo to zelo všeč, sem nadaljeval. Nekaj me je seveda stalo, a to ni bil noben problem, bil sem dovolj mlad in poln energije. (smeh) Kdaj se je zgodil veliki skok? Začelo se je takrat, ko se nisem, tudi po nekaterih kadrovskih spremembah, ki so se mi zdele gola »lotizacija«, ne politično ne hu- ILGLTlPI 1KO lnilitp c i r dju iscF MAJ V SSG-JU PREDSTAVE V SSG-ju IZBIRNI PROGRAM UUBEZNIVI-LATINSKOAMERIŠKI PLESI SNG Drama Vasmina Reza Art režija: Žarko Petan v soboto, 7. maja ob 20.30 OSNOVNI ABONMAJSKI PROGRAM Miha Golob v ne< Ivan Cankar -Poln profil režija: Miha Golob RAM v petek, 13. maja ob 20.30 (prvi petek) v soboto, 14. maja ob 20.30 (prva sobota) v nedeljo, 15. maja ob 16.00 (prva in druga nedelja) v četrtek, 19. maja ob 19.30 (prvi četrtek) v četrtek, 26. maja ob 19.30 (drugi četrtek) v petek, 27. maja ob 20.30 (drugi petek) v Mali dvorani SSG OSNOVNI ABONMAJSKI PROGRAM G. Boccaccio/ I.Ratej/ M.Krajnc/ M.Lazar Dekameron režija: Boris Kobal v petek, 20. maja ob 20.30 (redi A,T,F) v soboto, 21. maja ob 20.30 (red B) v nedeljo, 22. maja ob 16.00 (reda C, K) Roland Schimmelpfennig Zlati zmaj režija: Janusz Kiča Izredna ponovitev ob podelitvi primorske gledališke nagrade Tantadruj ABONMA RAZBURUIVI-LAHKA GLASBA Dve gledališči v sozvočju V sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in s 13. Mednarodnim festivalom Kras Elio- Gian Burrasca v četrtek, 12. maja ob 20.30 v soboto, 28. maja ob 21.00 Vse abonmajske predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi! SSG NA GOSTOVANJU SSG IN GLEDALIŠČE KOPER Franjo Frančič Imej se rad! režija: Katja Pegan Peter Quitter Dueti režija: Matjaž Latin Oton Zupančič Ciciban režija: Primož Bebler Miha Golob Ivan Cankar Poln profil režija: Miha Golob V torek, 10. maja ob 10.30 v Dijaškem domu v Trstu 24. 25., 30. in 31. maja ob 20.00 v KC Franca Bernika, Domžale v torek, 24. maja ob 10.00 v gledališču F. Prešeren, Boljunec V GORICI v torek, 17. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž mano več strinjal z delom slovenske redakcije. Ugodili so moji želji, da grem v italijansko sekcijo, ki mi je nato služila kot odskočna deska za Rim. Tisti čas so zaznamovali politični problemi v jugoslovanski partiji. Bil sem na primer v Beogradu na zgodovinski organizacijski konferenci Zveze komunistov, ko je slovenska delegacija šla ven z Milanom Kučanom na čelu. Tisto noč sem bil v hotelu Intercontinental, kjer se je ta psihodrama dogajala. No, potem sem spremljal vse pretrese: najprej v Jugoslaviji, potem na Madžarskem in Poljskem, v Češkoslovaški republiki, dokler nisem končal v Romuniji, ko je propadel Čaučesku. Postal si neke vrste balkanolog, zato je bilo najbrž naravno, da si za Rai sledil tudi vojnam na Balkanu. Kakšno je bilo tisto poglavje vojnega novinarstva? Vprašanje je seveda zanimivo, odgovor pa zame težek. Dogajanje sem doživljal zelo intenzivno, istočasno pa tudi zelo ležerno. Potovanje v Beograd, ko je bila meja zaprta in se je bilo treba mimo Madžarske peljati z avtomobilom 12, 15 ur, ali pa ure in ure čakati na raznih mejah, je bilo zame z visokim odstotkom adrenalina, ni me obremenjevalo. Zato pa me je, tudi nevrotično, mučil telefon. Takrat ni bilo mobilnikov, zato je bilo nujno najprej poiskati aparat, center zveze. Novice smo posredovali zlasti po telefonu, ker je bila televizijska zveza zelo težavna in pod kontrolo raznih državnih struktur. Spominjam sem, kako sem enkrat telefoniral z ladje na Donavi pri Džerdapu, seveda sem plačal nekaj desetin nemških mark, ki so bile takrat normalna valuta v tistem delu Srbije, in kapitan me je pustil telefonirati. Baje sem bil zelo simpatičen njegovi ženi. Večina med nami ne ve, kaj pomeni vojno novinarstvo, predstavljam pa si, da se sredi vojne prioritete spremenijo. V vojni je delo popolnoma različno. Moram pa reči, da sem bil precej privilegiran in sem skoraj vedno zmagal tekmo za novico. Recept je zelo enostaven: poslušal sem lokalne radie in ker sem razumel jezik, sem lahko po petih minutah napisal novico. Moji kolegi, ki niso poznali jezika, pa so morali najprej vprašati sodelavce, naj jim vse to prevedejo ... Poznavanje jezika je v tem smislu velikanski privilegij. Kjerkoli. Spominov na vojno na Balkanu je najbrž veliko. Bi katerega izpostavil? Ko je že bilo v teku tisočdnevno oble-ganje-davljenje Sarajeva, daljše kot obleganje Leningrada v 2. svetovni vojni, je v določenem trenutku do mesta vodila samo Diamond Road, bela cesta iz Splita, ki so jo zgradili Britanci. Na vrhu neke planote je bila zelo majhna vas. Tako so bili oddaljeni od vsega, da so imeli celo družinsko pokopališče. Tam smo se ustavili v družini Bosancev, v kateri je bila mlada žena noseča. Šli smo nato v Sarajevo in tam delali, čez nekaj mesecev pa sem se na tisto planoto vrnil s sodelavcem, predvsem pa velikim prijateljem Miranom Hrovatinom Otrok se je bil že rodil in tako sva mu lahko podarila topla oblačila in druge potrebščine, ki sem jih prinesel iz Trsta. To je moj najlepši spomin iz tiste balkanske norišnice. Koliko nepristranskosti lahko ohrani novinar sredi take vojne? Ko sledi vojni, kot je bila tista v Bosni, je to zelo težko. Tam so bile tri strani, ki so bile ena proti drugi, Srbi, Hrvati in Bošnjaki. Koliko je bilo tam nepristranskosti, ne vem. Obleganje Sarajeva s strani ekstremističnih Srbov, ki so bombardirali mesto in s snajperji ubijali ljudi na ulicah, te je avtomatično postavila na stran Sarajlija, prebivalcev Sarajeva. Da so potem tudi Bosanci okoli Tuzle in Zenice opravili svoje ... Nacionalno-osvobodilni boj je gotovo bil v Sloveniji, tam ni bilo težko izbirati, tudi zato, ker si imel na svoji strani jugoslovansko ustavo, ki je predvidevala odcepitev. Na Hrvaškem je bilo bolj problematično, v Bosni skoraj nemogoče; jasno, simpatiziral sem s civilnim prebivalstvom v Sarajevu, ki je bilo 24 ur na dan pod granatami. Vse vojne zaznamujejo žal tudi žrtve med novinarji, ki umrejo med opravljanjem svojega poklica. V preteklosti je bilo zelo težko slediti na primer vojni v Vietnamu: moral si na ameriško obrambno ministrstvo in si bil nato Sergij Canciani se je z novinarstvom najprej seznanil v uredništvu Radia Trst A p.d. »embedded«, vezan, premikal si se z njimi, kot danes v Afganistanu ali Kavkazu. Na Balkanu ni bilo teh zaprek, kar je povzročilo tudi določene avanturizme: sedel si na vlak, v avtomobil in se odpeljal do vojnega območja. Marsikdo je izrabil situacijo in pisal tudi neresnične stvari ... V takih situacij ah je vsekakor najbrž nemogoče povsem zaščititi svoje življenje. Vse, kar se je dalo, smo naredili. Podjetje nam je dalo blindiran avtomobil in neprebojne jopiče: ne zato, ker bi nas imelo posebno rado, ampak ker je tako predvidevalo naše zavarovanje. Jih pa skoraj nihče ni uporabljal, ker so zelo neudobni... Dober novinar je torej tudi malo neodgovoren? Ne, nasprotno. Biti moraš zelo oprezen in vedno misliti, da je tvoj mandat ta, da pošlješ novico. Ne pa, da ti postaneš Superman ali Rambo: to je protagonizem! Zato moraš najprej organizirati logistiko: kje je telefon, s katerim boš poslal novico, kje je televizijska parabola, ki bo poslala tvoje slike, kam lahko nasloniš računalnik. Naši največji sodelavci in heroji so vsekakor televizijski snemalci in fotografi: oni so v prvi liniji, mi marširamo za njimi. Peter Ar-nett in Christiane Amanpour sta gotovo legendi novinarstva, a nista bila ne v prvi ne v drugi liniji...ampak v četrti. Njuni snemalci in fotografi pa so bili v prvi. Situacija ni primerljiva, ampak tudi v Moskvi so novinarji podvrženi marsikateri nevarnosti. Absolutno. Novinar, ki potisne svoj prst v nevarno marmelado politične korupcije in biznisa, skratka mafije, tvega v Moskvi življenje ...tako kot v Kalabriji! Anna Politkov-skaja ni padla pod streli kalašnika, ker bi se postavila proti Kremlju, ampak zato, ker je odkrila nekatere zveze med velikim kriminalom, podkupljeno birokracijo in vojsko. Sam se sicer nisem nikoli znašel v nevarnosti, današnja Rusija pa je dekadenčni imperij brez moralnih vrednot, v katerem prevladuje korupcija. Drži vtis, ki ga imamo o Rusiji na Zahodu, da gre za avtoritarno državo? Mislim, da je Putin dober interpret tega, kar Rusi potrebujejo in želijo. Rusija je država, ki odgovarja kontinentu in enajstim časovnim pasovom, zato je nujna centralna avtoriteta. Putin mora nastopati avtoritativno, drugače bi bila ta država žrtev razbitja po balkanski shemi. Problem je, da ima v sebi tudi jedrske bombe, zato mora zgradba oblasti, v katero spadajo tudi Medvedjev in nekateri ministri, ostati kompaktna in rigorozna. To je večini Rusov všeč, temu pomaga tudi legitimacija, ki jo sedanji oblasti daje pravoslavna cerkev ...in tudi Evropa ima ves interes, da ima za sabo močno Rusijo in ne postkomunisti-čni kaos. Druga plat medalje pa je ta, da ne moreš prosto izražati svojega mnenja. Točno. Tako imenovana demokratična civilna družba je tu šele v povojih in bo najbrž nastala, ko bo ekonomija v Rusiji res svobodna. Ko se bodo razvili mali in srednji podjetniki, bodo gotovo producirali tudi svoje po- litično predstavništvo. Gre za pomemben zgodovinski proces, ki pa bo najbrž zahteval nekaj generacij. Če v Rusiji primanjkuje manjših podjetnikov, istega ne moremo trditi za bogataše. Kdo so tako imenovani novi Rusi? Skorumpirani oligarhi brez nobene politične, civilne ali kulturne morale. Obogateli so, ker so po nizkih cenah kupovali delnice velikih javnih podjetij, na primer energetskega giganta Yukos, ki jih je Jeltsin pri-vatiziral. Za majhen denar so postali lastniki ogromnega dela državne lastnine, delavci, od katerih so odkupili delnice, pa so bili zadovoljni, ker so lahko z gotovino končno prišli do avta ali stanovanja. Država je razprodala svoje bogastvo, je pa tudi dala ljudem komfort, ki ga prej ni bilo. Mi si težko predstavljamo, kaj pomeni živeti v kolektivnem stanovanju, v »komunal-ki«. V Sovjetski zvezi je v istem prostoru živelo tudi pet družin in uporabljalo isti kuhalnik in isto stranišče. To je strašno, poniževalno. Svoboda Rusov je danes imeti svoj dom in tople zimske čevlje. Zato tudi niso vajeni vlaganja, varčevanja na primer za pokojnino. Vajeni so bili živeti v državi, v kateri je bilo relativno dosti denarja, ko pa si hotel kupiti avto, si nanj čakal enajst let; v kateri ni bilo aspirina in si moral zato podkupovati lekarnarja. Danes ni več tako: živijo kot živijo, ampak dosti bolj komfortno. Za tabo je dolga pot, ki jo je, tako se mi zdi, zaznamovala velika ljubezen do tega poklica. Kakšne lastnosti mora po tvojem mnenju imeti dober novinar? Radovednost, željo po spoznavanju novih svetov, po postavljanju vprašanj. Etika pride avtomatično. Naš poklic ima točno določeno mejo: eni so propagandisti, trubadurji kulta osebnosti tega ali onega oblastnika,dru-gi so kronisti. Prvi se ne premaknejo s svojih stolic, pojejo izključno za svoj orkester, so del programa: ti so bili značilni za komunistične države, danes jih posnemajo »berlusconijev-ci«. Ostali smo kronisti, hodimo po svetu, opazujemo, interpretiramo. Čehov je pravil, da so za dobrega novinarja potrebni le solidni škornji, beležnica in odprti možgani. Objektivno novinarstvo je najbrž utvara. Ne vem, kaj je objektivno novinarstvo, verjetno fraza, ki so si jo izmislili novinarji sami. Obstajajo dejstva, ampak vsak jih interpretira s svojim znanjem in kulturo: osebno, morda tudi zgrešeno, a bil je tam, bil je zraven. Še vedno namreč verjamem v ulico. Večina novinarjev, ki hoče opisati Pariz, sede v kavarno v Saint Germain, gleda na »trotoir« in piše. Koliko kolegov se usede v periferno pivnico in opazuje tamkajšnje priseljence? Tisto je danes Pariz. Žal zasledujejo tudi založniki najprej zaslužek, zato jih zanima globalno povpraševanje. V Italiji smo v tem šampioni: zanimivejši je bikini ne vem katere igralke, kot realni problemi. Jaz bi na primer rad šel v Kala-brijo, v to mrtvaško cono, da bi na lastne oči videl, kaj se tam dogaja. Poljanka Dolhar Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. SI.800214302 ali 040 362542 Info: www.teaterssg.it Za predstavo Gian Burrasca tudi spletna prodaja www.vivaticket. it / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 1. maja 2011 3 ITALIJA - Predsednik republike na Kvirinalu sprejel sindikalne voditelje na predvečer praznika dela Napolitano: Demokracija je vezana na delo Neenotnost sindikatov ne prinaša nič dobrega Prvi člen ustave o republiki, ki temelji na delu, je še vedno aktualen - Odpraviti strukturne vzroke zamud italijanskega gospodarstva RIM - Z delom ter visokimi indeksi dejavnosti in zaposlitve je povezana sama demokratična vzdržljivost države, razdeljenost sindikatov pa ne prinaša nič dobrega. O tem je prepričan predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano, ki je včeraj, na predvečer 1. maja, praznika dela, na Kvirinalu sprejel voditelje najpomembnejših sindikatov in člane njihovih tajništev. Srečanja so se udeležili tajniki sindikatov Cgil, Cisl, Uil in Ugl Susanna Ca-musso, Raffaele Bonanni, Luigi Angeletti in Giovanni Centrella, ki so skupaj s predsednikom republike prisluhnili referatu Giuliana Amata o smislu in aktualnosti prvega člena italijanske ustave, ki pravi, da je Italija republika, ki temelji na delu. To je temeljne važnosti za Napolitana, ki je v svojem posegu opozoril, kako so gospodarski razvoj, socialna kakovost ter sama demokratična in civilna vzdržljivost italijanske države vezani na odločno povišanje indeksov dejavnosti in zaposlitve, na povečano prizadevanje za izobraževanje in zaščito človeškega kapitala ter na dodatno ovrednotenje dela v vseh smislih. Predsednika republike skrbi tudi družbena kohezija v državi, pri čemer je še posebej opozoril na trenutno pomanjkanje sindikalne enotnosti, ki na področju teže in vloge dela ter predstavništev slednjega prinaša najslabše. Napolitano se je tu navezal na podatke zavoda Istat, na podlagi katerih je v Italiji v zadnjih dveh letih izginilo 533.000 delovnih mest, od katerih osem- Predsednik Napolitano se rokuje s sindikalnimi voditelji na predvečer praznika dela ansa deset odstotkov v industriji in polovica na jugu. Gre za dramatične številke, ki kličejo po ukrepih, katerih predpogoj pa je gotovo novo ozračje politične in družbene ko-hezije. Pri tem je predsednik poudaril pomen sindikalne enotnosti od leta 1944 naprej, ki je veliko dala delavcem, demokraciji in državi, zato ga skrbi, da se spori, do katerih lahko vedno pride, spremenijo v načelno nasprotovanje, medsebojno sovražnost in nezaupanje, kar velja tako za sindikate kot tudi politiko. To je treba premostiti brez strahu pred domnevnim izbrisom identitet, je dejal Napolitano, ki je tudi naveličan »institucionalne hinavščine,« s katero se sprejemajo njegovi pozivi k resnemu soočanju s težkimi izzivi, ki čakajo Italijo. Glede tega je predsednik tudi opozoril, da se je treba lotiti odpravljanja strukturnih vzrokov za zamude italijanskega gospodarstva in to z zasledovanjem ciljev izhoda Italije iz prevelikega primanjkljaja in zmanjšanjem javnega dolga. CGIL, CISL in UIL Trije sindikati skupaj na shodu v Marsali RIM - Prvi maj bo po vsej državi kot po tradiciji potekal v znamenju sindikalnih shodov in velekoncertov. Največji koncert bo v Rimu na Trgu San Giovanni z udeležbo Lucia Dalle, Frances-ca De Gragorija in drugih zvenečih imen. Rim ob tem doživlja množično praznovanje ob beati-fikaciji papeža Janeza Pavla II, tako da bo ulice glavnega mesta tako ali drugače preplavil vsaj poldrugi milijon ljudi. Sindikalni shodi so napovedani po vseh italijanskih mestih, niso pa povsod enotni. Generalni sekretarji sindikalnih združenj Ggil, Cisl in Uil bodo skupaj na prvomajski manifestaciji v Marsali na Siciliji. S tem so ob 150-letni-ci zedinjenja Italije želeli poudariti simbolni pomen kraja, iz katerega je Garibaldi krenil na veliko avanturo, ki je privedla do združitve države. Sklad I Fondaziqi^e ONLUS DORCE SARDOC S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam In neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Davčna številka Sklada Dorče Sardočje Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. 4 Nedelja, 1. maja 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PRVI MAJ - Sprevoda tudi v Miljah in Nabrežini, pa še kopica koncertov in vabljivih kioskov S tržaškim sprevodom višek delavskega praznika Ob 9. uri pri Sv. Jakobu, ob 10.30 na Velikem trgu - V Bregu postavljali maje Priprave na dviganje ricmanjskega (levo) in boljunskega maja kroma HITRA CESTA Motorist po trčenju s pridržano prognozo Ob 12.50 je služba 118 prejela klic o prometni nesreči, ki se je pripetila na tržaški hitri cesti. Na odseku med Ulico Caboto in tovarno Italce-menti, v smeri proti Trstu, je voznik motornega kolesa na prehitevalnem pasu sam izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal levo in silno trčil v betonsko ograjo, ki razmejuje vozišči. Močno ga je odbilo in po več metrih je pristal na asfaltu. Rešilec ga je prepeljal na oddelek za prvo pomoč bolnišnice na Ka-tinari, njegovo zdravstveno stanje je bilo včeraj resno, vendar stabilno. Po navedbah službe 118 naj bi prišlo do prsnih in pljučnih poškodb z verjetnim zlomom rebra. Prognoza je pridržana. Prometna policija je odsek za slabo uro zaprla za promet. Praznik dela bo v Trstu dosegel višek z današnjim tradicionalnim sprevodom po mestnih ulicah. Ob 9. uri bo zbiranje na Trgu sv. Jakoba, upokojenci se bodo četrt ure pozneje pridružili množici na Garibaldije-vem trgu, po sprehodu po mestnem središču pa bo približno ob 10.30 zborovanje na Velikem trgu, kjer bodo govorili Luciano Bordin (CISL), novinarka Poljanka Dol-har in pisatelj Pino Roveredo. Miljski sprevod se bo začel ob 10. uri pri kavarni Verdi, sklepni shod bo ob 11.15 na Trgu Marconi. Kriško-nabrežinski sprevod se bo začel ob 9.45 v Križu, shod na nabrežinskem Trgu sv. Roka bo ob 11. uri. V Prosvetnem domu na Opčinah se nadaljuje prvomajski praznik, ob 16. uri bo nastopil orkester Movie's music band, uro kasneje je predviden koncert TPPZ P. To-mažič in zbora Kombinat, sledi ples s skupino Alter ego. V Ljudskem dom v Podlo-njerju pa bo po prvomajskem pozdravu (ob 17. uri, kioski odprti od 13. ure) ples s skupino Movie and Groove. Blizu Doma pristaniških delavcev v Briščikih bo od 12.30 do nočnih ur praznik Drugemuzike in Radia Fragole: čakajo nas kioski, dj set in kar devet glasbenih skupin. V številnih vaseh so bile včeraj na vrsti pobude, povezane s praznikom dela in dnevom osvoboditve. V Parku prijateljstva v Ce-reju so prižgali kres, tako kot v Bazovici, kjer so se v temi odpravili tudi na Kokoš. Danes zjutraj pa so na sporedu budnice z godbami na pihala. Posebno praznično pa je bilo sinoči v Bregu, kjer so mladi in starejši postavljali okrašene maje. Od Lonjerja do Gro-čane in Ricmanj, od Zabrežca do Boljunca in Prebenega so vaščani delavno in veselo pripravljali ljudsko slavje. V Boljuncu bodo člani »fantovske« danes ob 13.30 prišli na gorico, ob 14. uri bo polaganje vencev k spomeniku padlim. Boljunski maj bodo podirali v torek, tako kot v Zabrežcu, medtem ko bo gročanski maj stal dva tedna. OBLETNICA OSVOBODITVE - V priredbi dolinske, zgoniške in repentabrske občinske uprave V treh občinah so se poklonili padlim Na zgoniškiproslavi govorila pokrajinska predsednica VZPI Stanka Hrovatin, v Dolini Fulvia Premolin, slovenosti v Repnu in na Colu Utrinki z včerajšnjih slovesnosti v treh okoliških občinah: V Zgoniku (levo), Dolini (desno) in v Repnu (spodaj) kroma Včeraj so bile na vrsti občinske spominske svečanosti v zgoniški, dolinski in repentabrski občini, kjer so domačini z venci, petjem in govori počastili spomin na padle ob 66. obletnici osvoboditve. V Zgoniku so se zbrali pred spomenikom padlim. Na svečanosti, ki jo je podprla Pokrajina Trst, je govorila pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hro-vatin. Izpostavila je, da je slovenski narod pred 70 leti ubral edino možno pot, da bi ohranil dostojanstvo in ponos, to je upor: »Stopil je v narodnoosvobodilni boj, ki je bil in ostaja doslej največje slovensko zgodovinsko dejanje (...) in postavilo temelje za današnjo samostojnost.« Citirala je partizansko učiteljico Margherito Avber, opozorila pa na revizionizem in napačno ena- čenje dveh nacionalizmov. »Smo pripravljeni braniti ustavo? Smo pripravljeni se upreti in reči - dovolj?« se je med drugim spraševala govornica. V dolinski občini so polagali vence v številnih vaseh, začenši z dolinskim spomeniškim parkom, kjer je govorila županja Fulvia Premolin, pel pa MPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purgerja. Vence so polagali v Dolini, pri Domju, v Ricmanjih, Borštu, Gročani in Boljuncu. V repentabrski občini se je spominska slovesnost začela pri repenskem spomeniku, mladinski odsek KD Kraški dom je priredil krajši kulturni program, domačini so nato na Colu počastili vse žrtve fašizma, na pokopališču pa so se ustavili pri grobu komandanta Nemgarja. TATVINA - Stanovalki odvzeli 1250 evrov V policijski uniformi brskal po spalni sobi Priletno žensko, ki stanuje v tržaškem predmestju, sta v petek dopoldne obiskala neznanca. Predstavila sta se kot policista in povedala, da iščeta ponarejene bankovce. Med domnevno kontrolo je eden od dveh, oblečen v policijsko uniformo z modrim plaščem in pozlačenimi gumbi, je zlezel v spalno sobo in skrivoma prebrskal omare, pri čemer je previdno uporabil gumijaste rokavice. Iz omare je odnesel kuverto, polno bankovcev v skupni vrednosti 1250 evrov. Zatem se je dvojica poslovila in odšla, stanovalka pa je ob vstopu v spalno sobo opazila, da je vse v neredu. Njenega denarja ni bilo več. Odtipkala je številko 113, na prizorišče so se odpravili (pravi) policisti komisariata od Sv. Sobote in tržaškega mobilnega oddelka. Tovrstna dejanja niso redka, storilci izkoriščajo šibkost in naivnost starejših ljudi. Kvestura vabi vse občane, predvsem pa ostarele osebe, naj ne zaupajo neznancem. Ob najmanjšem dvomu naj pokličejo policijo (113) ali karabinjerje (112), doma pa ni dobro imeti večjih vsot denarja in dragega nakita. PREDSTAVITEV - V torek v Novinarskem krožku Vratuševa knjiga o Rabski brigadi odslej tudi v italijanskem prevodu Založba KappaVu in Narodna in študijska knjižnica prirejata v torek, 3. maja, ob 18. uri v Novinarskem krožku (Corso Italia 13), predstavitev knjige Antona Vratuše Dalle cate-ne alla liberta. La „Rabska brigada",una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fascista. Anton Vratuša, protifašistični borec, interniranec v taborišču na Rabu, diplomat, politik, raziskovalec, član Slovenke akademije znanosti in umetnosti, nam v knjigi prikazuje zgodbo Rabske brigade, partizanske brigade, ki so jo ustanovili in-terniranci fašističnega taborišča na Rabu. Kljub strahotnim življenjskim razmeram v verjetno najhujšem italijanskem koncentracijskem taborišču za slovenske, hrvaške in judovske deportirance (v katerem je bila smrtnost višja kot v nekaterih nacističnih taboriščih), plamen upora in upanja med interniranci ni ugasnil. Ustvarili so si odporniško organizacijo, ki so jo pod nosom svojih preganjalcev in kljub njihovim naporom, da bi jih s stradanjem, krutostjo in pomanjkanjem spravili na živalsko raven, uspeli utrditi in celo razširiti. Po 8. septembru 1943 so se tako interniranci lahko, ob pomoči odporniške organizacije prebivalcev Raba, sami osvobodili in razorožili italijansko vojsko na otoku. Iz tajne bojne organizacije taboriščnikov je nastala prava partizanska brigada, kratkotrajnega življenja, a neizmernega simbolnega in moralnega pomena. Avtor, ki je bil v njej namestnik poveljnika, nam njeno zgodbo predstavi z natančnostjo in doslednostjo zgodovinarja, a obenem s čustvenim nabojem človeka, ki je bil v njej soudeležen kot protagonist. Na predstavitvi bodo ob avtorju sodelovali zgodovinarka Univerze na Primorskem in Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru Monica Rebeschini, urednik knjige Sandi Volk, z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice, ter ravnatelj NŠK Milan Pahor. / TRST Nedelja, 1. maja 2011 5 OBRAČUNI - Prva skupščina delničarjev pod vodstvom novega predsednika Galaterija Za družbo Generali se začenja novo obdobje harmonije in rasti Zajamčeni pogoji za dobro poslovanje - Balbinot tudi o Generali Zavarovalnici Na tržaški Pomorski postaji, ki je bila v celoti zasedena z udeleženci letne skupščine zavarovalne družbe Generali, se včeraj ni zgodilo nič nepredvidenega. Po treh mesecih trenj in glasno izražene slabe volje velikih delničarjev, se je balon razpočil že na začetku aprila z odstopom takratnega predsednika Ce-sareja Geronzija po enajstih mesecih od izvolitve. Menda so si v zgodovinski tržaški zavarovalni družbi pošteno oddahnili in z olajšanjem sprejeli imenovanje novega predsednika Gabrieleja Galaterija de Genole. Nekdanji prvi mož Fiata, Medio-bance in Telecoma Italia je tako včeraj briljantno izpeljal svojo prvo skupščino delničarjev v vlogi predsednika, medtem ko jih je kot podpredsednik dal skozi kar nekaj. Prevzem krmila krilatega leva je bila torej za Galaterija vrnitev, kar je poudaril na srečanju z novinarji po koncu skupščine delničarjev: »Zelo sem zadovoljen, da sem se vrnil v to skupino, ki jo dobro poznam. Sem neoperativni predsednik, brez izvršnih nalog, zato je moje glavno poslanstvo vzpostaviti in jamčiti stabilnost, harmonijo in ravnovesje za mendžment ter prispevati k razvoju družbe oziroma skupine. Pri tem je zame velika prednost dejstvo, da se poznamo že toliko let.« V pogovoru z novinarji je Galateri Generali primerjal z nekdanjim Fiatom: »Vse stvari ima na pravem mestu in tudi kolektivno zavest, kakršno sem videl le pri nekdanjem Fia-tu, ko sem bil še deček.« Galateri je skupščino delničarjev, ki je trajala skoraj šest ur, začel z izrazi »utemeljenega zaupanja v to podjetje«, ki je znalo »dostojanstveno prebroditi najhujšo gospodarsko in finančno krizo v skoraj sto letih« in ki je »dobro postavljeno na nekaterih najbolj dinamičnih hitro razvijajočih se trgih«. Glede na to, kako je menedžment znal »z uspehom prebroditi krizo«, je predsednik prepričan, da bo znal »konsolidirati in razširiti rast v kontekstu oživljanja svetovnega gospodarstva in učinkovito interpretirati izzive prihodnosti«. Galateri je prepričan, da je še vedno veljaven previden in hkrati fleksibilen pristop, kakšnega je krilati lev razvil v zadnjih letih. Pomagala mu bo tudi stabilna delničarska sestava, ki se glede na lansko skupščino praktični ni spremenila. Največji delničar ostaja Mediobanca s 13,24 odstotka, druga je Banka Italije (4,48%), sledijo pa skupina De Agostini - B&D Holding (2,43%), Effeti (2,30%), skupina Caltagirone (2,23%), češki partner Petr Kellner (2,02%), Delfin (1,87%), Ferak (1,56%), fundacija CARIPLO (1,52%), Intesa San-Paolo (1,40%), INV A.G. (1,35%), skupina Fondiaria SAI-Ligresti (1,11%) in skupina Benetton (0,96%). S poslovnimi računi je delničarje podrobneje seznanil Giovanni Perissi-notto, skupščina pa je odobrila predlog o razdelitvi dividende v višini 0,45 evra za delnico (+28,6% glede na leto 2009). Perissinotto je izrazil prepričanje, da bo letošnje leto boljše od lanskega, kar je utemeljil z dobrimi rezultati v letošnjem prvem četrtletju, z operacijami za večjo učinkovitost poslovanja in s skrbno politiko naložb. Razprava na skupščini seveda ni mogla mimo občutljivega vprašanja o »Sveta trojica» krilatega leva -Giovanni Perissinotto, Gabriele Galateri in Sergio Balbinot, levo predsednik Generali Gabriele Galateri de Genola generali press office Geronzijevi odpravnini. 16,65 milijona evrov je po Perissinottovih besedah »relevantna vsota«, a mu je bila izplačana »v interesu skupine«. Če bi namreč Geronzi »sprožil konflikt, bi bile lahko finančne posledice mnogo hujše, govorimo lahko o mnogokratniku,« je dejal drugi mož krilatega leva, ki ni skrival svojega slabega razumevanja z zdaj že nekdanjim predsednikom. Povedal je, da je Geronzi od časa do časa javno govoril o stvareh, ki so bile v nasprotju s poslovnim načrtom, vendar je šel menedžment kljub temu po začrtani poti. Pooblaščeni upravitelj Sergio Bal-binot, ki je zadolžen za dejavnosti skupine na tujih trgih, je delničarjem orisal strategijo skupine na štirih kontinentih in pojasnil, da je rast največja na hitro razvijajočih se trgih vzhodne Evrope, Azije in Južne Amerike. Za zrele trge zahodne Evrope in ZDA bo po njegovih be- sedah potrebno vlagati v inovativnost in tehnologijo. Na naše izrecno vprašanje glede slovenske Generali Zavarovalnice pa je Balbinot odgovoril, da so »posebno zadovoljni, da je ta po letih težav lani prvič poslovala z dobičkom«, za kar gre zahvala menedžmentu, ki mu je uspelo ustaviti negativni trend. »Zdaj bo treba rezultate konsolidirati in nadaljevati ugoden lanski trend,« je dejal Balbinot. Vlasta Bernard TRGOVINSKA ZBORNICA - Posvet o jedrski energiji Posledic tragedije v Fukušimi ni, ostajajo pa černobilske ••• V Trstu in Furlaniji-Julijski krajini nasploh se vrednosti radioaktivnosti v zraku niso spremenile po okvari nuklearke v Fukušimi. Številke ostajajo globoko pod stopnjo ogroženosti. Isto velja za hrano, ki ni bila kontaminirana. Drugače pa je bilo, ko je v Černobilu eksplodiral reaktor. Takrat se je naravna doza radioaktivnega sevanja, ki jo »zauživamo« vsak dan, kar podvojila. To so nekateri podatki, ki so prišli na dan na javnem srečanju, ki je v Trgovinski zbornici potekal v petek popoldne. Na temo Jedrska energija: efekt Fukušima so spregovorili trije strokovnjaki, na koncu pa so številni drugi znanstveniki dodali še svoja mnenja, nekatere teme poglobili ali preprosto odprli nova vprašanja. Alessandro Martelli z Državne agencije za nove tehnologije, energijo in trajnostni gospodarski razvoj ENEA iz Bologne je orisal vzroke nesreče v jedrski elektrarni. Cunami, posledica potresnega sunka, je 11. marca poplavil nuklearko in ji povzročil vrsto nepopravljivih okvar. Očitno niso pričakovali 14-metrskega vala, saj so bili jezi proti cunamiju visoki manj kot šest metrov. Ker je elektrarna ostala brez elektrike, se je reaktor začel segrevati, zaradi tega so ga preplavili z vodo, da bi ga ohladili. Zaradi uhajanja vodika pa je prišlo do kemijske eksplozije, ki je odkrila gornji pokrov reaktorja, spodnji pa je vsekakor ostal zaprt. Nekateri elementi so ušli v ozračje, uran in plutonij, ki so med najbolj radioaktivnimi, so ostali zaprti v elektrarni. Večjih problemov glede radioaktivnega sevanja ni bilo. To pa se je zgodilo, ker je bil reaktor eden prvih izgrajenih na Japonskem in je tehnologija že zastarela. Po 40 letih delovanja reaktorje ugasnejo, fukušimskega bi ugasnili le nekaj dni po potresu, in sicer 26. marca. Ostaja pa še problem odložitve 60 tisoč ton visoko kontaminirane vode, ki jo vsebuje nuklear-ka, ter dekontaminacije zraka v šestih japonskih deželah. Pogled na petkovo omizje Geofizik Peter Suhadolc z Oddelka za geoznanosti tržaške univerze je povedal, da so japonski strokovnjaki vedeli, da lahko pride do hudega cunamija, saj je zadnji potres leta 1933 povzročil triindvajsetmetrski morski val. Letošnji potres je premaknil 20 milijard ton vode, štiri-najstmetrski val pa je poplavil reaktor, ki se je nahajal na višini od 10 do 13 metrov. Centrala je preživela potres, ker je bila zgrajena za potrese magni-tuda 8.2, proti cunamijem pa ni bila zaščitena. Povedal je še, da je območje, kjer se nahaja nuklearka v Krškem, označeno z visoko stopnjo pogostosti potresov, saj so v okolici v preteklosti zabeležili že vrsto potresov približno ma-gnituda 5. V zadnjih desetih letih so slovensko mrežo seizmoloških postaj, ki zaznavajo potresne sunke, razširili. Massimo Bovenzi s Fakultete za medicino in kirurgijo tržaške univerze je opisal posledice, ki jih ima ionizirajoče sevanje na zdravje. Posledice so dveh vrst. Deterministične posledice imajo določeno stopnjo radioaktivnosti: če jo prekoračimo, tvegamo hude posledice na očesih, na koži in, predvsem pri moških, pri plodnosti. Stohastične ali probabilistične posle- kroma dice so najhujše, kajti te nimajo nobene določene stopnje, dobimo pa ji lahko, če se več časa izpostavljamo visokemu sevanju ali smo bili hujše kontaminirani. Dolgoročno lahko zato obolimo za rakom, pojavijo se lahko mutacije ali deformacije zarodka. Zanimivi so podatki o kontami-niranju zaradi černobilske nesreče. V eksploziji so takrat ušli visoko radioaktivni izotopi jod 131, cezij 134 in 137 ter stroncij 90. Ti elementi so povzročili zdravstvene težave na ščitnici (jod) ter na mišicah (cezij). Jod je od leta 1986 že razpadel, cezij pa bo v kontaminiranem ozračju ostal še tisočletja. Danes, po fukušimski nesreči, je jod v tržaškem zraku prisoten v meri 0,4 mili Becquerelov, po černobilski nesreči pa so izmerili 30 Bec-querelov! Zaradi nesreče se je število takratnih otrok v prizadetih področjih, ki so posledično oboleli za rakom na ščitnici, znatno povišalo, še danes pa ni videti upada. Rakasta obolenja se bodo v naslednjih 30 letih povišala tudi pri nas. Novih obolenji bo približno 400.000, med katerimi bi lahko bilo 130 primerov zaradi ionizirajočega sevanja. Bovenzi pravi, da ne bomo žal tega nikoli izvedeli. Andreja Farneti Trst: dokončne lestvice za občinske vrtce Odborništvo za šolstvo Občine Trst sporoča, da so od petka na voljo dokončne lestvice za sprejem otrok v občinske vrtce za šolsko leto 2011/2012. Lestvice si je mogoče ogledati na sedežu odborništva v Ul. Teatro Romano 7/a, na oglasnih deskah izbranih vrtcev in na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Od srede, 4. maja, pa do 13. maja bo možno za otroke, ki so se rodili do 31. decembra 2008 in so na čakalnih listah, zahtevati vpis v enega ali več vrtcev, ki imajo še prosta mesta. Morebiten sprejem v enega od vrtcev pomeni tudi izločitev iz čakalnih list za druge vrtce. Prošnje se lahko vložijo po internetu (www.triestescuolaonli-ne.it), v uradih odborništva (Ul. Teatro Romano 7/a, soba št. 21 v pritličju od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne med 14. in 16. uro). Obrazci bodo tam in na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Tržaški poletni centri Odborništvo za šolstvo Občine Trst obvešča, da je do srede, 4. maja, možen vpis v občinska poletna središča za otroke s stalnim bivališčem v občini Trst, ki obiskujejo jasli, vrtec oz. osnovno šolo. Vpis je možen po spletu na strani www.trie-stescuolaonline.it ali pa pri okencu v Ul. Capitelli 8, ki je odprto od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Informacije in vpisni obrazci so dostopni na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Danes pobudi WWF Organizacija WWF prireja danes dve pobudi. V parku miramar-skega gradu bodo od 11.00 do 12.30 otroci od 5. do 10. leta starosti odkrivali zvoke in barve, značilne za Mi-ramar: cena je pet evrov, zbirališče je pri centru za obiskovalce (za informacije tel. št. 040-224147). Družine, ki so se že vpisale, pa bodo odkrivale biotsko raznovrstnost območja okrog hriba Kokoš. Zbiranje ob 9. uri pri cerkvici na Pesku. Tatjana Capuder v TK V Galeriji Tržaške knjigarne bodo v četrtek ob 18. uri odprli razstavo grafik-kolažev Tatjane Capuder Vidmar. Umetnico bo predstavil tržaški slikar Franko Vecchiet. Slikarka in arhitektka, ki se je izpopolnjevala v Londonu, je docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Na ogled bodo njene minimalistične slike-grafike, ki opazovalca popeljejo v sanjski svet svetlobe. Stojnici SPI CGIL Jutri in v torek bo na križišču med Istrsko ulico in Trgom sv. Jakoba med 9.30 in 13.00 stojnica sindikata upokojencev SPI CGIL, kjer bodo delili sindikalno gradivo. V sredo bo stojnica na Trgu Cavana. Vandali v Ul. Kandler Dvajsetletna R.T. in B.M. sta osumljena, da sta v noči na soboto v Ul. Kandler podrla skuter in zbrcala tri parkirane avtomobile. Na podlagi opisa očividca so ju policisti kmalu po dogodku izsledili. Na Opčinah umrl 24-letni fant V svojem stanovanju na Opči-nah je v petek zvečer umrl 24 let star mladenič, ki ga je ob prihodu domov našel oče. Pokojnikovega imena, ki ga je sicer sporočila agencija Ansa, na željo staršev ne objavljamo. 24-letnik se je družil s skupino vrstnikov iz pankovskega gibanja t.i. »punk-a-bestia«, v preteklosti je imel težave s pravico, v zadnjih tednih pa se je njegovo zdravje poslabšalo. Življenje naj bi po navedbah policije izgubil zaradi prekomernega uživanja zdravil. 6 Nedelja, 1. maja 2011 TRST OPČINE - Tajnik SIK Oliviero Diliberto na prvomajskem prazniku Vprašanje dela mora spet v ospredje Shod z Robertom Cosolinijem in Mario Tereso Basso Poropat Politika mora ponovno postaviti v središče svoje pozornosti vprašanje dela, saj se prvič dogaja, da so otroci na slabšem kot njihovi starši, veliko je mladih brezposelnih ali pa takih z začasnim delovnim razmerjem. Desnosredinske koalicije na državni, deželni in krajevni ravni pa so naredile zelo malo, da bi se ta problem rešil oz. niso sploh vlagale v nove tehnologije, predvsem pa v izobraževanje in raziskovanje, ki v današnjem globaliziranem svetu edino lahko ustvarja kompetitivnost. To je bilo glavno sporočilo včerajšnjega volilnega shoda Zveze levice na Prvomajskem prazniku v Prosvetnem domu na Opčinah, na katerem je kot glavni govornik nastopil vsedržavni tajnik Stranke italijanskih komunistov Oliviero Diliberto. Prišel v Trst podpret kandidata leve sredine za župana Občine Trst in predsednico Pokrajine Trst na bližnjih upravnih volitvah, se pravi Roberta Cosolinija in Mario Tereso Bassa Poropat. Prisotne je na za- četku pozdravi deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, medtem ko je pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sinco-vich opozoril na šibkost tržaškega gospodarstva, ki ga za kar 85 odstotkov sestavlja terciarni sektor in je industrije manj kot drugod, v zadnjih dveh letih pa je zmanjkalo pet tisoč delovnih mest. Cosolini je opozoril na naraščajočo revščino med tržaškim prebivalstvom, predvsem pa na odsotnost krajevne des-nosredinske politične garniture tam, kjer mora nasprotno biti prva naloga krajevnih upraviteljev ta, da se zavzamejo za vlaganje v ponovni zagon pristanišča in povezave. Zaustavil se je tudi pri vprašanju škedenjske železarne, na območju katere so mogoče tri vrste dejavnosti: logistika, hladno jeklarstvo in zelena ekonomija. Kljub dogovorom o ugotavljanju potrebe po sanacij onesnaženih območij v industrijski coni, kjer bi lahko začeli z novimi gospodarskimi dejavnostmi, ni bi- FERNETIČI - Obisk pokrajinske predsednice in odbornika O težavah v kamnolomih in tistih, ki jih povzroča promet Predsednica med petkovim ogledom Fernetičev kroma Na Fernetičih je v petek popoldne potekalo srečanje Marie Terese Bassa Poropat, predsednice tržaške pokrajine, in Vittoria Zol-lie, pokrajinskega odbornika za okolje, teritorij in infrastrukture, z občani repentabrske občine. Na povabilo Maurizija Vidalija, kandidata SSk na pokrajinskih volitvah, in ob prisotnosti župana Marka Pisanija ter deželnega svetovalca Igorja Gabrovca, sta se predsednica tržaške pokrajine in pokrajinski odbornik soočila s težavami mejnega prehoda. Prisotni so bili številni občani, ki so predstavili različne problematike vsakdanjega življenja, ki jih povzroča tovorni promet čez mejni prehod. Že sama cestna ureditev in predvsem pomanjkanje prehoda za pešce predstavljata velik problem za vaščane. Razmere so se poslabšale s postavitvijo betonske varnostne ograje, tako imenovane »new jersey«, med avtocestnim izvozom in trgovskimi obrati. Ta je že bila vzrok za dve hudi avtomobilski nesreči. Predstavniki javnih uprav so se nato podali do kamnoloma Repen Marmi, kjer so se seznanili z naravovarstvenimi omejitvami, ki vplivajo na obratovanje. Sledil je obisk Marijinega svetišča na Tabru, kjer je domači župnik Bedenčič orisal stanje popravil na fasadi cerkve. Srečanje se je nadaljevalo v gostilni Križman, kjer so se zbrali vsi re-pentabrski kamnolomci. Odbornik Zollia jim je obljubil, da bo v kratkem poskrbel za rešitev. V teku srečanja sta oba predstavnika pokrajinske uprave pokazala zanimanje za probleme repentabrskega teritorija. Mitja Briščak Z leve Igor Kocijančič, Adriano Sincovich, Maria Teresa Bassa Poropat, Robero Cosolini in Oliviero Diliberto kroma lo narejenega nič, je dejala Bassa Poro-pat, ki je opozorila tudi na visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi. Omenjene poglede, a razširjene na vsedržavno raven, je podal tudi Diliberto, ki je prav tako opozoril na dramatično visok odstotek brezposelnih in prekernih uslužbencev med mladimi in na izgubo poldrugega milijona delovnih mest, za razliko od ostalih evropskih držav pa v Italiji po znani gospodarski krizi ni bilo ponovnega zagona, raje se je sledilo politiki koncerna Fiat, kjer so hoteli znižati ceno dela, povečati število nadur in okrniti pravice delavcev. Omeniti velja, da se bo jutri na Tržaškem mudil tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero, ki se bo ob 18.15 v dvorani Millo v Miljah srečal z enotnimi sindikalnimi predstavništvi družb Alcatel, papirnice Burgo, škedenjske železarne in družbe Wartsila, ob 19. uri pa volilnega srečanja. Ob 21. uri bo imel volilni shod na Borznem trgu. (iž) VOLITVE 2O1 1 Ferrero v Miljah in Trstu Vsedržavni tajnik Stranke komunistične prenove - Evropske levice Paolo Ferrero bo jutri obiskal Milje in Trst. V miljski dvorani Millo se bo ob 18.15 srečal s sindikalnimi predstavniki železarne, Wartsile in drugih industrijskih obratov. Sledila bo javna skupščina z županskim kandidatom Neriom Nesladkom, ob 21. uri pa volilni shod na tržaškem Borznem trgu, ki s ega bo udeležil tudi županski kandidat Roberto Cosolini. Franceschini, kino in DS Med raznimi jutrišnjimi obveznostmi županskega kandidata Cosolinija je tudi debata o filmski umetnosti, ki bo ob 19. uri v kinu Ariston. Prisotna bosta tudi poslanec Gianni Cuperlo in občinski svetnik Giovanni Barbo, ob 17.30 in 20.15 pa si bo mogoče brezplačno ogledati film Boris. Ob 11.30 je v kavarni Tommaseo predvideno srečanje s predsednikom poslanske skupine DS Dariom Francesc-hinijem. Nabrežina: predstavitev kandidatov SSk Kandidati Slovenske skupnosti za pokrajinski svet v štirih devinsko-na-brežinskih volilnih okrožjih Igor Gabro-vec, Niko Pertot, Mitja Terčon in Savo Ušaj bodo uradno odprli volilno kampanjo s prvim javnim srečanjem, ki bo jutri ob 20.30 v prostorih Agriturizma Ušaj v Nabrežini. Štirje kandidati, ki v okviru samostojne liste SSk podpirajo predsednico Mario Tereso Bassa Poropat, bodo predstavili lastne poglede na minulo upravno obdobje in zlasti programske smernice za prihodnji mandat tržaškega pokrajinskega sveta. V torek bodo kandidati SSk spremljali predsedniško kandidatko Basso Poro-pat na tradicionalnem torkovem semnju na Trgu sv. Roka v Nabrežini, kjer bo imela SSk tudi volilno stojnico, zvečer pa se bodo Gabrovec, Pertot, Terčon in Ušaj srečali z domačini v Medji vasi. Kandidati na devetem dnevu ekonomije Kandidati za župana Občine Trst oz. Občine Milje in za predsednika Pokrajine Trst se bodo jutri v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice ob 17. uri udeležili devete izvedbe dneva ekonomije. Dom žensk za kandidatke Mednarodni dom žensk bo v sredo od 16. do 20. ure dal kandidatkam ženskega spola vseh strank in list brezplačno na razpolago svojo konferenčno dvorano v Ul. Pi-soni 3. Vsaka kandidatka bo imela deset minut časa, da predstavi svoj program in svoje volilno gradivo. Zainteresirane kandidatke naj pošljejo do jutri ob 15. uri sporočilo po elektronski pošti na naslov in-fo@casainternazionaledonnetrieste.org, pri tem pa naj navedejo svoje ime in priimek, stranko oz. listo, na kateri nastopajo, ter uro svojega nastopa. Volilni kiosk TriesteGiovane Danes bo na Borznem trgu med 16. in 20. uro deloval volilni kiosk liste Trie-steGiovane, kjer bodo kandidati za občinski svet odgovarjali na vprašanja občanov. ANDE: srečanje s kandidati Tržaška sekcija Vsedržavnega združenja žensk volivk ANDE prireja v torek v dvorani Tergeste hotela Savoia Excelsior ob 17. uri javno soočenje glavnih kandidatov leve in desne sredine za tržaškega župana, Roberta Cosolinija in Roberta Antonioneja, oz. za predsednika Pokrajine Trst, Marie Terese Bassa Poropat in Giorgia Reta. Kandidatke SEL v sredo v knjigarni Lovat V knjigarno Lovat na Drevoredu XX. septembra se bodo v sredo predstavile tudi kandidatke gibanja Levica ekologija in svoboda (SEL). Od 17. ure bo govor o »pravicah žensk ze boljše mesto«. / PRUOMAJSKI PRAZNIK na OPČINAH POD ŠOTOROM na dvorišču Prosvetnega doma Danes, 1. maja ob 14.00 odprtje kioskov 0b 16.00 PRVOMAJSKI POZDRAV Ob 17.00 nastop orkestra MOUE'S MUSIK BAND koncert TPPZ P. TOMAŽIČ in ŽPZ KOMBINAT sledi ples s skupino ALTER EGB V petek, 29. aprila 2011, je na Mednarodnem univerzitetnem inštitutu za evropske študije IUIES v Gorici iz Čezmejnih politik za vsakdanje življenje (Transborder policies for daily life) doktoriral Devan Jagodic Za izjemen uspeh mu čestitajo vsi domači H Čestitke Danes, 1. maja, praznuje DANILO BONETA 60 let. Naj znova in znova se maji vrstijo, naj z zdravjem, veseljem te spet obdarijo. Vse najboljše ti želijo sestra Edvina ter brata Boris in Sergij z družinami. ANDREA HROVATIN je 29. aprila 2011 uspešno zaključil svojo študijsko pot na tržaški fakulteti za fi-zioterapiste. Iskrene čestitke in veliko uspeha še naprej mu iz srca želijo nona Marija, nona Darina, mama, papa, Elia z Julijo in ostalo sorodstvo. Jutri bo SAVINO BRUSS obhajal 80-letnico rojstva. SKD Barkovlje mu kliče še na mnoga zdrava leta in mu iskreno čestita. Naš član in tekmovalec GIAN-LUCA GABRIELLI je v teh dneh postal učitelj smučanja. Iskreno mu čestitamo in mu želimo veliko nadaljnjih uspehov. Vsi pri SK Devin. SKD Barkovlje čestita iz srca DE-VANU JAGODICU, ki je prejšnji petek postal doktor znanosti na Mednarodnem univerzitetnem inštitutu v Gorici. Želi mu veliko nadaljnjega zadoščenja. Naš MATJAŽ je uspešno zaključil univerzitetni študij. Iz srca mu čestitamo in želimo še veliko nadaljnjih uspehov. Mauro, Miriam, Mairim in Martin. Loterija 30. aprila 2011 Bari 39 62 65 21 18 Cagliari 2 37 36 78 32 Firence 20 25 57 3 64 Genova 86 39 84 9 20 Milan 83 47 63 8 34 Neapelj 7 55 54 29 70 Palermo 73 84 28 60 10 Rim 25 48 66 46 52 Turin 86 41 40 52 17 Benetke 84 60 1 78 9 Nazionale 39 49 81 24 17 Super Enalotto Št. 52 15 29 36 48 74 83 jolly 45 Nagradni sklad 3.506.191,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.924.224,79 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 52.592,87 € 1.464 dobitnikov s 4 točkami 359,24 € 52.430 dobitnikov s 3 točkami 20,06 € Superstar 60 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 35.924,00 € 212 dobitnikov s 3 točkami 2.006,00 € 3.782 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.849 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 56.864 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Nedelja, 1. maja 2011 CI3 Lekarne NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA KAP PA VU EDIZIONE iz Vidma vabita na predstavitev knjige DALLE G rATENE ALLA LIBERTA La "Rabska brigada" una brigata partigia na nata in un campo di concentramento fascista. Včeraj dan es Danes, NEDELJA, 1. maja 2011 JOŽE, PdAZNIč DELA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.11 - Dolžina dneva 14.17 - Luna vzide ob 4.39 in zatone ob 18.43 Jutri, PONEDELJEK, 2. maja 2011 BORIS VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,9 stopinje C, zračni tlak 1007,9 mb raste, veter 8 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo spremenljvo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. OKLICI: Antares Zornada in Diana Pol-lanzi, Matteo Cadenaro in Irene Faverio Margoni, Matteo Zorn in Debora Fava-ro, Paolo Esposito in Sabrina Bottaro, Simone Zanette in Elisa Rizzello, Paolo Mi-narda in Immacolata Gita, Salvatore Sgroi in Cecilia Pitacco, Corrado Bossi in Liana Nicola, Nicola Domenico in Da-lila Coslovi, Marco Capuano in Elisa Buelli, Massimiliano Modugno in Silvia Prodan, Luca Puppo in Chiara Amabi-le, Antonio Lafortezza in Silvia Lombardo, Antonio Fodero in Mojca Ci-merlajt, Mauro Colella in Michela Henke, Arles Musto in Alessandra Zacche, Emmanuele Filippo in Ileana Agostina Turri, Carlo Sossi in Elena Zerovaz. CIRCOLO DELLA STAMPA v Trstu, Corso Italia 13, v torek, 3. maja 2011 ob 17.30 uri. 0 knjigi bodo spregovorili: avtor akademik ANTON VRATUŠA, zgodovinar in prevajalec SANDI VOLK, raziskovalka M0NICA REBESCHINI in ravnatelj NŠK MILAN PAHOR. Nedelja, 2. maja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. o Kam po bencin janes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: jomjo (Strada della dosandra), Ul. jAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: jevin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), ča-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; jevin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, čraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan dA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Thor 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »L'altra verita«. CINECITY - 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Thor 3D«; 11.10, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.00 »Source code«; 11.10, 13.40, 16.10, 18.40, 21.30 »World invasion«; 11.05, 13.20, 15.40, 17.50, 20.00, 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«; 11.00, 11.40, 13.00, 14.00, 15.30, 16.20, 17.40, 18.40, 19.50, 21.50 »Rio 3D«; 21.30 »Habemus Papam«; 11.10, 13.30, 15.35, 17.40, 20.00, 22.05 »Limitless«. FELLINI - 16.00 »Hop«; 17.30, 19.45, 22.00 »The next three days«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Poetry«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Hitri in drzni 5«; 15.10, 17.20 »Paul«; 19.20, 21.40, 23.55 »Thor 3D«; 19.30 »Kraljev govor«; 21.50 »Kako veš«; 15.00, 17.10 »Rio (sinhr.)«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 19.25 »Teden brez pravil«; 18.30, 21.10, 23.50 »Hitri in drzni 5«; 16.25, 19.05, 21.15, 23.25 »Vitez in sitnež«; 16.20, 18.40, 20.50, 23.00 »Hitro maščevanje«; 16.10, 18.25 »Rio (sinhr.)«; 19.00, 21.20, 21.55, 23.45 »Thor 3D«; 20.35, 23.05 »Cirkus Columbia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Source code«; Dvorana 2: 16.30 »Rio 3D«; 18.15, 20.15 »Thor«; 22.15 »World invasion«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.30, 22.00 »dio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Faccio un salto allAvana«. SUPER - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.00, 22.00 »Source code«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Thor (dig. 3D)«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Faccio un salto allAvana«; 16.15, 18.15 »dio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00 »Habemus Papam«; 15.30, 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli č. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabre-žina čamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo čekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni črpa-nova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. S Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira večdnevni izlet po Makedoniji od 28. julija do 7. avgusta. Če se nam nameravate pridružit lahko pokličete na tel. 040-220155 (Livio) kjer boste dobili potrebne informacije. Pohitite. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v čamniško Bistrico ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. štev. 040 220155 (Livio) SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040213945 ali 040-211936 ob uri kosila. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v četrtek, 5. maja, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: dezi-ja in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinari-ka od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi, v sodelovanju s TIC Štanjel, v nedeljo, 15. maja, na krožni sprehod po Fabianijevi poti med Štanjelom in čobdiljem. Zbirališče na nabrežinskem trgu ob 9.15, odhod z osebnimi avtomobili do Štanjela ob 9.30. Pohod traja približno 2 uri, primeren je za vse. Za informacije: 040-200924 (Zulejka). ROMARSKI IZLET NA BLED Toplo vabljeni v soboto, 21. maja, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bomo odpluli na otok, nakar si bomo ogledali okolico Bleda in Bre-zij, kjer nas bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, iz Nabrežine ob 7.20, iz Sv. čri-ža ob 7.25, s Proseka ob 7.30 ter z Op-čin ob 7.45 (po želji odhodi tudi iz ostalih vasi). Za vpis (čimprej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347-9322123. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovi-ce v Samatorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. čo se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. POZOR, POZOR! AŠD Sč Brdina organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, depentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). ZAHVALA Savina Rupel Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in počastili njen spomin. Posebna zahvala gospema Luciani in Mariji. Družina ZAHVALA Tončka Milič Iskrena hvala vsem, ki so počastili spomin naše drage. Svojci 1.5.1998 1.5.2011 Ob trinajsti obletnici smrti Ninke Švab roj. Turk se je z veliko ljubeznijo v srcu spominja sin Igor Trst, 1. maja 2011 1.5.1961 1.5.2011 Valentin Maver 50 let je, odkar si naju zapustil, a zmeraj si ostal v najinih spominih. Jolanda in Tiberio Lakotišče, 1. maja 2011 2.5.2009 2.5.2011 Kristina Lovriha V trajen spomin hči Majda in vnuk Ivo t Zapustila nas je naša draga Silvana Rota vd. Kosmina Žalostno vest sporočajo hči Nadia z Liviom, sinova Dario z Nado in Mauro s Katjušo, vnuka Annalisa in Francesco, svakinja Gloria in ostalo sorodstvo Pokojna bo ležala jutri, 2. maja, v ulici Costalunga od 8.00 do 9.00 ure. Sledila bo sv. maša v barkovljanski cerkvi ob 9.30. Trst, 1. maja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo Barbara in Marta z družino t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Marija Grgič Žalostno vest sporočajo hči Suzana s Stojanom, vnuka Vasja in Anja, nečaki, bratranci in sestrične ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v sredo, 4. maja, od 12.15 v cerkvi v Bazovici, ob 13.00 bo maša. Žarni pogreb bo v petek, 13. maja, ob 15.00 na bazovskem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Bazovica, 1. maja 2011 Topel objem noni Anja in Vasja t V 92. letu starosti je mirno zaspala naša Milka Slavec vd. Bandi Žalujoči sin Nevio z Vesno, vnuka Marko in Petra z Maurotom, Mijo in Emo, brata Anton in Just, sestra Juština ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 3. maja, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolino. Prebeneg, 1. maja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame Milke izrekamo sinu Neviotu in družini iskreno sožalje družine Smotlak, Canziani, Furlan, Bandi B., Bandi V., Kraljič in Kuzmič 8 Nedelja, 1. maja 2011 KOLIKO SLOVENCEV V NOVEM OBČINSKEM SVETU? Na predvolilnem soočanju sodelujejo Daniela Birsa, Iztok Furlanič, Sara Matijačič, Danilo Slokar, Igor Švab, Stefano Ukmar in novinar Sandor Tence. V torek, 3. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20. Društvo slovenskih izobražencev in Odbor za nagrado Vstajenje vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, - na slovesno podelitev -, nagrade Vstajenje Prejela jo bo ALENKA REBULA Nagrajenko bo predstavila prof. Neva Zaghet. Glasbeni okvir bo podal Kvintet Fénix. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke. Začetek ob 20.30 Ü3 Obvestila i TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom, da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elek-trovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempolaju, ter v raznih javnih lokalih v Nabrežini. DANES, 1. MAJA, se bodo kandidati Slovenske skupnosti za občinske, rajonske in pokrajinske volitve srečali z volivci ob 10.30 v prostorih Šentjakobskega društva v Ul. Concordia 6 ter ob 11.30 v prostorih doma Jakob Ukmar v Ul. Soncini 112. DEVINSKO - NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA bo ob prazniku dela danes, 1. maja, ob 9.15 položila venec pred spominsko obeležje padlim na delu na trgu v Nabrežini. DRUŠTVO PROMEMORIA vabi danes, 1. maja, ob Dnevu osvoboditve Trsta, ob 13. uri v Rižarno, na kratko slovesnost v poklon borcem vseh narodnosti, ki so žrtvovali življenja v boju proti nacifaši-stični zveri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja danes, 1. maja, budnico po vaseh zgo-niške občine s sledečim sporedom: Briščiki 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30, Ga-brovec 13.15. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 1. maja, ob 17. uri nastop na Opčinah. TRADICIONALNA VAŠKA TEKMA Gurn-ci - Dulnci bo danes, 1. maja, ob 19. uri na kriškem nogometnem igrišču. Pred tekmo bodo nastopili mladi plesalci hip-hopa AŠD Mladina. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita v ponedeljek, 2. maja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Alenki Rebula. Nagrajenko in njeno delo bo predstavila prof. Neva Zaghet. Glasbeni okvir bo ustvaril Kvintet Fenix. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke. Začetek ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo v ponedeljek, 2. maja, zaprta za dopust. MAJ V RICMANJIH bomo podrli v torek, 3. maja, ob 18.30. Dogodek se bo vršil na trgu nad vaškim pokopališčem v Ri-cmanjih. Nastopil bo Pihalni orkester Ricmanje, poskrbljeno pa bo za lačne želodce in žejna grla. Toplo vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vljudno vabi otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na zadnje pravljično urico in likovni laboratorij »Pika Pikapolonica«, ki bo v torek, 3. maja, ob 17.30. V četrtek, 5. maja, ob 20. uri bo v društvenih prostorih potopisno predavanje Biser-ke Cesar »Etiopija...13 mesecev sonca!«. Obenem vabimo v četrtek, 12. maja, ob 20.30 na pogovor s pisateljico Evelino Umek ob predstavitvi njenega romana »Zlata poroka ali tržaški blues«. Vsa srečanja bodo v društvenih prostorih na štadjonu 1. maj. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB prireja predvolilno srečanje z naslovom »Koliko Slovencev v novem občinskem svetu?« s kandidati za tržaški občinski svet Danielo Bir-so, Iztokom Furlaničem, Saro Matijačič, Danilom Slokarjem, Igorjem Švabom in Stefanom Ukmarjem se bo pogovarjal Sandor Tence. Srečanje bo potekalo v torek, 3. maja, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Pre-žihovega Voranca, Dolina 419, 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: te-co01@jezik-lingua.eu FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset-urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v Ul. S. Giorgio 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Civardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (tel. št.: 339-1536990 Luka) ali na ci-va@inwind.it. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na srečanje, ki bo v sredo, 4. maja ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. JUS DEVIN - AGRARNA SKUPNOST vljudno vabi na občni zbor, ki bo 5. maja, ob 20. uri v prostorih pevskega zbora Devin, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, volitve, razno. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 5. maja, od 17.30 do 19.30 na sedežu v Ul. Risorta 3. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel 5. maja. Prijave in info na: tel 328 4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org TRŽAŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE v sodelovanju z združenjem As.Tr.A, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola, prireja tudi letos izobraževalni tečaj za vodje skupin samopomoči. Petdnevni, brezplačni tečaj bo potekal v vili Rener od 5. do 11. maja (premor v soboto in nedeljo) in vodili ga bodo zdravniki in strokovnjaki s področja alkoholizma in problematik, ki so z njim povezane. Na voljo je samo še nekaj prostih mest (tudi za slovenske operaterje). Za informacije in vpis tel. 040/639152 od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure oz. elektronski naslov astra-ts@libero.it. OBČINA ZGONIK sporoča družinam, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 6. maja 2011. TRST OBČINA ZGONIK sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgo-nik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30 ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgoni-co.ts.it. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 6. maja 2011. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse svoje člane in simpatizerje na 28. redni občni zbor, ki se bo odvijal v društvenih prostorih v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno od sobote 7. maja do 18. junija. Vse podrobne informacije na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. SK DEVIN prireja društveni praznik v nedeljo, 8. maja, na sedežu v Slivnem od 12. ure dalje. Ob 16. uri bo redni letni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje tekmovalcev in članov društvene tekme. Toplo vabljeni! SZSO vabi svoje člane in prijatelje na skupno Jurjevanje, ki bo letos potekalo v nedeljo, 8. maja, v Križu. Ob priliki 50-letnice prvih skavtskih vodov v tej vasi. Program: zbiranje ob 8.00, glavni zbor ob 8.30, sv. maša ob 9.00; obljube ob 14.30 in taborni ogenj ob 15.30. JUS PROSEK vljudno vabi na občni zbor, ki bo 9. maja, ob 20.30 uri v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, volitve, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Konto-vel, Prosek št. 2 (TS). NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletne izdati občina, na ozemlju katere se le-ti odvijajo. Zaradi tega morajo ustanove, ki nameravajo organizirati in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti občini ustrezno prošnjo do 16. maja. Za informacije ter za dvig obrazcev za prošnjo je na razpolago Urad za šolstvo - Na-brežina 102, tel. 040 2017370. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju v torek, 17. maja, ob 20.30. INTERCAMPUS 2011 - Zveza slovenskih kulturnih društev in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18.letom. Vse informacije dobite na tel.št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE -Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. H Prireditve GLAS HARMONIKE - KD FRAN VENTU-RINI vabi na tradicionalno prvomajsko mednarodno ne tekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko. Začetek revije ob 15. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni godci in prijatelji domače glasbe. PIHALNI ORKESTER BREG bo ob tradicionalni prvomajski budnici obiskal naslednje vasi: ob 7. uri Boršt-Zabre-žec, ob 8. uri Gročana, 8.30 Jezero, ob 9.15 Lonjer, ob 9.45 Ricmanje, ob 10.15 Domjo, ob 10.45 Boljunec, ob 11.15 Dolina, ob 11.45 Prebeneg, ob 12.30 Mačkolje. PRVOMAJSKA BUDNICA NA OPČINAH Bivši sodelavci Radia Opčine, Agroso-sič, Pizzeria Rino, Bar Tabor Kristjan, restavracija Max, Sladoledarna Arnol-do, Bar sladoledarna Vatta vabijo na tradicionalno prvomajsko budnico s spremljavo godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, zbirališče ob 9.15 pri spomeniku padlim na Opčinah. PRVOMAJSKI PRAZNIK NA OPČINAH: pod šotorom na dvorišču Prosvetnega doma danes, 1. maja, odprtje kioskov ob 14. uri, ob 16. uri prvomajski pozdrav, nastop orkestra »Movie's music band«; ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in Kombinat, sledi ples s skupino Alter ego. SKD V. VODNIK iz Doline prireja ob priliki Majence razstavo domačih umetnikov/ustvarjalcev. Za podrobne informacije pokličite na 333-9857776. UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK, Trnovca 15, je postavil razstavo z 250 deli štirih umetnikov: Klavdi-ja Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani, pod imenom »Svet domišljije med Krasom in morjem«. Prost vstop. Urniki: od ponedeljka do petka za šole z rezervacijo, sobote in nedelje od 10.30 do 18. ure za publiko. Za informacije www.skerkcenter.it ali info@skerkcenter.it DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado Vstajenje vabita v ponedeljek, 2. maja, v Peterlino-vo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Alenki Rebula. Začetek ob 20.30. SKD TABOR IN KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi v torek, 3. maja, na praznik ob 66-letnici osvoboditve. Zbirališče ob 19.45 v Prosvetnem domu na Opčinah, sledila bo slovesnost ob osrednjem vaškem spomeniku. Sodelujejo otroci iz vrtca A. Čok in učenci osnovne šole F. Bevka ter MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala. Priložnostna misel Irina Čebulec. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Prosvetnega doma. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce ter Katedra za slovenski jezik in književnost Leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu v sodelovanju s Študentsko založbo prirejajo srečanje z akad. prof. dr. Matjažem Kmeclom, ki bo v sredo, 4. maja, ob 11.30 v Narodnem domu v Trstu. Pogovor o slovenski kulturni zgodovini in vlogi slovenske književnosti pri oblikovanju slovenske narodne identitete bosta vodila prof. Ivan Verč in prof. Miran Košuta. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, Založništvo tržaškega tiska in Mladika vabijo na »Kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno v sredo, 4. maja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z g. Dušanom Jakominom, ki bo spregovoril o blaženosti papeža Janeza Pavla II. SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na predstavitev antologije »Mlada lipa«. Knjigo in avtorje bo predstavil prof. Roberto Dapit v mali dvorani Narodnega doma v Trstu v četrtek, 5. maja, ob 17.30. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. V soboto, 7. maja, bo ob 20.30 na čast mamicam skupina Tamara Petaros izvedla otroški veseloigro Torta za mamo št. 3; v torek, 10. maja, bodo gojenci tečaja lepe govorice za najmlajše izvedli igrico Rdeča Kapica v deželi branja; v nedeljo, 22. maja, pa bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do nedelje, 8. maja, na ogled razstava več kot 700 pirhov iz vsega sveta. Urnik: v četrtek od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 9. do 12 ure ter od 16. do 19. ure. -/ S Poslovni oglasi MAJHNO OPREMLJENO STANOVANJE pri Sv. Ivanu, blizu pošte, dajemo v najem. 347-1091506 SLOVENSKO PODJETJE s področja elektronike, v Trstu, išče mlado/ega uradnico/ka za opravljanje komercialnih oz.tehničnih dejavnosti. Zahteva se diploma višje srednje šole, poznavanje angleškega jezika, programskih orodij Corel Draw! in podobnih. Od vas pričakujemo redoljub-nost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktivnem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v petek, 13. maja, »Umor na plaži« v izvedbi Dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Avtor Bogdan Novak, dramatizacija Rafaela Petroni, priredba in režija Adrijan Rustja. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejši oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-212694 ali 329-6055490. IŠČEM enkrat-tedensko delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. KUPIM na Opčinah, Proseku ali Konto-velu hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št. 040-213385. MESECI MINEVAJO, Kraška ohcet se približuje, naramne in naglavne rute, ročno vezane, so na razpolago. Tel. 040299820. PRODAM AVTO toyota rav4 2000 diesel, 3 vrata, letnik '03, 87.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Edini lastnik, nekadilec, parkirana v garaži, redno servisirana pri prodajalcu. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-3120247. PRODAM MOTOR BMW r1200r, letnik '07, 14.000 prevoženih km, črne barve, v odličnem stanju, abs-esa, cena 6.500 evrov. Tel. št.: 349-7172249. PRODAM žensko kolo znamke bottecc-hia, city bike, zelo malo rabljeno. Klicati na tel. št. 339-3132487. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem opremljeno stanovanje, 50. kv. m., primerno za dve osebi. Tel. št. 3336885442. Id Osmice DRUŽINA LAURICA je v Dolini odprla osmico. Tel. št. 040-228511. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ je odprl osmico v Vi-žovljah. Tel. št. 040-291498. KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040 -229224. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca 4. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Ga-brovec 27. Tel. 040-2229281. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 3467590953. V KRIŽU sta odprla osmico Martin in Erika. Tel. 040-220605. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Tel. 349-7158715. Nedelja, 1. maja 2011 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Pokrajinski tajnik sindikata CGIL ob prvem maju Tretjina mladih brez dela, šolski osip resen problem Na ozemlju pokrajine v zadnjih treh letih 25-odstotno znižanje proizvodne kapacitete Paolo Liva bumbaca Tretjina mladih iz goriške pokrajine je brez dela, sedemdeset odstotkov »srečnežev«, ki so se dokopali do zaposlitve, pa imajo pogodbo za določen čas. Pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva je ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, zaskrbljen zlasti za mlade, ki tudi na Goriškem vse teže pridejo do zaposlitve. »Mladi iz goriške pokrajine imajo zelo velike težave pri iskanju zaposlitve, saj v zadnjih treh letih podjetja v glavnem niso vzela v službo novih delavcev. Kdor je imel srečo in se zaposlil, pa je po vsej verjetnosti podpisal pogodbo za določen čas, kar povzroča celo vrsto težav. Mladi s pre-kernimi pogodbami nimajo gotovosti o trajanju svojega delovnega razmerja, zato pa si ne morejo ustvariti družine; velike težave bodo imeli tudi, ko bo čas za upokojitev, saj ne bodo imeli dovolj pokojninskih prispevkov,« pojasnjuje Liva in opozarja še na pereč problem, ki je v javnosti skoraj neznan. »V naših šolah je osip dijakov zelo velik. Številni mladi se raje zaposlijo pri velikih podjetjih, kot da bi nadaljevali s šolanjem, čeprav bodo prejemali nizko plačo in ne bodo imeli nikakršnega strokovnega znanja. Velika podjetja namreč zelo malo vlagajo v strokovnost svojih delavcev, ki so zaradi tega slabo plačani, poleg tega pa imajo velike težave v primeru, da jih odslovijo, saj nimajo nikakršne profesionalnosti,« pravi Liva in opozarja, da je na Goriškem povprečno manj diplomirancev v primerjavi z drugimi pokrajinami. »Podjetnike smo že večkrat pozvali, naj pristopijo k tehničnem omizju, ob katerem bi se skupaj z univerzitetnimi institucijami dogovorili, katere so potrebe naših podjetij. V zadnjih letih se namreč vse pogosteje dogaja, da krajevne družbe zaposlujejo kvalificirano osebje iz drugih krajev na škodo naših mladih,« pravi Li-va in kot primer omenja inženirje ladjedelništva in letalstva, ki bi lahko našli zaposlitev v tržiški ladjedelnici Fincantieri in v ronški tovarni Galileo. Liva poleg tega opaža, da se mladi vse bolj oddaljujejo od politike, zato pa so tudi manj socialno angažirani. »Mladi se radi združujejo v apolitičnih in nestrankarskih skupinah; s sindikati sodelujejo le, ko jim zagotovimo maksimalno avtonomijo,« pravi Liva in pojasnjuje, da je bilo na zadnjih sindikalnih volitvah v predstavništva izvoljenih tudi nekaj mladih. »Starejše generacije zapuščajo tovarne zaradi predčasnih upokojitev, zato pa so mladi skorajda prisiljeni, da se vključijo v sindikalne vrste,« ugotavlja Liva in razlaga, da je bila še pred dvajsetimi leti situacija povsem različna. »Takrat smo se mladi vključevali v politične stranke, to pa nas je nato vodilo v sindikat. Danes se pa mladi otepajo strank, tako levičarskih kot desničarskih,« pravi Liva in opozarja, da gospodarska kriza v goriški pokrajini ni še mimo. Marca se je število delavcev v dopolnilni blagajni povečalo za 17 odstotkov, najbolj pa trpijo gradbeništvo, prevozi in kovinarski sektor. »Ponekod beležimo prve znake oživljanja, vendar je povečanje proizvodnje nekaterih podjetij odvisno od zaprtja njihovih konkurentov. Industrijalci so izračunali, da se je v zadnjih treh letih proizvodna kapaciteta znižala za 25 odstotkov, kar pomeni, da bo treba še kar nekaj časa, preden bomo spet prišli na nivo iz leta 2008,« zaključuje pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva. (dr) PRVI MAJ - Na predvečer obudili starodavni običaj Mlaji se dvigajo v nebo Na Jeremitišču in v Rupi pri postavljanju uporabili zgolj lesene drogove in nobene vrvi Mlaji se danes dvigajo v nebo v številnih slovenskih vaseh na Goriškem. Fantje in možje so jih postavili sinoči, na predvečer prvega maja, mednarodnega praznika dela. Po visoko drevo so se v gozd odpravili med včerajšnjim popol-dnevom, ponekod že v petek, tako da so včeraj morali poskrbeti le za njegovo okrasitev. Mlaji se razlikujejo od vasi do vasi, vsak ima svoje značilnosti in vsako dvigovanje spremlja pravi ritual, ki je drugačen od kraja do kraja. Mlaje v večini slovenskih vasi postavijo ročno, ponekod si pa le pomagajo tudi s traktorji. Med prvimi so že včeraj pozno popoldne postavili svoj mlaj na Jeremitišču; Rumitarjem so kot v zadnjih letih tudi tokrat priskočili na pomoč prijatelji iz Rupe. Pri postavitvi mlaja so uporabili zgolj lesene drogove, vrvi pa nobene; pred nekaj leti so s to tehniko dvignili rumitr-ski mlaj gasilci iz Topol, vasice nedaleč od Mengša, zatem pa so se je naučili tudi domačini. Druščina Rumitarjev in Rupen-cev se je nato preselila v Rupo, kjer so svoj mlaj dvignili otroci, pod večer pa še odrasli. V drugih krajih je dvigovanje mlajev večinoma potekalo, ko se je že zmračilo. Postavitvi mlajev so sledile zdravice, ob zvokih harmonik pa so marsikje pozno v noč peli delavske in borčevske pesmi. Osrednji dogodki ob prvem maju bodo danes dopoldne v Gradišču, kjer sindikati prirejajo shod z začetkom ob 9.30, ter popoldne v Rupi s praznikom frtalje in v Števerjanu s tradicionalnim slavjem. (dr) Včerajšnje postavljanje mlaja na Jeremitišču bumbaca NOVA GORICA - Po dveh letih bo treba postopek začeti znova Opuščeni mejni prehodi še ne bodo v rokah občine Novogoriška mestna občina si že dve leti prizadeva, da bi od slovenske države brezplačno pridobila v last in uporabo objekte na nekdanjih mejnih prehodih, ki so opuščeni. Briška občina, na primer, je uspela kot prva občina v državi že pred tremi leti z ministrstvom za javno upravo podpisati pogodbo o neodplačnem prenosu lastninske pravice za objekte na tamkajšnjih mejnih prehodih, ki so jih nato dejansko tudi dobili v last. Zaradi pred kratkim sprejetega novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bodo, kot kaže, na no-vogoriški občini morali postopek za pridobitev omenjenih nepremičnin začeti znova. Kot pojasnjujejo na oddelku za splošne zadeve na novogoriški mestni ob- čini, so ministrstvu že pred dvema letoma v uradnih vlogah navedli program oziroma projekt, s katerim so utemeljevali javni interes oziroma predvideno javno rabo objektov na meji. Na maloobmejnem prehodu v Novi Gorici, na koncu Erjavčeve ulice, ki se na italijanski strani nadaljuje v Škabrijelovo ulico, bi prostore namenili za potrebe Turistično informacijskega centra, objekt na maloobmejnem prehodu Pristava v Rožni Dolini za potrebe ureditve muzeja tihotapstva (za vsebinsko plat bi poskrbel Goriški muzej), objekt na maloobmejnem prehodu Solkan za potrebe civilne zaščite, prostore zgradbe na mednarodnem mejnem prehodu Rožna Dolina bi brezplačno odda- Prazni objekt na mejnem prehodu Solkan naj bi bil namenjen potrebam civilne zaščite; v neposredni bližini, na italijanski strani, pa je mejni objekt že prešel v zasebno last fotok.m. li v uporabo Univerzi v Novi Gorici za potrebe reševanja njene prostorske stiske, dvolastniški prehod Solkan-Polje pa bi namenili za potrebe gradnje infrastrukture znotraj obrtne cone Solkan. »Najprej je vloge obravnavalo ministrstvo za javno upravo po pravilih za stvarno premoženje. Na podlagi mnogih naših urgenc smo dobili namig, da naj za prostore zaprosimo - v smislu brezplačne uporabe, ne prenosa lastništva - po postopku za pridobivanje spodbud za regionalni razvoj. Pred kratkim pa je bil sprejet nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, tako da bomo s postopkom morali začeti znova,« potrjujejo na občinskem oddelku za splošne zadeve. (km) APrimorski ~ dnevnik ZAKON 38/2001 Prošnje treh občin vredne 200.000€ Prošnje za koriščenje prispevkov na podlagi zaščitnega zakona 38 iz leta 2001, ki so jih na Goriškem vložile občine s pretežno slovenskim prebivalstvom Doberdob, Sovodnje in Števerjan, so skupno vredne nekaj več kot 200.000 evrov. Doberdobska občina je v ta namen pripravila sedem projektov, skupno vrednih približno 75.000 evrov, so-vodenjska občina šest projektov, vrednih okrog 70.000 evrov, števerjanska občina pa dva projekta, vredna nekaj več kot 55.000 evrov. Rok za vložitev prošenj je zapadel včeraj. »Za koriščenje sredstev iz zakona 38/2001 smo pripravili sedem projektov. Prvi zadeva prevajanje dokumentov in upravnih aktov, za njegovo uresničitev pa smo zaprosili 7.700 evrov; v okviru drugega projekta je predvidena prisotnost tolmača na občinskih sejah, za kar bi šlo 1.798 evrov. Tretji projekt predvideva odprtje jezikovnega okenca, ki bi nudil jezikovno pomoč občinskim službam, šoli, knjižnici in raznim drugim ustanovam. V jezikovnem okencu bi zaposlili eno osebo s polnim urnikom, ta projekt pa je vreden 31.674 evrov,« pojasnjuje doberdobska podžupanja Luisa Gergolet in poudarja, da so v okviru četrtega projekta zaprosili 1.312 evrov za nakup slovarjev na zgoščenki za ravne občinske urade. »Peti projekt - zanj smo zaprosili 9.000 evrov - zadeva organizacijo tečajev slovenščine za prebivalce doberdobske občine, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Hkrati bodo med tečajniki lahko tudi starši, ki bivajo na Tržiškem, njihovi otroci pa obiskujejo šolo v Doberdobu,« razlaga Gergoletova. Jezikovni tečaj bo skupno trajal 80 ur, razdeljen pa bi lahko bil v dve stopnji glede na osnovno znanje udeležencev. Šesti projekt, vreden 8.719 evrov, predvideva ponatis knjige »Doberdob 1850-2000«, ki jo je uredil Marko Waltritsch, doberdobska občina pa izdala pred enajstimi leti. Zadnji, sedmi projekt doberdobske občine nazadnje zadeva nadomestitev nove naprave za simultano prevajanje v dvorani občinskega sveta. Števerjanski prvi projekt predvideva odprtje jezikovnega okenca in zaposlitev njegovega uslužbenca, za kar so vprašali 42.700 evrov. »Jezikovni urad bo sprejemal prošnje v slovenskem jeziku, pomagal bo ostalim občinskim službam in zagotavljal dvojezično poslovanje,« razlaga števerjanski občinski odbornik Milko Di Battista in opozarja, da so decembra prejeli denar, za katerega so zaprosili pred dvema letoma. »Jezikovno okence bi morali odpreti junija,« napoveduje Di Battista in pojasnjuje, da je drugi projekt za koriščenje sredstev iz zakona 38 vreden 12.700, zadeva pa prevajanje občinskih aktov v slovenščino. V Sovodnjah so 33.600 evrov zaprosili za odprtje jezikovnega okenca, 3.400 evrov za prevajalsko službo, 5.000 evrov pa za prevajanje občinskih dokumentov. 3.000 evrov je vreden projekt, ki predvideva oglaševanje v slovenskem jeziku v Primorskem dnevniku in Novem glasu; 10.000 evrov bi sovo-denjska občina potrebovala za nadgradnjo in dvojezično ažuriranje svoje sp letne strani, 15.000 evrov pa za ponatis knjige »Sovodnje skozi čas«, ki jo je tudi napisal Marko Waltritsch, ter še za razne pobude s ciljem ovrednotenja krajevne zgodovine in ljudskih običajev. Na odgovor, ali so bile vložene prošnje za pridobitev prispevkov sprejete, bodo morali v treh slovenskih občinah počakati kar nekaj časa. V Šte-verjanu so, kot rečeno, komaj decembra lanskega leta prejeli denar, za katerega so zaprosili pred dvema letoma, porazdelitev lanskih sredstev pa je še vedno v pretresu rimske birokracije. (dr) 10 Nedelja, 1. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Pierluigi Bersani in Rosy Bindi podprla levosredinske kandidate Brez reform ne bo razvoja, ladjedelništvo je strateško Predstavnika Demokratske stranke pozvala k poenotenju leve sredine Leva sredina se mora poenotiti, prisluhniti mora mladim in v ljudeh vzbuditi upanje v spremembo. To sta poudarila Pierlugi Bersani in Rosy Bindi, ki sta v petek oz. včeraj obiskala Tržič, kjer sta podprla krajevne levosredinske kandidate za občinske in pokrajinske volitve. Bersani, državni tajnik Demokratske stranke, se je z volivci srečal v petek v občinskem gledališču. Poleg njega so bili na odru prisotni pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco, evropska poslanka Debora Serracchiani ter kandidati leve sredine za pokrajino Enrico Gherghetta, za občino Tržič Silvia Altran in za občino Ronke Roberto Fon-tanot. Bersani, ki so ga med svojim nagovorom večkrat prekinili z aplavzi, se je osredotočil na problematiko dela in na deficitarnost državne vlade na področju reform. Komentiral je tudi nedavne izjave poverjenega upravitelja družbe Fin-cantieri Giuseppeja Bona rekoč, da bi Rosy Bindi z župansko kandidatko Silvio Altran na Trgu Republike (levo), Bersani s Fontanotom, Altranovo in Gherghetto v občinskem gledališču (desno) bumbaca morala državna vlada nameniti več pozornosti ladjedelništvu, saj gre za strateško zelo pomemben industrijski sektor. »Drugod po Evropi in svetu pomagajo ladjedelniškim koncernom z javnimi naročili in finančnimi operacijami, pri nas pa se reševanja težav lotevajo brez vsake resnosti. Na Tržiškem je strokovnost delavcev na zelo visoki ravni, to pa bodo morali upoštevati pri pripravi novega industrijskega načrta,« je poudaril Bersani in opozoril, da je v Italiji gospodarski razvoj premajhen, zato pa primanjkuje dela. »Na noge so postavili mehanizem, zaradi katerega se bogastvo kopiči v rokah desetih odstotkov prebivalstva, srednjega sloja pa ni dejansko več,« je razložil Bersani, ki je prepričan, da Italija krvavo potrebuje fiskalne in gospodarske reforme, za katere se pa državna vlada nikakor ni sposobna odločiti. Veliko ljudi je včeraj na Trgu Republike pričakalo tudi predsednico De- VOLITVE - Gherghetta na Transalpini Gorico želijo predramiti in osvojiti Gorico hočejo predramiti, obenem pa že razmišljajo, kako jo prihodnje leto osvojiti. Kandidat leve sredine za predsednika pokrajine Enrico Gherghetta je včeraj na Trgu Transalpina - Trgu Evrope potrdil, da se bo v primeru ponovne izvolitve prizadeval za ponoven zagon Gorice, ki jo je desna sredina popolnoma paralizirala. »Goriška leva sredina se je za pokrajinske volitve poenotila, s podobno enotnostjo pa se mora začeti pripravljati na pomembno volilno preizkušnjo, ki bo prihodnje leto z občinskimi volitvami v Gorici,« je poudaril Gherghetta in opozoril, da desna sredina ni razumela zgodovinskih trenutkov, ki jih je v zadnjih letih doživela Gorica. »Zaradi tega na skupnem trgu obeh Goric ni nikoli na spregled predstavnikov desne sredine, ki so še vedno zasidrani v preteklost in ne razumejo, da je naša prihodnost vezana tudi na to, kar se dogaja v sosednji Sloveniji,« je povedal Gherghetta in razložil, da je skupaj s predstavniki vseh goriških strank sestavil sedem programskih smer- Predsedniški kandidat Enrico Gherghetta s svojimi koalicijskimi partnerji sredi trga obeh Goric bumbaca nic za oživitev mesta. »To je prvi rezultat poenotene goriške leve sredine,« je poudaril Gherghetta; da se morajo levosre-dinske sile še dodatno povezati, so izpostavili tudi občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, Livio Bianc-hini v imenu Levice, ekologije in svobode, koordinatorka Italije vrednot Donatella Gironcoli, občinski tajnik SKP Roberto Criscitiello in pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek. Vsi po vrsti so ugotavljali, da doživlja desna sredina velike razprtije, zato pa na pokrajinskih volitvah se ni uspela zediniti okrog enega samega kandidata. »V zadnjih tednih smo po pokrajini razobešali volilne plakate. Marsikje smo se srečali s predstavniki drugih levosre-dinskih strank, nikjer pa ni bilo ne predstavnikov desne sredine in niti njihovih plakatov,« je poudarila Gironcolijeva in opozorila, da leva sredina vlaga veliko več truda v volilno kampanjo, desna sredina pa se zanjo ne zmeni, kot da bi bila že vnaprej poražena. (dr) mokratske stranke Rosy Bindi, ki je pohvalila Silvio Altran, ker je le-ta s kandidaturo sprejela nase zelo veliko odgovornost. »Leva sredina je dobro vodila mesto, zato pa si nedvomno ponovno zasluži zaupanje volivcev,« je poudarila Bindijeva in opozorila, da je za uspeh leve sredine odločilna enotnost, ki so jo bili v Tržiču sposobni doseči. »Če hočemo zagotoviti boljšo prihodnost svoji državi, moramo združiti moči. Na bližajočih se volitvah boste izbirali župane in predsednika pokrajine; kandidate nedvomno poznate, saj jih le- va sredina ni nikakor vsilila na državni ravni, pač pa je zagotovila popolno svobodo krajevnim političnim gibanjem pri izbiri svojih predstavnikov,« je povedala Bindijeva in opozorila, da je državna vlada razočarala številne Italijane, ki so se oddaljili od politike. Po njenih besedah ima zdaj leva sredina nalogo, da ljudem povrne zaupanje v institucije in da ponovno dvigne njihov ugled. Svoj nagovor je zaključila s pozivom k strpnosti do priseljencev, ki je v Tržiču zaradi prisotnosti številnih tujih delavcev še kako aktualen. VOLITVE - Vecchijeva v dvorani UGG S polemičnimi toni ponujajo dejanja »Volilna kampanja je bila do danes mlačna, kar koristi levosredinskemu kandidatu, ki ni blestel in je le životaril. V njegovem interesu je, da se o njem ne govori preveč. Na nas je, da kampanjo oživimo,« je župan Ettore Romoli izjavil včeraj v goriški dvorani UG G, na začetku shoda s predsedniško kandidatko na pokrajinskih volitvah Simonetto Vecchi in s kandidati za pokrajinski svet. Levosredinskega kandidata je napadla tudi Vecchiejeva: »Gherghettovo geslo se glasi "Il Mondo Nuovo", toda kandidat, ki se vnovič predstavlja volivcem, ne more ponujati novega sveta. To pomeni, da, kar je doslej naredil, nima vrednosti. Pokrajina pa resnično potrebuje nekaj novega, kar me sprašujejo ljudje, ki jih srečujem. Zavedajo se, da imamo še neizkoriščen potencial. Toda ne bom si polnila ust z obljubami in ne bom obljubljala novega sveta. Obljubljam samo to, da bomo resno delali.« Romoli je dodatno nategnil pole- mično vrv: »Gherghetta je spet šel na Transalpino. Vrnil se je na kraj zločina, kar običajno počenja morilec. Transalpina je namreč kraj njihove polomije. Padec meje je bil seveda praznik, saj je Slovenija v EU tudi naša prihodnost, toda levo-sredinski upravitelji so praznovali in se prevažali skozi mejo z avtobusom, namesto da bi se trudili preprečiti udarce, ki jih je našemu gospodarstvu zadala širitev EU.« Fabio Gentile, z Gaetanom Va-lentijem koordinator Ljudstva svobode, je dodal: »Na Transalpino zahajajo, zato da pokažejo, da so bližji Sloveniji kot Italiji.« Na vrsti je bil predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ob katerem je bila deželna odbornica Sandra Savino. »Gherghette ni hotela niti njegova koalicija. Saj mi je simpatičen, vse ve, o vsem me hoče poučiti. Mi pa - tako kot Simonetta Vecchi - namesto besedičenja ponujamo dejanja, kar edino lahko prispeva k dvigu goriške pokrajine,« je zaključil Tondo. Predsedniška kandidatka Simonetta Vecchi z Renzom Tondom na včerajšnjem goriškem shodu bumbaca VOLITVE 2O1 1 SEL na strani delavcev »Ob prvem maju, delavskem prazniku, je nujno potrebno razmisliti, kaj pomeni delo in kakšni so problemi zaposlovanja in brezposelnosti v današnji družbi. Težko bi zagovarjali, da je prvi člen ustave, ki pravi, da je italijanska republika osnovana na delu, uresničen,« pravi kandidat SEL na pokrajinskih volitvah v za-grajskem okrožju, Mario Lavrenčič: »30-odstotna brezposelnost samo med mlajšo generacijo je dokaz, da nekaj ni v redu. Še hujši pa je stalni napad in kršenje delavskih pravic tudi ob neobčutljivosti strank, ki se proglašajo za zagovornice delavcev, pravic, ki so bile z veliko truda pridobljene v povojnih letih in ki so zagotavljale predvsem dostojanstvo dela. Danes postaja delo samo orodje za proizvajanje dobička. Evropa ni še pokazala občutljivosti za problem dela in sociale, tako da so razlike med bogatimi in revnejšimi sloji vse večje. Gospodarska kriza, do katere je prišlo predvsem zaradi finančnih špekulacij, pa se zvrača na delavce, upokojence in mlajše generacije, ki nimajo nobene prihodnosti. Stranka Levice, ekologije in svobode je ob krizi stala delavcem ob strani in bo še naprej podpirala njihov boj proti krčenju pravic tudi v okviru goriške pokrajinske uprave.« Shodi Vesne Tomsic Vesna Tomsic, kandidatka Demokratske stranke v zagrajskem okrožju, se bo srečala z volivci v torek, 3. maja, ob 20. uri v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah, v četrtek, 5. maja, ob 20.30 v dvorani v občinski stavbi v Zagraju in v soboto. 7. maja, ob 10.30 na nogometnem igrišču v Zdravščinah. Tomsiceva bo v ponedeljek, 9. maja, ob 20.30 nagovorila volivce na sedežu društva Jezero v Doberdobu, v torek, 10. maja, ob 20.30 v osmici Pri Salomonu v Rupi in v sredo, 11. maja, ob 20.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah. V petek, 13. maja, od 20. ure dalje bo praznik ob zaključku kampanje v večnamenskem središču v Zagraju. Vsakemu srečanju bo sledila zakuska, na nekaterih shodih bo prisoten tudi predsedniški kandidat Enrico Gherghetta. Cosma ob prazniku dela »Praznik prvega maja so dolga leta izkoriščali v propagandne namene, saj so si ga prilaščali komunisti. Dandanes pa moramo praznik izkoristiti, da se zamislimo nad visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi in da zahtevamo od politike, naj vsem zagotovi boljše življenjske pogoje.« Tako pravi kandidat Tretjega pola za predsednika pokrajine Stefano Cosma, ki je včeraj v Gorici predstavil kandidatno listo UDC. »Začenja se nov politični projekt; volivcem se ne predstavljamo kot mala strančica, ki bo primerna zgolj za sklepanje zavezništev, pač pa kot močno politično gibanje, ki bo sposobno vladanja tako na državni kot deželni ravni,« je poudaril pokrajinski koordinator UDC Leonardo Zappala. Dovolj govoričenja Kandidatka leve sredine za tržiškega župana Silvia Altran je naveličana govoričenja in kritik Severne lige, ki doslej po njenem mnenju ni bila sposobna oblikovati niti enega resnega predloga za upravljanje mesta. »Ligaši pravijo, da z njimi na oblasti v mestu ne bo več gospodarskih dejavnosti, ki jih vodijo tujci. Zanima me, kako nameravajo svojo obljubo uresničiti,« pro-vokativno sprašuje Altranova. Kampanja z nizkim profilom Kandidat Komunističnega-antikapitali-stičnega bloka za tržiškega župana Alessandro Perrone je razočaran, ker je po njegovem mnenju volilna kampanja z zelo nizkim profilom. Perrone kritizira populistično in ksenofobno politiko desnice, hkrati pa se sprašuje, katero stališče do dosedanje uprave sta zavzeli SEL in lista Občanov za Tržič. Perrone je prepričan, da bi moralo priti do poenotenja levice, zato pa vabi SEL in Občane k skupnemu levičarskemu omizju. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 1. maja 2011 1 1 GORICA - Ob deseti obletnici Za tisočletnico simbol slovenske prisotnosti Kupa /svečnik/ graal/kelih s sporočilnostjo o nečem trajnem in volji do življenja Dne 28. aprila 1001 je Gorica s Solkanom vstopila v zgodovino, saj je bila prvič omenjena v pisnem viru - v da-rovnici cesarja Otona III. V četrtek je torej slavila svojo 1010. obletnico, ki jo je mesto - z redkimi, slovenskimi izjemami - preprosto spregledalo. Kakorkoli že, v mestu je trajen znak, ki spominja na zgodovinsko izpričano rojstvo Gorice (kamnita sfera, za katero sicer malokdo ve, ob robu Trga Cavour, nekdaj Starega trga), otipljivo znamenje-simbol pa so mestu poklonili tudi goriški Slovenci. Junija 1999 sem se pričel pogovarjati z nekaterimi znanci in znankami o 1000-letnici Gorice in primernosti, da Slovenci kot navadni mestni prebivalci obletnico primerno zabeležimo. Izhodišče je bilo v spoznanju, da javni upravitelji in politični odgovorni na eni in na drugi strani meje niso upoštevali pri nobenem snovanju slovenske mestne komponente. Tudi pobuda iz leta 1992, ki sem jo oblikoval v okviru Konzulte za mestno etnično manjšino (sic!), ni naletela na kakršenkoli odmev. Vse uprave po vrsti so s svojim molkom pobudo o štirijezični fotomonografiji dejansko zavrnile. Šele tik pred zdajci smo v konzulti dobili zeleno luč v obliki denarnega prispevka, ki je le delno kril stroške monumental-ne knjige, ki smo jo nato pripravili in izdali. Skupina oseb, ki sem jo seznanil z zamislijo o simbolnem izdelku, jo je tudi sprejela, kar je pomenilo pozvati javnost, posebno likovne ustvarjalce, da predlagajo ali celo oblikujejo spominsko stvaritev - predmet, ki naj ob tisočletni-ci predstavlja mesto Gorico in slovensko prisotnost v njem. Namen je bil tudi ozavestiti slovensko civilno družbo ne glede na ustanove in družbeno organizirane strukture, da se ob tisočletnici otrese ma-lodušja in zgolj pritoževanja ob močno občutenem prazniku ter hkrati obogati dogajanja s svojim doprinosom. Oblikovali smo načrt za izdelavo predmeta-simbola v treh velikostih: od značke ali obeska do namiznega izdelka in spomenika manjših razsežnosti. Finančni načrt je predvideval samostojnost pobude v smislu, da se stroški krijejo s prodajo izdelkov in presežkom, ki bi kril tudi primerke, ki smo jih nameravali darovati muzejema v Gorici in Ljubljani, Krajevni skupnosti v Solkanu, ki je skupaj z Gorico slavil prav tako tisočletnico prvega zapisa, in predvidoma občinskim upravam slovenskih pokrajinskih glavnih mest, prav gotovo pa domači mestni upravi. Prvo skupno formalno srečanje je potekalo 10. januarja 2000 v Primožičevi gostilni na Drevoredu 20. septembra. Tedaj smo se člani Skupine 2001 dogovorili, naj bodo izdelki nared najkasneje sredi decembra 2000, da bi jih že med novoletnimi prazniki ponujali javnosti, posebno med javno predstavitvijo načrtovanega obeležja. Prisotni so pomislili tudi na številne zapetljaje, ki bi se lahko še pojavili (med načrtovanjem, iskanjem obrtnikov, izdelavo, prodajo), zato so kot drugi skrajni datum postavili Dan slovenske kulture 8. februarja 2001. Bralce naj spomnimo, da je datum obletnice prve pisne omembe Gorice 28. april. Na sestanku smo se tudi dogovorili, da pozovemo slovenske likovnike in arhitekte s stalnim bivališčem v goriški pokrajini, naj sodelujejo s svojimi zamislimi. Kriterij je bil naslednji: sodelujejo naj vsi, ki so kdaj javno razstavljali. Likovne prvine, ki jih je tridimenzionalni predmet moral vsebovati, so bile naslednje: obris mesta, napis Gorica, tok Soče, letnici 1001 in 2001, število 1000, Travnik, grajski grič; ostalo po izbiri, kar pa bi Skupina 2001 preverila in naknadno odobrila. Do 15. aprila 2000 sta v knjižnico Da-mirja Feigla (tako je bilo domenjeno) prispela le dva likovna osnutka kljub okrog dvajsetim povabilom in spodbudam. Skupina 2001 je tista dva osnutka poenotila v dokončno obliko. Kljub številčno zanemarljivemu doprinosu likovnikov smo znotraj skupine ocenili, da je izražena sporočilnost domiselna, sodobno oblikovana in hkrati polna zgodovinskega spomina. de na pogoje samofinanciranja ni bilo mogoče tvegati. Celotna pobuda je zabeležila zaokroženo 10.500.000 lir izdatkov in prav toliko prejemkov. Vsekakor je bilo izdelanih šest bronastih kopij, ki so jih naročili Karlo Primožič, Aldo Rupel, Majda Sfiligoj, Bogdan Šuligoj, Kulturni dom Gorica in podjetje Transmedia. Leseni kalup / osnovo za vseh ostalih šest kopij hrani humanistični pol višjih srednjih šol, tedaj je to bilo učiteljišče Simon Gregorčič. Umestno je povedati, da so člani skupine vložili svoj denar za celotno izpeljavo, nato pa so bili izplačani vzporedno s potekom prodaje. Račun se je izšel in dolgov tako rekoč ni bilo. Zaradi davčnih pripetljajev, ki bi morebiti izvirali iz ljubiteljskega načina prodaje, se je izvajanju projekta pridružila zadruga Maja s sedežem v Kulturnem domu. Najprej pa je bilo potrebno poiskati obrtnike za oblikovanje lesa in kovin, nato naročiti, slediti fazam izdelave, preverjati, usklajevati in urejati vrsto podrobnosti. Na nosilcu v obliki kupe / svečnika / graala / keliha - enostavnejša kovinska inačica / obesek ima obli- Lesen kalup za spomeniško varianto simbola odbora goriških Slovencev, danes na licejskem polu v Gorici (zgoraj); kopija poziva skupini goriških občanov, da sodelujejo pri pobudi o oblikovanju simbola (desno) iKUtlmlM VMIfludrimli fill ti II IeId 2 DO I d [ EjlHt pMMinltil CMJI? Ch 7Pi PHHt- mvnfcf Skm. \f«l ijjLij-.rjiri.rj jr-n^jm. ni «ti ff^1^ «t jr v ni vin i iOi'. i k-: mr«l:t uupatH r ranMi tfinh pntMli u piimciro jrfmiiEY w rihtan F,THhJi; nlv4fi«L iLupIJ £(i nitij riliHOL trcfJ^ v ti nirnn oblikjcvir.? prtiKnK jpomojki1 pvpnivr. V rwj likuvnu jpati&i nn-Jid irT>:3Ti itmkprartHJttii' ijmi '■H 'jtvju ffffilitr [vtijiiK. 'i I-Hi.hr siTj 3. iIivietii ftvltoi?. ^ Vi^ljfni, Ji ; h piir.:-! ^:- d» 11 Ipnll ti V Strumen l|kl'.cn Lnjilnica D:iri.' Fdljil. 2 L fGj! V" Ti :.:!■* ILlMTI»qji IV na rj.-p-:!J:.'|| 1 m cJj=: Ilini^tvTcrK JrLy.u'd M.rv, fluiW £'.',■ ityJ*. jti-pii 4-Jrfj. K^/fi. HUM JJh^. M,r.i jAfc, HM« Ku^ie /.'.'.ui.i. fricvtc l.tniul, F j-Jcvrc Jalr. BESEDILO NA PERGAMENTU Gorica 1001-2001 Je ime Gorica nastalo zaradi griča, na katerem še danes stoji grad, ki kraljuje nad mestom? Lepo je vedeti, da je tako. Nekoč je na ta grič prišel potnik, se razgledalpo mehkem travniku in v daljavi videl zeleno modri trak, ki se je vil s hribov proti ravnini. Bila je to Soča. Morda je popotnik potegnil iz malhe kruh in sir, sedel in si v stari slovenščini rekel: »Lepa je ta gorica. Mirna je in tiha. Lep je zelen travnik in globoka je reka tam daleč...« Med enim grižljajem in drugim je pričel zgodovino. Obenj so sedli Furlan, Italijan, Nemec, grof, birič in tlačan, gospod in kmet, delavec in meščan. Zgodba je stekla. Vsakemu ni odmerila enakih dobrin in niti groze ne, vendar se je zgodovina zgodila z imenom. Njega, ki je na griču pojedel košček sira, seveda že zdavnaj ni bilo več. Gorica pa je dobila veliko začetnico, postala je ime za mesto. Pod imenom so rasle hiše in grad, cerkve in ulice. Osnovno zamisel predmeta / obeležja sta zasnovala Vladimir Klanjšček (znak) in Jože Vrtovec (lesena oziroma kovinska podlaga). Med izdelovanjem predmeta / simbola je bilo potrebno poskrbeti tudi za primerno, lično embalažo. Stopil sem do enega izmed mestnih centrov, ki skrbijo za osebe s težavami v razvoju, kjer sem vedel, da izdelujejo primerno kartonasto embalažo. Naročilo je center sprejel, zato nosi izdelek / simbol v sebi tudi sporočilnost o integraciji z okoljem oseb s posebnimi potrebami. Na koncu se je izoblikovala zamisel o priložnostno namenskem besedilu na primernem pergamentu (150 izvodov), ki je bil med razdeljevanjem priključen prav vsem kopijam izdelkov / simbolov ne glede na njihovo izdelavo. Kovinskih obeskov je bilo naročenih dvesto (prodajna cena 30.000 lir), lesenih namiznih »graalov« petdeset (prodajna cena 75.000 lir), po velikosti največjo inačico iz brona v višini skoraj enega metra so pobudniki naročili najprej eno samo (cena 900.000 lir), kopije pa so sledile le na osnovi naročil, kajti cena je bila visoka in gle- Travnik je postal trg, le Soča je ostala ista, čeprav obokana z mostovi. Od tega je tisoč in več let, saj nihče natančno ne ve, kdaj je možakar odložilpalico, sedel in vzel iz malhe sir. Ostala pa je Gorica z njegovim jezikom. Na prostoru se je pomešalo še več jezikov. Vsak ima rad svojega, vendar je lepo misliti, da je bil najprej človek, potem je bilo ime in iz besede so ljudje posejali travnik pod gradom s hišami in cerkvami in tlakovali ulice. Grof si je seveda najprej sezidal grad, a tudi grofje odšel, ostali pa so ljudje. Nekateri so morda potomci pun-tarja, ki je na travniku izgubil glavo, drugi so se priselili. Morda celo ni bistveno, kdo je bil prvi. Možakarju, ki se je odpočil na griču, smo dali v usta besedo, ki je imela svoj zven. Pomembni pa so vsi zvoki in vse besede. Ko je namreč mož malical in hvalil malo goro ter izrekel besedo Gorica, je sijalo sonce za vse, ki bodo živeli na travniku pod gričem tja do zeleno modre reke in tudi preko nje. Skupina 2001 (avtor besedila Ace Mermolja) ko nakazano le v prerezu, lesena pa pod spodnjim robom narodni motiv z nageljni - s sporočilnostjo o nečem trajnem in volji do življenja goriškega prebivalstva je nameščen znak z bolj specifično vsebino: na obrisih griča je na njegovem vrhu nakazan grad pod sinjim nebom, v sredini je nameščeno seme s sebi lastno sporočilnostjo, na spodnjem robu je z valovito črto prikazana temno plava reka; na njej je napis »z gorice na travnik do soče«, kar jedrnato opiše razvoj mesta z vrha griča, po katerem je nastalo ime Gorica, na spodnji travnik, ki se je sčasoma spremenil v lastno ime, do reke, ki teče v trideset metrov globoki strugi. Poleg besede »Gorica« sta izpisani tudi letnici 1001-2001. Vse je bilo dogovorjeno na sestankih, ki so potekali v navedeni gostilni. Kraj sem izbral zunaj sedežev organizacij, ustanov in društev zaradi nevtralnosti tisočletnega sporočila, ki ni smelo imeti aktualnih pritiklin, opredelitev in izbir. Tudi sama skupina je odražala prepletenost osebnih izkušenj, izbir in zanimanj. Aldo Rupel GORICA - Ob robu posveta Natočili so nam »ga« in z njim smo nazdravili Predsednik goriške Slovenske kulturno gospodarske zveze, Livio Semolič, me je po SMS povabil na četrtkovo konferenco, posvečeno prvemu uradnemu stiku med dvema sosednjima vinorodnima okolišema, med Brdi na italijanski in slovenski strani. Pridi na pokušnjo, je zapisal. Ni mi bilo treba dvakrat reči. Med poslušanjem nastopajočih govorcev so mi na trenutke misli uhajale na stare čase, ki sem jih kot mladenič preživljal na Goriškem. Takrat je v Brdih še veljala fevdalna ureditev. Briška zemlja je bila povečini v rokah veleposestnikov, naši ljudje, njihovi koloni, pa so jim tla-čanili. Bilo je tudi veliko samostojnih manjših kmetov, ki so v težavnih razmerah pridelovali vsega po malo: zelenjavo, sadje, vino in celo kakšno kozo ali kravo so imeli v hlevu. Postopoma, ob pomoči kmetijskega inšpektorata, so izboljševali in širili posestvo, se specializirali in povečevali pridelek. Kar nekaj uspešnih Bricev je bilo med njimi: Gravnar na Oslavju, Štekar in Komjanc na Valerišču, Gradnik na Jazbinah, da omenim samo nekatere, kjer sem se najpogosteje ustavljal. Ob njih so se uveljavljali tudi manjši. S trdim de- O hrani se ne da kaj dosti govoriti, mi je rekel Veronelli, o vinu pa se da razglabljati v nedogled. Pogovor o vinu je pogovor med intelektualci. vezal z našo narodnostjo, s slovenskimi dekleti in z vsemi narodi, ki imajo za cilj, da ne bo vrag, ampak sosed naš mejak. V njegovih časih so pogosto, posebno moški, v vinu radi utapljali svoje vsakodnevne skrbi. Ko sem bil pred nekaj leti na Skandinaviji, sem ugotovil, da to še sedaj množično počenjajo celo mladi. Njihova dolgotrajna zimska noč zagotovo tesnobna. Kozarček al' pa dva, to nam korajžo da, pravimo. V novejših časih se v Sloveniji trudijo, da bi se približali evropskim standardom in odpravili nalivanje z vinom, ki povzroča toliko žrtev. Spodbujati kulturo pitja, uživati ob ugotavljanju njegovih tipičnih značilnosti, porekla, kraja ali letnice proizvodnje, to je geslo našega časa. Če se tako ne bomo ravnali, bomo ob vozniško dovoljenje. Čez noč se bomo iz voznikov spremenili v pešce. In postali nesrečni. Razpeti je potrebno krila, dati prostor domišljiji in spregovoriti o vinu z najžlaht-nejšimi besedami, v kakšni družbi celo do takšne mere, da že mejijo na poezijo, o strokovnih vidikih vina in marketingu pa naj govorijo proizvajalci in managerji. To so dejansko tudi počeli na četrtkovem srečanju v Gorici. Ko sem se lotil te- lom in vzporednim izobraževanjem so si tudi ti znali odrezati lep kos kruha. Marsikaj sem se naučil od njih, toda najboljšo šolo sem obiskoval pri enologu Lui-giju Veronelliju. Nekajkrat sem ga iz Milana peljal v Aosto na časnikarska smučarska srečanja. Simpatična samosvoja osebnost. Pri mizi je jedel vedno sam. Nihče ga ni smel motiti. Obed je bil zanj obred v vseh pogledih. Hrano je pospremljal z ustreznim vinom, z več različnimi vini, odvisno od jedi. Ne vem, če je šlo za užitek ali za skrbno, premišljeno usklajevanje hrane in pijače. Zagotovo se je takrat šele izobraževal. Strokovnjak številka ena za vino je postal veliko kasneje. Opisoval mi je značilnosti vina, njegovo barvo, okuse po tem ali onem sadju, oreščkih, zelenjavi. Z veščino someljeja je bil sposoben najti v vinu neverjetne nianse in o njem spregovoriti na način, ki je že mejil na znanost, včasih celo na poezijo. O hrani se ne da kaj dosti govoriti, mi je rekel, o vinu pa se da razglabljati v nedogled. Pogovor o vinu je pogovor med intelektualci. Koliko resnice je v tem, nam konec koncev govori tudi naša himna. Prešeren, naš veleum, je vino povsem pravilno po- ga pisanja, sem se spomnil na humoristično predavanje tržaškega odvetnika Fortunata Mi-kuletiča v klubu Simon Gregorčič v Gorici. Njegovo izvajanje sem napovedal kot predavanje o vinu. Ves večer je govoril o njem in ne vem, če ga je kdaj izrecno omenil. Dragi poslušalci - nas je nagovoril - ga radi pijemo? Ja, smo mu odgovorili. Ga pijemo in ga dajemo tudi na zobek, kajne. Seveda, smo mu odgovorili. In tako dalje v tem slogu. Pa da ga nam ne bi nikoli zmanjkalo. Dajmo ga še en liter, družba. Ga boš tudi ti, prijatelj dragi, en gla-žek itd. »Ga« je tisti večer igral prvo violino. Povedano v povzdignjenem tonu: jezični doh-tar je zapel odo njegovemu veličanstvu Vinu. Po četrtkovem predavanju je bila za-kuska. V križnem hodniku nekdanjega samostana v Ulici Sv. Klare so nam ga nato-čili, tistega z mehurčki, in z njim smo nazdravili. Očarala me je arhitektura tega obnovljenega in pred kratkim odprtega objekta, njegove preproste in večno lepe linije. Je funkcionalen in poln domiselnih gradbenih rešitev. Ne samo to, predstavlja veliko več: je obogatitev goriške ponudbe, ki je lahko kulturna v najširšem smislu besede, turistična in gospodarska, odvisno od potreb in idej, ki se bodo rojevale. Vsekakor je bil tisti večer kraj dobrega počutja. Gorazd Vesel Goriška prefektinja reže trak na mostu čez potok Štoperca bumbaca PODGORA Kapelica na Kalvariji odslej spet dostopna Kapelica na Kalvariji nad Podgoro je spet dostopna. Včeraj so slovesno predali namenu pešpot, k ureditvi katere so prispevali tako domačini kot deželna civilna zaščita. Svečanosti se je udeležila tudi prefektinja Maria Augusta Marro-su, prisotne pa je v slovenščini in italijanščini nagovoril predsednik podgor- skega rajonskega sveta Walter Bandelj. Pojasnil je, da so delavci podjetja Edilalpi iz kraja Arta Terme po naročilu deželne civilne zaščite poskrbeli za očiščenje zarasle gozdne poti 22. in 23. novembra lanskega leta, potem pa so začeto delo v zadnjih tednih dokončali člani združenja Nuovo lavoro in domačini. Urejeno pot je blagoslovil dekan Karel Bol-čina, za glasbeno popestritev dogodka pa sta z violino in violončelom poskrbela Aleš in Jurij Lavrenčič, gojenca šole Emil Komel in Glasbene matice. 1 2 Nedelja, 1. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR SVETA GORA - Še danes in jutri Pirhi petdesetih razstavljavcev Še samo danes in jutri bo na Sveti Gori na ogled razstava velikonočnih pirhov, pri kateri sodeluje preko 50 razstavljavcev. Največ mojstrov dekoracije pirhov je seveda iz Primorske, kar nekaj sodelujočih pa je prišlo tudi iz Gorenjske, ljubljanske pokrajine, Bele Krajine in zamejstva. Zamejstvo v glavnem »zastopajo« ljubitelji tega ljudskega običaja iz Pev-me, z Oslavja in iz Štmavra. To so vasi, ki jih veže pogodba o prijateljstvu in sodelovanju s Krajevno skupnostjo iz Solkana, pod okriljem katere je tudi Sveta Gora. Odraz tega prijateljstva je bila na odprtju razstave udeležba predstavnikov omenjenih vaških skupnosti. Med zamejske mojstre kraše-nja kuhanih jajc gre uvrstiti tudi otroke iz vrtca v Pevmi, ki so z nasveti in s pomočjo svojih učiteljic pripravili res prikupno kompozicijo s pirhi, koši in z drugimi ročnimi deli. Letošnja razstava v prostorih svetogorskega frančiškanskega samostana je že šesta po vrsti, njen namen pa je ohranjati in oživljati tradicijo, ki bi drugače z lahkoto tonila v pozabo. Kot rečeno, odprta bo še danes (od 9. do 18. ure) in jutri (od 10. do 17. ure). (vip) Na razstavi pirhi otrok pevmskega vrtca foto vip Prosvetno društvo "Rupa-Peč" prireja v RUPI □l RA7NIK FRTAI .IF Program: DANES, 1. maja, ob 17.00 Častna govornica Mara Černic - odbornica SSk na Pokrajini Gorica Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje TOMBOLA z bogatimi nagradami Ples za ansamblom »ARENA« Deloval bo dobro založeni bife z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom Vabljeni! m ^ m ■ ^ ■ aovaaomjnuiiKi <8k\\ By, //J, n ooepanfiaiiAZVHA T»-NLOf Vo" '««¡o* BRIŠKI GRIč Pod pokroviteljstvom Občine Števerjan Prvomajsko slavje v Števerjanu 1. maj 20111 ob 1730 KLAPA NEVERA iz Opatije Slavnostni govor: Enrico Gherghetta, predsednik pokrajine Gorica ob 18.30 Ples NAVIHANKE RAZSTAVA OLD TIMER-jev Program se bo odvijal na prireditvenem prostoru na Bukovju Fotografska razstava v Galeriji 75 Deloval bo dobro založeni buffet in pokušnja domačih vin □ ■□IhtiI-hIi 5-:rv-:n!n¡r □ a V NEDELJO POP spet v Jamljah Planinsko orientacijski pohod Prihodnjo nedeljo bo v Jamljah Planinsko orientacijski pohod (POP), ki ga prireja mladinski odsek tamkajšnjega društva Kremenjak. POP je v povojnem času dokaj pogostna prireditev v goriškem prostoru. Trditi smemo, da gre zaradi pogostnosti in vsebine izvajanja za pojav, ki sodi tudi v etnografijo, v običaje in navade. Največ POP-ov so priredili in izvedli v Števerjanu v okviru prvomajskih praznikov. Kar petnajst jih je bilo zaporedoma pred okrog dvema desetletjema, nekaj jih je bilo v Sovodnjah (tudi s kolesi), nekaj v neposredni okolici Gorice in tri leta zapored pred okrog desetletjem prav v Jamljah. Tokrat si je POP v delovni plan zapisal mladinski odsek krajevnega društva. O značilnostih, kaj šele o trasi, seveda ne smemo napisati ničesar, lahko pa povemo, da bo trajal pol tretjo uro s startom na društvenem sedežu po 9. uri po vpisih in žrebanju zaporedja odhodov na teren. Zainteresirane ekipe, ki morajo šteti od treh do petih udeležencev in udeleženk, se lahko vpisujejo od 8.30 dalje. Lestvici bosta dve, kajti ekipe bodo porazdeljene v dve skupini: tiste izključno s člani pod šestnajstimi leti in ostale. Tehnični rekviziti niso potrebni razen ure, kajti čas bo od določenega trenutka dalje vplival na točkovanje, in peresa za vpisovanje rešitev nalog, ki jih pohod predvideva. Potrebna je planinska obutev, ob vrnitvi pa ne bo napačno imeti na razpolago kaj suhega za preoblače-nje. Prireditelj bo poskrbel za obrok hrane. 8. maj, datum izvedbe, se navezuje na zaključek in zmago nad na-cifašizmom v Evropi v drugi svetovni vojni - 9. maj. Vsak udeleženec ali udeleženka se pohoda udeleži na lastno odgovornost. (ar) / Boni za taksije Starejše osebe in invalidi iz goriške občine lahko od jutri zaprosijo za bone za vožnjo taksijem, ki jih bo na ta način stala samo tri evre. Prošnje bodo zbirali na sedežu združenja civilnih invalidov v Ulici Diaz. Prispevki za najemnine Občani goriške občine imajo do 6. maja čas, da vložijo prošnjo za koriščenje prispevkov za plačevanje najemnin. Do pomoči imajo pravico osebe z nizkimi dohodki; prošnje zbirajo v občinskem uradu za protokol. Poklon osvoboditeljem Svečanost ob 25. aprilu so včeraj priredili v Ronkah, kamor so osvoboditelji vstopili ravno 30. aprila. Dopoldne je bilo polaganje vencev k spomeniku in ceremonija pred knjižnico, na kateri so z recitalom v slovenščini in italijanščini sodelovali tudi dijaki nižje srednje šole iz Doberdoba. V petek v ronškem avditoriju pa sta zgodovinar Ferruccio Tassin in Slavica Plahuta, bivša ravnateljica Goriškega muzeja, predavala o fašističnem taborišču v Viscu. Gradeška sezona V Gradežu se bo danes ob 16.45 s svečanostjo in kulturnim nastopom začela poletna turistična sezona. Med novostmi je tudi dražje parkiranje v modrih conah; lani je bilo treba odšteti za cel dan šest evrov, letos pa jih je treba osem. Koncert za blaženega Ob robu beatifikacije Janeza Pavla II. bo danes ob 18. uri v oglejski baziliki koncert orkestra Mitteleuropa. Kuzminovi pogledi V Wine Baru na Travniku bo danes ob 12.05 Luigi Pintar prebiral Kuzmino-va razmišljanja o prvem maju. DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI v torek, 3. maja, ob 20.45 »Serata Balanc-hine«, nastopa balet narodnega gledališča iz Georgije; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo v torek, 3. maja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Duohtar pod mus!«; v sredo, 4. maja, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Source Code«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Thor« (digital 3D). Dvorana 3: 15.10 - 17.00 »Rio«; 18.45 - 20.40 »Habemus Papam«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Source Code«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Thor« (digital 3D). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Sorelle mai«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.50 -20.00 - 22.00 »Source Code«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Limitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Thor« (digital 3D). Dvorana 4: 16.15 - 18.15 »Rio«; 20.00 - 22.00 »Faccio un salto allAvana«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 »Habemus Papam«; 15.30 - 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Source Code«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Li-mitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Thor« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 »Rio«; 20.00 - 22.00 »Faccio un salto allAvana«. Dvorana 5: 17.30 - 20.20 »Kinemax dAutore«; 22.00 »Biutiful«. fí Razstave S KD HRAST vabi na sedež društva v Doberdobu na ogled razstave »Arhitekture neznanega - Kraške glave« Cristiana Lavrencica; do 1. maja. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici so na ogled »Perspektive« Diega Kuzmina; do 4. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava goriškega slikarja Vladimirja Klanjščka; do 13. maja ob prireditvah ali po domeni na tel. 0481-531445. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo tudi danes na ogled razstava na temo Darwinovega drevesa življenja; vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. ~M Koncerti PD PODGORA IN ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prirejata 6. natečaj cerkvenega zborovskega petja »Bogomir in Mirko Špacapan« v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 4. maja, ob 20.30 mladinsko dobrodelno zborovsko srečanje z naslovom »A little help from my friends«. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kim-skega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. SPDG priredi 29. maja celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu z ogledom najpomembnejšega najdišča fosilov v Evropi; prijave in informacije na tel. 0481-882079 (Vlado K.). H Čestitke KATJI VOLPI iz srca čestitamo ob opravljeni diplomi. Ana, Franc in Renata z družino. □ Obvestila DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpo- lago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdob-skem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja tečaj jamarstva prve stopnje v sodelovanju z društvi Seppenhofer iz Gorice in Amici del Fante iz Tržiča. Tečaj za vse, ki imajo vsaj 16 let, se bo začel v četrtek, 5. maja, in se zaključil 11. junija; informacije na micheledelo@tis-cali.it in na www.kraskikrti.net. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru bo danes, 1. maja, ob 10. uri v slovenščini in ob 17. uri v italijanščini predavanje z naslovom »Svetopisemska načela - ali nam lahko pomagajo pri spoprijemanju z današnjimi težavami?«. SZSO - GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTI-NJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v ponedeljek, 2. maja, od 18. do 20. ure na sedežu na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. PD ŠTANDREŽ prireja v torek, 3. maja, ob 20.30 v župnijski dvorani v Štan-drežu predvajanje fotografij društvenega izleta po Italiji in Črni gori. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ŽePZ. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v nedeljo, 8. maja, orientacijski pohod po Jamljah in okolici; vpisovanje v večnamenskem centru v Jamljah od 8.30 do 9. ure. SZSO vabi svoje člane in prijatelje na skupno Jurjevanje, ki bo letos potekalo v nedeljo, 8. maja, v Križu. Ob 50-letnici prvih skavtskih vodov v tej vasi. Program: zbiranje ob 8.00, glavni zbor ob 8.30, sv. maša ob 9.00; obljube ob 14.30 in taborni ogenj ob 15.30. ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kon-tovel, Prosek št. 2 (TS). 12. POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 15. maja, z zbirališčem od 8.30 dalje pri salezijanskem vzgojnem zavodu San Luigi v Ulici Don Bosco 48 v Gorici. Start ob 9.30, udeleženci naj imajo s seboj veljeven osebni dokument. V VILI VICENTINI MINIUSSI na Trgu Unita 24 v Ronkah bo v sredo, 4. maja, ob 20.30 v organizaciji Tržiškega kulturnega konzorcija predstavitev dokumentarca, ki ga je uredila Sabrina Benussi z naslovom »Rapotez: un caso italiano«. L. Mali oglasi PRODAM kombi nissan vanette 2.3 TD, letnik 2000, prevoženih 76.000 km, v odličnem stanju, cena 3.500,00 evrov. Tel. št. 393-8779444. PRODAM mizarski stroj kombinat in tračno žago; tel. 0481-391162 od 12. do 14. ure. Prispevki Ob 50. obletnici poroke daruje Olga Pahor 50 evrov za AŠKD Kremenjak. V spomin na Claudia Kosiča darujejo sosedje iz Ul. Gradnikovih brigad v Doberdobu 170 evrov za CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V PEVMI: 9.00, Pierina Komauli vd. Sossou (iz splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V BRAČANU: 14.00, Pietro Peri-sutti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠKOCJANU: 13.00, Oliviero Pi-saniello (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 1. maja 2011 13 TRIPOLI - Oglasil se je libijski voditelj, v Misrati se medtem nadaljujejo spopadi Gadafi grozi z vojno v Italiji: »Prijatelj Berlusconi naredil zločin« Rais ne namerava odstopiti, NATO in uporniki zavrnili njegov poziv k prekinitvi ognja TRIPOLI - Moj prijatelj Silvio Berlusconi je storil zločin, vojno bomo razširili do Italije. Tako je včeraj zgodaj zjutraj v televizijskem nagovoru zagrozil libijski voditelj Moamer Gadafi, ki je tudi vztrajal, da ne bo sestopil z oblasti. Obenem je pozval k pogajanjem za končanje konflikta v državi, njegov predlog pa so zavrnili tako uporniki kot zveza NATO. Gadafi je bil v svojem nagovoru zelo oster do Italije. Dejal je, da sta Libija in Italija v vojni, italijanska vlada pa naj bi izvajala »fašistično in kolonialistično politiko iz obdobja okupacije«. Spomnil je, da se je Italija leta 2008 opravičila in zagotovila, da je bil kolonializem napaka, ki se ne bo ponovila. »Zdaj pa ponavlja napako,« je poudaril libijski rais in obžaloval, da se je z letalskimi napadi prijateljstvo med državama končalo. Namignil je, da ne bo preprečil, da se vojna preseli na sovražnikovo ozemlje, nakar je zatrdil, da sta »prijatelj Berlusconi« in italijanski parlament storila zločin, ker sta dovolila bombardiranje. Zvezi Nato je libijski voditelj v govoru sporočil, da mora opustiti vsako upanje Moamer Gadafi med televizijskim nagovorom ansa na odhod Moamerja Gadafija in dodal, da nima nobene uradne funkcije, ki bi se ji lahko odpovedal. »Ne bom zapustil svoje države in boril se bom do smrti,« je vztrajal. V bolj spravnem tonu je sicer dodal, da je pripravljen na vzajemno premirje ter na pogovore z zahodnimi silami o končanju nasilja v državi, a brez postavljanja vna- prejšnjih pogojev. »Ne bomo se predali, a pozivam vas k pogajanjem. Če želite bencin, bomo podpisali pogodbe z vašimi podjetji - zaradi tega se ni vredno spuščati v vojno,« je dejal. Gadafi je tudi tokrat zatrjeval, da so libijski uporniki »teroristi, ki niso iz Libije, ampak iz Alžirije, Egipta, Tunizije in Afganistana«. Gadafijevemu go- voru je sicer v kratkem sledil napad Nato-vih letal na vladni kompleks v Tripoliju, znotraj katerega se nahaja tudi poslopje državne televizije, ki ni bilo poškodovano. Pred tem je libijski režim zagrozil z napadom na vsako ladjo, ki bi skušala vpluti v pristanišče v Misrati. Zveza Nato je v petek sporočila, da so njene ladje prestregle več Gadafijevih ladij, ki so pri pristanišču Misrate polagale protiladij-ske mine. Tanki Gadafiju zvestih sil so v petek sprožili nov silovit napad na Mi-srato, ki leži kakih 215 kilometrov vzhodno od prestolnice Tripoli in je v rokah upornikov, Gadafijeve sile pa jo že več tednov skušajo zavzeti. Zveza Nato in libijski uporniki so možnost premirja zavrnili. Poudarili so, da je Gadafi že večkrat govoril o tem, vsakič pa znova nadaljeval z napadi na civiliste. Visoki predstavnik libijskega prehodnega nacionalnega sveta je sporočil, da je čas za kompromis minil, saj je Ga-dafi izgubil vso kredibilnost, ko je ponujal premirje in obenem kršil osnovne človekove pravice in mednarodno pravo. LAMPEDUSA Na otoku 2.000 novih pribežnikov LAMPEDUSA - Na otok Lampedusa je v zadnjih 24 urah prispelo že okrog dva tisoč nezakonitih priseljencev iz Severne Afrike. Včeraj sta otok dosegli dve ladji z okoli 800 ljudmi, ki sta iz-pluli iz Libije. V večernih urah pa je obalna straža začela reševalno akcijo za ladjo z okoli 500 prebežniki, ki je zaprosila za pomoč, ko je bila od otoka oddaljena še kakih 40 milj. Za pomoč je ladja zaprosila po satelitskem telefonu, ko se je nahajala v ozemeljskih vodah Malte, zaradi izrazitega poslabšanja vremena pa se je italijanska obalna straža odločila, da ji priskoči na pomoč. Po desetih dneh zatišja, ko na otok ni prispel noben begunec, se je begunski val v minulih dneh tako očitno znova okrepil. Položaj v sprejemnem centru na otoku je ponovno skrb vzbujajoč. VATIKAN - Ob izredni udeležbi vernikov z vsega sveta bo Vatikan razglasil za blaženega Janeza Pavla II. Današnja beatifikacija korak k svetništvu Sinoči očuteno bedenje in molitev v Circusu Maximusu - Sporna prisotnost predsednika Zimbabveja Mugabeja, ki ima prepoved potovanja po EU Danes bo Rim preplavila množica vernikov, ki jih bo po različnih ocenah skoraj za milijon. Papež Benedikt XVI. pa se je včeraj srečal s številnimi predstavniki radijskih evropskih postaj EBU, ki zasedajo v Rimu ansa VATIKAN - Nekdanjega karizmatičnega poljskega papeža Janeza Pavla II. bo danes njegov naslednik, papež Benedikt XVI, razglasil za blaženega. Beatifikacija velja za korak na poti k svetništvu: v Rimu danes pričakujejo več sto tisoč vernikov, nekatere napovedi pa govorijo celo o milijonski množici. Že včeraj se je v Rim zgrnilo na tisoče vernikov, da bi lahko bili priča bea-tifikaciji priljubljenega svetega očeta. Krsto s posmrtnimi ostanki Janeza Pavla II., ki je umrl aprila 2005 po 27 letih vodenja Rimskokatoliške cerkve, so sicer že v petek prenesli iz grobnice pod baziliko svetega Petra v tako imenovane Vatikanske jame. Danes pa jo bodo položili pred glavni oltar bazilike. Uradne slovesnosti ob beatifikaciji so se pričele s sinočnjo vigilijo oziroma bedenjem v rimskem Circusu Maximusu, ki ga je vodil kardinal Agostino Valli-ni. Zbrane pa je nagovorila tudi francoska redovnica Maria Simon-Pierre, ki naj bi jo čudežno ozdravil Janez Pavel II. in si tako prislužil blaženost. Po slovesnem bedenju je osem glavnih cerkva v Rimu ostalo odprtih vso noč za molitve vernikov, osrednja slovesnost pa se bo pričela danes ob 9. uri. Slovesnosti se bo po napovedih udeležilo več voditeljev držav, med drugim poljski predsednik Bronislaw Komorowski, belgijski kralj Albert II., mehiški predsednik Felipe Calderon in francoski premier Francois Fillon. Iz Slovenije bo tam zunanji minister Samuel Žbogar, v imenu Slovenske škofovske konference pa se bo slovesnosti udeležil tudi ljubljanski nadškof Anton Stres. Slovenski metropolit je v izjavi za STA izpostavil, da smo Slovenci v času njegovega skoraj 27-letnega vodenja Katoliške cerkve lahko večkrat doživeli njegovo posebno naklonjenost. Poudaril je, da je bila vloga papeža Janeza Pavla II. med najbolj odločilnimi pri mednarodnem priznanju samostojne Slovenije. Sveti sedež je namreč januarja 1992 med prvimi priznal samostojno Slovenijo. Vatikan pod vodstvom Janeza Pavla II. je moralno spodbudil k priznanju tudi druge države in mednarodne institucije. Papež, ki je izredno priljubljen tudi med Slovenci, je Slovenijo obiskal dvakrat, leta 1996 in 1999, škofa Antona Martina Slomška pa je razglasil za prvega slovenskega blaženega. Najbolj sporen gost jutrišnje beatifikacije je nedvomno predsednik Zim-babveja Mugabe, za katerega zaradi obtožb o množičnih kršitvah človekovih pravic v njegovi državi velja prepoved potovanja po EU. A Vatikan je suverena država in ni članica EU, zato so italijanske oblasti privolile v izjemo in mu dovolile tranzit. Leta 2005 se je udeležil tudi papeževega pogreba. Njegov takratni obisk je sprožil polemike tudi zato, ker se je z njim rokoval britanski princ Charles. DAMASK - S podporo težkega orožja zavzeli mošejo v Dari V novih napadih sirske vojske tudi včeraj DAMASK - Sirska vojska je včeraj zjutraj po poročanju očividcev, ki jih povzema ameriška tiskovna agencija AP, ob podpori tankov, težkega topništva in helikopterjev zavzela znano mošejo v Dari, ki je bila pod nadzorom lokalnega prebivalstva. Pri tem so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Operacija naj bi trajala okoli 90 mi-nut.Mošeja Omari v starem mestnem jedru Dare je bila od ponedeljka, ko je sirska vojska v tem mestu sprožila obsežno operacijo, pod nadzorom lokalnih prebivalcev. V včerajšnjem zavzetju so bili po navedbah AP ubiti vsaj štirje ljudje. Šlo naj bi za sina glavnega imama mošeje ter tri ženske, ki so umrle, ko je granata zadela njihovo hišo v bližini. Francoska tiskovna agencija AFP medtem poroča o najmanj šestih mrtvih včeraj v tem mestu. Po predvčerajšnjih množičnih protestih, v katerih je bilo ubitih več kot 60 ljudi, je sirska vojska včeraj zjutraj v Daro, središče več tednov trajajočega upo- m arar- -SflhV p- (ftt^i - &.TA73 ^ Nasprotniki sirskega režima so včeraj protestirali tudi v Rimu ansa ra v državi, poslala dodatne okrepitve - vsaj štiri tanke in kakih 20 oklepnih vozil. To mesto je od ponedeljka pod udarom vojske in se sooča s pomanjkanjem vode, hrane in zdravil, prebivalci pa so tudi brez elektrike in tele- fonskih zvez ter se zaradi ostrostrelcev bojijo stopiti iz svojih domov. V vladnem zatrtju protestov v Siriji je bilo doslej ubitih že več kot 530, po nekaterih podatkih pa celo več kot 560 ljudi. (STA) Mavhinje ] Tel. 040.299449 ÍMR Slcul&Ledaj-i acel l^ria GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOU GROUP sos QMS® MONTAŽNE HIŠE mm Nabrežina Kamnolom, 23/H 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it L :.(.■■IS,fn GjuJ» 35 - Ht IS&ViJtjZaftif+Č&VfCA - ■ TS — t (TU( ■ ■ '(i ■■ _ BARVE FURLAN MILIC BARJC ■ CTBfli TA^TE ■ TPU POOi -3ÜN&E ZAßSE - KjQMWJN Potil* - lJui]¡tjsk:t mu - í d. QjftjUjtf RESTAVRACIJA La Marinella di Andrea Zerjal & C. Miramarski drevored, 323 - Trst tel. 040 410986 fax 040 224334 e-mail:ristorantelamarinella@tin.it www.ristorante-lamarinella.it s.a.s. RIBJE SPECIALITETE ZAPRTO OB NEDELJAH ZVEČER IN OB PONEDELJKIH MARINIGH I CsOrtfegi&M/ GANT liiil Canadiense WOOLRICH JA>ogtaria at pint Tipične deželne in kraške jedi Meso - Ribe - Divjačina Dvorana za svečane priložnosti - Vrt Prostor za nekadilce Božje polje, 14 - 34010 Zgonik (TS) Tel.: 040 225324 - fax: 040 225358 n A/i - SLADOLED/ líw m, u.n.-.it C K A R N A LA A N A Tiafuéitii po L. I Grude 04 To 22&1 4 m- m Tfc.penAa.nce Jfe/PMtkrtóé četthrMel Lfa i nfo(3centerhotel it www ce nterh ot e L. it ul. Igo Gruden 43 34149 Bazovica Tel. +39 040 9221334 ■ Nedelja, 1. maja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme 35 LET OD PROCESA ZARADI GROZODEJSTEV PRI SV. SOBOTI Pomen Rižarne v času, ko v Evropi zopet veje veter mržnje in nacionalizma Vojmir Tavčar Sodni senat je na osnovi 483., 488. in 489. člena zakona o kazenskem postopku in 36. in 37. člena kazenskega zakonika spoznal Josepha Oberhauser-ja za krivega kaznivih dejanj, katerih ga je bremenila obtožnica in ga v imenu italijanskega naroda obsodil na dosmrtno zaporno kazen, na tri leta dnevne osamitve in na plačilo sodnik stroškov.« V mrki dvorani tržaškega porotnega sodišča, ki so jo močno osvetlili žarometi televizijskih ekip, je predsednik sodnega senata Domenico Maltese z jasnim in svečanim glasom prebral teh nekaj vrstic, s katerimi je bil poveljnik nacističnega uničevalnega taborišča v Rižarni pri Sv. Soboti obsojen na dosmrtni zapor. Obsodba je bila za Trst zgodovinskega pomena, saj je več kot 30 let po koncu II. svetovne vojne tržaško porotno sodišče izreklo svojo obsodbo zaradi grozodejstev v edinem nacističnem taborišču smrti, ki je delovalo na okupiranem italijanskem ozemlju. Obsodba je bila prebrana ob 19.30 29. aprila 1976 v isti sodni dvorani, kjer je leta 1941 posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt in na dolga leta zapora Pin-ka Tomažiča in njegove somišljenike, ker so se uprli fašističnemu režimu. Klopi obtožencev so bile prazne, ker nemške oblasti osumljenih niso izročile italijanski pravici ali ker so mnogi medtem že umrli, za prisotne pa je bilo branje obsodbe kljub temu pomemben trenutek, saj je več kot trideset let po koncu vojne sodni senat izrekel svojo obsodbo in pravici je bilo končno zadoščeno. Res je, da so bili takrat obsojeni samo pripadniki nemške morilske grupacije Einsatzkommando Reinhard, toda razprava je jasno pokazala tudi na odgovornosti ko-laboracionistov. Mnogi so upali, da bo dodatna preiskava o kolaboracionistih, ki jo je vodilo državno tožilstvo, prispevala k temu, da se bo Trst soočil tudi s temi aspek-ti svoje preteklosti. To upanje se je razblinilo v nekaj dneh. Utemeljitev obsodbe, ki jo je sestavil predsednik sodnega senata Maltese, je jasno pokazala na meje tiste odločitve, strogi pravni formalizem pisca pa tudi ni uspel prikriti političnega naboja utemeljitve. Zgodovinar Enzo Collotti je ocenil, da so si po omenjeni utemeljitvi med vojno v Trstu vsi okrvavili roke, tako Nemci kot pripadniki jugoslovanske osvobodilne vojske, edina izjema so bili Italijani. »Fašiste in kolaboracionaste je bilo treba razrešiti vsake odgovornosti, poudariti je bilo treba, da imajo mirno vest, ker je med tržaškim meščanstvom še vedno krepko opazen kompleks meje, tista vloga branika in tisto blokovsko vzdušje, ki je na Tržaškem celo prehitelo obdobje hladne vojne,« je menil Collotti. Po njegovem mnenju je bila utemeljitev razsodbe samo »polovična pravica«. To po njegovem mnenju kljub vsemu ni bil nek majhen napredek, kajti »polovična pravica ni boljša od primerov, ko pravici ni zadoščeno, ampak je samo dokaz, da ta družba ni sposobna, da bi se sama rege-nerirala, da so nevarne nejasnosti stalno prisotne in da ljudje, ki vodijo institucije, nimajo dejansko nobenega civilnega poguma«. Upravičenost Collottijevega kritičnega pristopa je pozneje potrdilo tudi dejstvo, da je druga preiskava o Rižar-ni, ki naj bi razkrila odgovornosti kola-boracionistov, obtičala v predalu. Potem ko se je sodnik Sergio Serbo, ki je vodil prvo preiskavo, upokojil, se med tržaškimi sodniki nihče ni hotel več ukvarjati z Rižarno, po procesu so vsi menili, da gre za problem, ki ga ne kaže več obravnavati. Po kapitulaciji Italije je Hitler z odredbo 10.septembra 1943 o ureditvi zasedenih italijanskih območij odredil ustanovitev Operacijske cone Jadransko Pri-morje (Operationszone Adriatisches Kuenstenland - OZAK), ki je obsegala pokrajine Videm, Gorica, Trst, Pulj, Reka in ljubljansko pokrajino, ki jo je fašistična vlada ustanovila po invaziji Jugoslavije leta 1941. S to uredbo sta bili Furlanija in Julijska krajina ločeni od Italije in po Hitlerjevem načrtu naj bi postali del nemškega Rajha v okviru nove evropske ureditve, ki jo je takrat načrtoval. Nemška oblast je po zasedbi Jadranskega Primorja prebivalstvu nakazala možnost neke mračne nacistične »mitteleurope«, v kateri bi odpravili vsakršno možnost nesoglasja, jo očistili vseh ostankov židovstva in partizanskih »ban-ditov«, ki so postajali za okupatorja vse večja nevarnost. Proti njim je nacistična oblast skupaj s kolaboracionasti nastopila z metodo »totalne vojne« z represalija-mi in uničevanjem, ki so jih nacisti že pre-iskusili v vzhodnoevropskih državah. Ri- žarna pri Sv. Soboti je bila eno od najbolj zločinskih represivnih orodij v tem boju, vendar ni šlo za izjemno orodje v primeru režima, katerega ideologija in praksa sta vključevali fizično uničenje nasprotnika in tudi večjih narodnih skupin, ki so jih nacisti imeli za »nižje rase«. Za vrhovnega komisarja OZAK je bil imenovan koroški Gauleiter Friedrich Rainer, za poveljnika policijskih in esesovskih enot pa njegov prijatelj Odlilo Globocnik, ki se je rodil v Trstu leta 1904 staršem slovenskega porekla, kot nacist pa je skupaj s Rainerjem zrasel na Koroškem. Globocnik je bil premeščen v Trst, potem ko je bila jeseni leta 1943 na Poljskem dejansko končana akcija načrtne ugonobitve nasprotnikov v tamkajšnjih taboriščih smrti. Upravo Rižarne, velikega kompleksa, kjer je v začetku 20. stoletja delovala tovarna za luščenje riža, je prevzela skupina Einsatzkommando Reinhard (EKR). Šlo je za morilsko skupino, ki se je pod Glo-bocnikovim vodstvom kalila v taboriščih na Poljskem, kjer je likvidirala okoli dva milijona Judov in poljskih domoljubov. Po prihodu v Trst so pripadniki EKR Rižarno sprmenili v vojašnico, skladišče in lager, ki je bil opremljen s krematorisjko pečjo. To naj bi prižgali že ob koncu leta 1943, delovala pa je vseskozi do spomladi 1945. V noči od 29. na 30. april 1945 so jo nacisti tik pred umikom razstrelili, da bi zabrisali glavni dokaz svojih tržaških grozodejstev. Po previdnih izračunih je v dobrem poldrugem letu »obratovanja« kremato-rijska peč pogolnila okoli 5000 življenj, na tisoče pa je bilo tudi nesrečnežev, za katere je bila Rižarna vmesna postaja med trasportom v taborišča smrti v Avstrijo in Nemčijo. Kriminalno uspešnost je nemškim okupatorjem omogočila skupina ko-laboracionistov, v veliko pomoč je bil Posebni inšpektorat za Julijsko krajino, ki ga je vodil inšpektor Giuseppe Gueli in katerega udarna pest je bil tragično znani Gae-tano Collotti, svoje sta prispevala tudi prefet Bruno Coceani, ki so ga na ta položaj imenovali nacisti, in takratni »podesta« Cesare Pagnini. Nacistični stroj je deloval tudi zaradi prispevka več desetin kolabo-racionističnih uradnikov, ovaduhov itd. Krajevni voditelji NOB in voditelji italijanskega odporništva so skušali že med vojno ugotoviti, kaj se dogaja v Rižarni, vendar je nacistom uspelo, da je bilo dogajanje ovito v dokaj neprozoren zastor zaupnosti, takoj po koncu vojne pa so med begom skušali uničiti glavne dokaze o tem, da je bila Rižarna taborišče smrti. Po vojni pa so k uničenju dokazov veliko prispevali tudi pripadniki zavezniške vojaške uprave, za katere so nekdanji sovražniki postali pomembni zavezniki v boju proti komunizmu. Za časa ZVU posebna porotna sodišča, katerih naloga je bila kaznovati fašiste in kolaboracioniste, na Tržaškem niso pokazala velike vneme v opravljanju svoje dolžnosti. Po podatkih Inštituta za zgodovino odporništva so v 258 procesih proti ljudem, ki so bili obtoženi kolabo-racionizma, javni tožilci zahtevali skupno 1785 let zapornih kazni, sodišče pa je odredilo skupno 1.142 let zapora. V 44 primerih so v prvi stopnji sodniki odredili 508 let zapora, ki so jih prizivni sodniki v drugi stopnji znižali na 234. Dve obsodbi na dosmrtno ječo sta bili spremenjeni v obsodbi na 25 let zapora, edina obsodba na smrt pa spremenjena v 30 let zaporne kazni. Tudi po londonskem sporazumu, ko je upravo nekdanje cone A STO prevzela Italija, sodstvo ni namenilo velike pozornosti Rižarni, čeprav novic o tem, kaj se je med vojno dogajalo v nekdanji tovarni za luščenje riža, ni manjkalo. Šele leta 1967, potem ko je na zahtevo sodišča iz Frank-furta raziskal delovanje EKR v OZAK, je tržaški preiskovalni sodnik Sergio Serbo imel dovolj dokaznega gradiva, da je začel tudi avtonomno preiskavo. V svojem delu je najprej naletel na oviro vojaškega vodišča, ki je ocenilo, da je edino pristojno za preiskavo, češ da so bili zločini v Ri-žarni vojni zločini. Kasacijsko sodišče je na vlogo sodnika Serba zahtevo vojaških sodnikov zavrnilo, dr. Serbo je lahko nadaljeval z delom in 22. februarja 1975 je na zahtevo državnega tožilca odredil proces proti skupini preživelih pripadnikov EKR, ki so jih bremenile obtožbe številnih umorov z obremenilno okoliščino okrutnosti. Ta zločin po italijanskem zakonu ne zastara, sodnik Serbo pa je omejil število žrtev na tiste, označil jih je kot »nedolžne«, ki niso sodile med pripadnike odporniškega gibanja, ker se je bal, da bi v nasprotnem primeru, ko bi obtožence obremenil tudi z obtožbo uboja odpornikov, prevladala teza vojaškega sodišča o vojnih zločinih. Sodniku je bil pri njegovem delu v veliko pomoč novinar Primorskega dnevnika Albin Bubnič, ki je bil tudi sam deportiran in ki je po vojni dober del svojega poklicnega dela namenil razkrivanju krvnikov Rižarne. Proces, ki so mu v Trstu mnogi nasprotovali, se je začel 17. februarja 1976. Že pred začetkom sojenja je pred vhodom v sodno dvorano na dvorišču tržaške sodne palače čakalo veliko ljudi. Šlo je za predstavnike najbolj odprtega dela mesta, ki je hotelo biti priča pomembnega dogodka, starejši, da ne bi pozabili, mlajši, da bi vedeli in da bi iz neposrednega pričanja žrtev spoznali neko stran zgodovine, ki je takrat v šoli sploh niso obravnavali. Ob kopici prisotnih pa so bile prav tako pomembne odsotnosti tistih predstavnikov Trsta, ki so se ves povojni čas zavzemali za to, da bi šli medvojni dogodki čimprej v pozabo. Te odsotnosti so bile tako »kričeče«, da so presenetile tudi poročevalce italijanskih vsedržavnih časopisov. Prav ti novinarji so ob pomoči velikega poznavalca Rižarne, Albina Bubniča, zagotovili procesu precejšnjo odmevnost. Brez njihovega prispevka bi bilo sojenje v kratkem času pozabljeno. Proces se je končal po 31 obravnavah 29. aprila 1976 z obsodbo poveljnika Rižarne Oberhauserja na dosmrtno ječo. Obsodbo je 30. aprila potrdilo tržaško pri-zivno porotno sodišče, sodnemu senatu pa je predsedoval sodnik Egone Corsi. Kljub obem obsodbam pa je Oberhauser mirno živel v »Munchnu, kjer je do smrti v svoji pivnici nemoteno prodajal pivo. Utemeljitev obsodbe, kot je bilo že v začetku rečeno, je bila omejevalna in v svojem pravnem formalizmu tudi izrazito politična, v bistvu se ni hotela izreči o vlogi kolaboracionizma, češ da to vprašanje ni sodilo v okvir tistega sojenja. Po svoje je bila odraz tistega Trsta, ki se ni hotel soočiti z lastno preteklostjo. Od tistih dni v sredini sedemdesetih let so se razmere v mestu nekoliko spremenile, nekateri zgodovinarji so se lotili bolj odprte analize medvojnega dogajanja in odnosov med tukaj živečimi narodnostmi, odnos do polpretekle zgodovine pa je še vedno vprašljiv, še vedno je zlasti med italijanskimi someščani zaznavna težnja, da krivdo za vse, kar se je zgodilo, naprtijo drugim, še posebej pa »Slavom«. K temu so žal prispevale tudi nekatere levosredinske sile, ki so se predvsem zaradi slabo razumljenih kontin-gentnih političnih interesov tudi same popustile nacionalističnim prijemom. Nekoliko je v zadnjih letih ta zid s svojim ugledom in z odmevnostjo svojih del prebil pisatelj Boris Pahor. Rižarna pa je kljub temu v zavesti mnogih še vedno predvsem odraz šoah, poboja Judov, dejstvo, da je bila predvsem orožje v boju proti partizanstvu in političnim nasprotnikom, ostaja v ozadju in zato tudi tujek. In vendar bi se prav v sedanjem času, ko je v mnogih evropskih državah vključno z Italijo znova zavel dokaj močan in nevaren veter šovinizma, rasne nestrpnosti in sovražnega odnosa do priseljencev, veljalo zamisliti o nekdanji tovarni za luščenje riža pri Sv. Soboti, sicer bodo stari pozabili, predvsem pa mladi ne bodo vedeli in bodo izpostavljeni propagandi novih prerokov sumničavega in sovražnega odnosa do »drugih«. Mračna stavba Rižarne, ob vstopu v katero te tudi danes še vedno obide srh, je v teh razmerah lahko pomemben proti-strup. Seveda, če se ga želimo poslužiti. Mizarstva STOPAR jtaLloU 1%1 PohStvo po me stopnic^ masivna notra nja vrat j ter okna in vrata označena UNIEN 14351- 1 z motnostjo davi ne olajšave. ZUNANJA TLAKOVA MJA (DECKi HG) ul. Ko^pvgl JO - JH012 Btiicviu - Trsi Utalijal tEl/fal n^D - i^ rafr hstapiraitin.if i M i n n II J UH 1 U I Vanja Devetak O I I O I I I O I I t 1 I I I IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri 'I* Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke ett^* ŠEMPOLHJ 1 /D6, TS TCI. 040-200312 MOB. 347-6282879 cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it HR RMPO^60 W IZPOSOJAMO ■ DVIŽNE PLOŠČADI: I KAMIONSKE KOŠARE, I SAMOHODNE KOŠARE I IN PAJKE I Tel. in Fax. 040 8321268 I Mob. 335 6576587 i Krmenka, 543 K Dolina-TRST fsma ; i ... do mw|ETR0U mm tecnonolegg pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADAsne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA peč na drva OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto r GCftlAAPFU VODNJAKU , AL POZZO Posebna pmireifat :a \ poroka, ifhlftijilu in fmnkclt tRO ■ Tel. WO Z2&2II ■ ZAPRTO OB ČETRTKIH I b io trgovina Naturalia z jestvinami, sadjem in zelenjavo Križ 340, na pokrajinski cesti, tel. 040 220409 •A. TjLJLC S.A.S. GRUDEN MATEJ & C. GRADBENI MATERIAL • Drva za kurjavo • Pelet • Gips plošče • Najem orodja SESLJAN 24/1 TEL. 040.299259 AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO IV I ZRAVEN OBRTNE CONE "ZGONIK" Tel. 040-225007 7 A POTOVALNI URAD _ _ Aurora viaggi husenostl! C > TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com V-, ZELEZNINA BARVE EBBBtolNJjSKË POTREBŠČINE HBHBI ■aBBHiflBI N.S.D. S.r.l. Razne vrste zasteklitev (aluminij, PVC, les, ...) Protivlomna vrata Fotostudio BP ÖS I Prosek 212 ■ Trsi 328 9430124 □AIM EV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA V OBRTNI CONI ZGONIK PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 040 2528113 - FAX 0402528124 e-mail: info@danev.it KAVARNA GRUDEN ŽELI VBsp/ | V^ZNIK Dfoi/ KAVARNA GRUDEN J =RT • ■[■.I.. I 'F-TJI EDIL CARSO« www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B KARST Tel.040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob.348.5211656 jMJMiJSHiJW mui\ Obrtna cona "Zgonik "ulica Proseška postaja, 29/E ZGONIK (TRST) tflL 040 2529399 fax. 040 2529428 Güstin SERVICE PARTNER GOSPODARSKA VOZILA SERVISIRANJE IN AVTOKAROSERIJA OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. Proseška Postaja, 29/a V 040 225343 - email: assistenza@gustin.volkswagengroup.it £U£HMEL REGISTRATORI Dl CASSA PRODAJA IN SERVIS PAR0VEL S. & SAIN A. SAS Ul. S. Francesco 11 ■ TRST Tel. 040.370802 MESNICA DA FUFO sveíe hriío inspecjalitete za ear. v BAR - BUFFET - PIZZERIA » RIÑO « HAW í V.l.'» 1 to' PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145 ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER _ . °PČ'N^ Dunajska c. 11/Al Tel. 040 213821* ZGONIK 3/ATel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči GOSTILNA GÜSTIN Alternativne energije Fotovoltaični sistemi Sončni kolektorji in toplotne črpalke termo hu Geom. GIANCARLO FORAUS ^^POMOJÍCNÍCA OBRTNA CONA DOLINA 547/1 (TS) info@ter VISOKA TEHNOLOGIJA ZA DOLGO 18 Nedelja, 1. maja 2011 NEDELJSKE TEME Na pragu naše polnoletnosti videvam Slovenijo kot piskrček, ki hitro prekipi in pokaže vse svoje slabosti. Sinovi in vnuki nekdanjih partijcev (komunistov med njimi je bilo zelo malo!), raztreseni po vseh strankah, se borijo samo za oblast. Z nizkimi udarci ter sovražnimi govori zastrupljajo ozračje in odvračajo modre, sposobne in mlade, da bi se vključevali v prizadevanja za uveljavitev pravne in socialne države. / OB SEDEMDESETLETNICI OF Zavezanost ideji Osvobodilne fronte moj življenjski kažipot Gorazd Vesel V ojna je«, je bruhnilo iz mene. Mamica z otrokom v naročju, ki je stala poleg mene, me je nekam čudno pogledala in si najbrž mislila, da se mi meša. Tudi sam sem se prestrašil pravkar izrečene besede. Na trenutke se mi je celo zazdelo, kot da teh besed nisem izrekel jaz, ampak nekdo drugi. Pa ni bilo nikogar drugega na cesti razen mene in mamice z otrokom v naročju. Stali smo pred tovornjakom, počez ustavljenim na cesti v bližini Jesenic, in nismo mogli naprej. Kolona avtomobilov pred kamionom se je daljšala in daljšala. Čez čas se je pripeljal miličnik, stopil k tovornjaku, zagodrnjal: »Niti ključa niso pustili« in odšel. V tem trenutku popolne zbranosti, kakršen se ne zgodi prav vsak dan, in ko slutnja postane resničnost, mi je postalo jasno, da gre sedaj zares. Prvi znak, ki je tisti dan potrjeval mojo slutnjo, je bil civilist, ki je na mejnemu prehodu v Ratečah ležal pri policijski kabini z brzostrelko naperjeno - ne proti Italiji - ampak proti takrat še jugoslovanskemu ozemlju. Na poti, ki iz Rateč vodi na planino, niti sto metrov od bloka, je bila po-strojena četa Jugoslovanske armade v bojni opremi. Nobenega streljanja ni bilo, le drug drugega so nadzorovali. Barikado pri Jesenicah smo obšli po stranskih poteh, mimo Gorij in Bleda. Namenjen sem bil v Ljubljano na razglasitev samostojnosti. Tega dogodka nisem hotel zamuditi. Poskušal bom odgovoriti, zakaj. Italijansko okupacijo Ljubljane sem dočakal kot študent. Ravnatelj učiteljišča Prijatelj, kolaboracionist Italijanov, je ves razred izključil iz šole, ker italijanskega profesorja nismo hoteli pozdraviti po fašistično. Naslednje leto, s prihodom Nemcev in nastankom kolaboracionističnega domobranstva, je isti ravnatelj izključil štiri dijake, tudi mene, ker so sumili, da pripadamo osvobodilnemu gibanju. Osebno sem po šoli raztrosil rdeče papirčke, ki so bili simbol Osvobodilne fronte.Taisti ravnatelj nas je poslal gledat mimohod domobrancev, ki so se v spremstvu čete SS vračali s Plečnikovega stadiona, kjer so prisegli zvestobo Hitlerju. Za našo izključitev se je najbolj zavzemal profesor verouka Slapar, ki je bil zagrizen domobranec. V Dravski banovini, kot so v prvi Jugoslaviji imenovali Slovenijo, je poleg velikosrbske takrat vladala tudi klerikalna diktatura, ki je bila med vojno še posebej agresivna, do take mere, da smo morali v ponedeljek profesorju verouka prinesti potrdilo, da smo bili pri nedeljski maši. Skupno s škofom Rož-manom je slovenski kler sledil navodilom iz takratnih italijanskih aristokratskih krogov izvoljenega papeža Pacellija, Pija XII. Za časa svojega bivanja v nacistični Nemčiji je Pacelli kot vatikanski nuncij prišel do (zgrešenega!) spoznanja, da lahko samo Hitler premaga sovjetski »brezbožni boljševizem«. Prizadevanja Cerkve, da bi papeža oprala tega madeža, niso uspešna. Pogosto mu očitajo, da ni storil, kar bi moral. Ne verjamem, da bo kdajkoli Cerkev še imela papeža, ki si bo nadel ime Pij XIII. Zanimiva je tudi druga izkušnja, zaradi katere sem hotel biti na raz- glasitvi samostojnosti. Za časa italijanske okupacije Ljubljane sem se nekega dne s tramvajem pripeljal pred glavno pošto. Ko sem izstopil, mi je italijanski oficir s klofuto zbil kučmo z glave. Bila je huda zima in oče mi jo je naredil iz zajčje kože. Podobna je bila tisti, ki jo je Tito imel na fotografiji, katero sem od našega gibanja dobil kot priznanje za napisno akcijo gesel OF, NOB na zidu pokopališča pri Žalah. Na tistem kraju, kjer me je udaril italijanski oficir, sem na dan razglasitve samostojne Slovenije kupil majico z napisom »Slovenia In-dependent«. To zadovoljstvo sem si hotel privoščiti. To kar sem doslej napisal, se je dogajalo v mojih najstniških letih. Po vojni se je napletlo še marsikaj drugega, kar je po moji sodbi vredno opisa. Po osvoboditvi so nam rekli: Primorci pojdite domov! Spomladi leta 1946 sem se vrnil v Lonjer, moj rojstni kraj. Takrat je naše gibanje v Trstu še imelo nekaj oblasti. Že naslednji dan me je poslalo v Kraj no vas na Krasu, ki je spadala v cono A Zavezniške vojaške uprave. Vaščani iz Skopega, sosednje vasi, kjer je bila šola, niso bili zadovoljni z belogardisti-čno učiteljico. V Krajni vasi so odprli šolo in zahtevali »našega » učitelja. Čez nekaj tednov so me v tej šoli aretirali »čerini«, pripadniki zavezniške policije, in me za nekaj tednom zaprli v Coroneo. Ko so me izpustili, sem kot rezident dobil osebno izkaznico na ime Emilio Vessel. To nisem jaz, sem si rekel, in odšel k odvetniku Fra-netu Tončiču, ki mi je na podlagi krstnega lista katinarske župnije in slovenskih spričeval povrnil moje ime. Tako sem že ob samem rojstvu doživel krivico zaradi svoje narodne pripadnosti. V tej zgodbi je zanimivo to, da na občini v Trstu niso hoteli sprejeti imena zapisanega na krstnem listu katinarske župnije, ki jim ga je ob mojem rojstvu prinesel oče, in so zame uradno izbrali ime, podobno imenu mojega očeta. To so storili zato, ker so že bili v veljavi fašistični rasistični zakoni. Lahko pa so se uradniki svojevoljno odločali, saj je bil Trst šovinističen in protislovenski veliko pred fašizmom, toliko je res, da so moji teti Tončki Čokovi z dekretom že leta 1922 prepovedali poučevanje v vsej Italiji Če je kakšna ideja v meni zapustila sled, je bila to zagotovo ideja Osvobodilne fronte. Bila je vojna in smo vsi hitreje dozorevali. Samoumevno sem se kot sokol in še zlasti kot Primorec pridružil osvobodilnemu gibanju in sprejel njegov program boja proti okupatorjem za združitev in napredek slovenskega naroda. Postal je vodilo mojega življenja. Tudi danes prisegam nanj. Ko sem konec 60-tih let prevzel odgovornosti v Slovenski kulturno gospodarski zvezi, sem za Primorski dnevnik napisal in brez problemov objavil uvodnik, posvečen tej naši organizaciji. Tista leta ne v domovini in ne pri nas ni bilo ne duha ne sluha o Osvobodilni fronti. Zavezanost ideji Osvobodilne fronte je bil moj življenjski kažipot. Ko sem se v začetku druge polovice 80-tih let mudil v Srbiji, so mi nekateri dogodki sporočali, da se Jugoslaviji, za kakršno smo se borili, bliža ko-nec.V restavraciji na Terazijah v Beo- gradu sem poslušal grde šale, ki so jih zbijali na račun pokojnega predsednika Tita in njegove politike. Na poti iz Beograda proti Kopaoniku, kjer je bilo svetovno prvenstvo časnikarjev smučarjev, smo se ustavljali samo v pravoslavnih samostanih. Na samem Kopaoniku sem za dobro uvrstitev na tekmi prejel izredno razkošno opremljeno knjigo o samostanu Kilandar v Grčiji, zibelki srbskega jezika in pravoslavja. Ko sem k temu pristavil še ukinitev samostojnosti Kosova in Vojvodine in poskus nadvlade srbske kulture nad kulturami vseh narodov in narodnosti v takratni skupni državi, se je zame Jugoslavija začela spreminjati v Srbosla-vijo. To prepričanje sem na nekem srečanju »après-ski« v živahni diskusiji izrazil z besedami »Jugoslovanska armada je v Sloveniji okupacijska armada«. Nisem ravnal modro. Preden sem izrekel te besede, bi moral poudariti, da brez Jugoslovanske armade ne bi bilo priključitve Primorske k takratni Jugoslaviji, sedanji Sloveniji, kar je daleč najvažnejša pridobitev osvobodilnega boja. Ko bi to povedal, potem bi morda lahko brez posledic rekel tudi to, kar sem si mislil glede Jugoslavije , kakršna je nastajala. Moral bi pohvaliti in potem reči - toda ... Pa nisem. Rekel sem samo »toda«. V svojem majhnem svetu sem bil petelin, ki je prezgodaj zapel. Ne brez posledic. Potem so nekatere večnarodno-stne evropske države začele pokati po šivih, na najbolj mogoč krut način tudi Jugoslavija, in slovenski narod je na referendumu sklenil, da gre po svo-je.Takratne strukture samoupravne slovenske republike, ki so še delovale, so bile kos novim razmeram. Preprečile so Miloševiču, da bi Srbi zborovali v Ljubljani. Odstranile so resno nevarnost za uresničitev enotno izražene volje naroda, da hoče svojo državo. Bdele so tudi nad sosedi, da se kdo izmed njih ne bi okoristil v trenutku, ko se je mlada država ukvarjala s svojimi notranjimi problemi. Na D'Annunzijeve legionarje ne gre pozabiti. V časih, ko si toliko ljudi natika medalje zaradi zaslug v 10-dnevni (!) osamosvojitveni vojni, je bilo bolj kot na mestu, da je predsednik države Danilo Türk odlikoval takratnega notranjega ministra Tomaža Ertla, ki je bil s sodelavci odgovoren za izpeljavo najpomembnejše faze v nastajanju nove države, Republike Slovenije. Kaj naj kot zunanji opazovalec, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v domovini, rečem ob njeni 20-letnici? Z zmago v žepu na strani zavezniških sil in že med vojno zgrajeno trdno oblastjo od spodaj navzgor, nam po koncu vojne ni bilo potrebno posnemati jakobincev in kriminalcev drugih takrat propadajočih totalitarizmov. Kajti naše brigade, imenovane po kulturnih možeh, so v svoje osvobodilne težnje vgradile visoko stopnjo etike in humanosti, kar je predstavljalo neizmerno bogastvo za narod, ki se je končno s krči izvil iz tisočletnega podložništva. Te misli me obhajajo tudi danes, ob pisanju teh vrstic na predvečer 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na pragu naše polnoletnosti videvam Slovenijo kot piskrček, ki hitro prekipi in pokaže vse svoje slabosti. Sinovi in vnuki nekdanjih partijcev (komunistov med njimi je bilo zelo malo!), raztreseni po vseh strankah, se borijo samo za oblast. Z nizkimi udarci ter sovražnimi govori zastrupljajo ozračje in odvračajo modre, sposobne in mlade, da bi se vključevali v prizadevanja za uveljavitev pravne in socialne države. Osamosvojitev je naplavila ljudi, ki so z oro-žarskimi zadevami in posledično drugimi kriminalnimi dejanji oskrunili duha osamosvojitve in ošibili temelje mlade demokracije. Če se to stanje ne bo prevetrilo, lahko zli duh iztirjenih osamosvojiteljev in na verskih dogmah temelječa najbogatejša in najmočnejša civilna družba pripeljeta Slovenijo v še globljo krizo od sedanje. Samo politika, ki je še ni videti na obzorju, jima lahko pristriže peruti, da bi z metodami, ki sta jih že uporabili, poskušala vzpostavili mehkejše ali trše oblike avtoritarne države. Gorazd Vesel www.imsa.it VIVAIO ORLANDO Proizvodnje in prodaja rastlin in cvetja za dom, balkone, pat kf in vrtove Gorica Drž. i-esla za Trst nasproli mirenskemu leraliicu üvtodelLivnico avtollčarsfvo vulkanlzersrvo DOBERDOB (GO) Tel. 0481,78305 Potovalno agencijo u1wuu.90t0urvi0g9i.it Po to v ti njo - letalske karte izleti * posebne ponudbe ul. Sauro 12 - GORICA tel. 0481.531213 » faks 0481.53VIB0 e-mail: gotour@gotourvlaggi.lt JESTVINE PETER POVSlČ MARKET Ulica Trieste 261 - Gorica GLASS GLOBAL SYSTEM 3417Q Gortco - Ul t?reror£¡¿, 16 tel + 39 0481 2211o ■ W+39 0481 22Q71 e-mail intaSgraFiccgotxziafia corn GOTICA rirtixiv nu^^i OÍ s.n.Cp Ulica A, Gregorčič im* 14170 GORICA Tel, 0481 fi 1323 * Fu 04B1/524657 info@muccilattonerie.ioin * wrww.mijccjlattonerie.eorrt GORICA Ufa Drevorecf ^ XX. Septembra, 134 Tel 04S1.82117 Faks 0481.548864 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI VRH SVETEGA MIHAELA TeL U4ti I.HK241JH w w w. diivul k x.v m Gorica Kcrzo Verdi 53 bar kavarna aperitivi prigrizki hladne jedi ^Deveta idUdi ran s.n*c* Miloš in Rajmund STAN D It L Ž - GORICA, ul. A. Gregorčič 24 TeL 04SI/2I514 - Faks (H81/Z19B7 - barbara6tabjj.191.it OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE Čotova družina vošči vsem veseCe Trvomajsffe praznike Agraria jV. & M Zavadtav NARDING. zastopstvo GORICA RBRSr Ulica svetega Mihaela 324 Tel. 04B1.21065, Faks 0481.522410_____ Sfmetm. sadike in hAw drevje. orodja za vrt in za zeiette površine krma za fUtmai fi žit ai Gorica ni. Triette fti. fcí. 0481.&0H9H UL. TRIVIGIAtfO 15 ŠTANDREŽ ■ '7 Le -l^ví.!.'wni che (I Itíi/icn;^ le minnninyc 111 -. u ■. i --: i ■_■ i i -j dul Picn-jHiK: Minoranze addio? -1 U r, 111,1 t 4 ib Katíli fZ^Tí^ profrzle • •••i Mfc Ntf Ér^lmifr ii f" F^"" IFt. In^^^IMtRf H'nHr *V Al' ^l'MM 4H JHIMH J "Y II J.. L- -Hi-L- _ ' -' a,-. p-™—-';-JlTB^É. rir-rf** -hm- 'V,' »rt ,-ly *Oi L-rp ■fjr^ .1. 11 f & 1 L'.-V JTFDÚW £11 JU M ETI1HCBE ráH■■ ■-■ .........¡iTir íi -----k rW. VnMten ürl mu pa ncnffikÉVffdr . k. El! i K i- mUi N- .^.i. v? nnr1 .tiJ "iJ "I íi «i u Uklja rh: M i ■■ ,t.II Lkin H « . -M u £ u .j-iá« L tiilv.: «tjf-i- rtnvnh rw-j'ík ■: J.TTA+-V: c -c 'iJ' ^ibiúi !'i .wTM m fiiií.- i- íSHHt>; Novica je pretresljiva. Objavil jo je okcitanski mesečnik iz Piemonta Ousitaniovivo: dežela Piemont je sporočila, da ne bo več financirala deželnega zakona štev. 11, ki vsebuje določila za zaščito, vrednotenje in promocijo jezikovnega bogastva Piemonta. Kot razlog so na deželi navedli pomanjkanje finančnih sredstev; zadevna finančna postavka je namreč izčrpana, so dejali. Pri društvu, ki izdaja mesečnik Ousitaniovivo so to sporočilo prejeli 28. januarja letos, gre pa dejansko za sredstva za leto 2010. Podobno sporočilo so prejele vse organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito okcitanščine, fran- koprovansalščine, jezika walser in pie-montskega narečja oziroma jezika, kot ga sami imenujejo. Ousitaniovivo v zvezi s tem najprej ugotavlja, da je sicer razumljivo, da mora dežela v kriznem obdobju zmanjšati izdatke, vendar se je znesla prav nad zelo kočljivim sektorjem, ki je med drugim finančno marginalen, to je nad jeziki, nad narečji in nad goratimi področji, kjer so ti jeziki prisotni. Če seštejemo vsa sredstva, ki jih je Dežela namenjala za te dejavnosti, ne presežemo nekaj stotisoč evrov, kar je res neznatna vsota, s katero ni mogoče rešiti niti enega marginalnega problema v ključnih sektorjih, kot so na primer prevozi ali zdravstvo. Ministri Sveta Evrope svarijo finsko vlado Odbor ministrov Sveta Evrope je sprejel mnenje o izvajanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin s strani Finske. Mnenje je zanimivo, ker velja Finska za državo, v kateri so pravice manjšin uveljavljene ne najvišji ravni; kljub temu ima Svet Evrope kar nekaj pripomb, ki zadevajo predvsem Rome in Samije. Glede Romov so v mnenju zapisali, da je bil sicer oblikovan Odbor o enakopravnosti z namenom, da preveri zakonodajo Finske o enakopravnosti državljanov in da je vsekakor pomembno dejstvo, da obstaja predlog o državni politiki do Romov. Iz tega pa je mogoče tudi razbrati nezadovoljstvo, kajti o udejanjanju teh ukrepov ni govora. Veliko bolj problematično je zastavljeno vprašanje Samijev. Res je tu Svet Evrope zaznal prizadevanja finskih oblasti za revitalizacijo jezika Samijev in zagotovilo, da bodo v le4tu 2012 v mestu Inari odprli kulturni center Sa-mijev, veliko zaskrbljenost pa je izrazil, ker še ni bilo urejeno vprašanje lastni- štva zemlje in so zadevna pogajanja zastala. Opozorili so tudi, da je ponudba medijev v jeziku Samijev nezadostna. Poleg tega Svet Evrope ocenjuje da je zakonodaja o jeziku Samijev nezadovoljiva in da je tudi izvajanje zakona o jeziku na nezadostni ravni. Nenazadnje pa opozarjajo, da še vedno prihaja do incidentov zaradi rasizma in ksenofo-bije, še zlasti na spletnih straneh. Odtod priporočilo, naj finske oblasti pospešijo pogajanja, ki naj bi rešila pravno nedorečenost glede lastništva zemlje in naj primerno ukrepajo, da se, v posvetovanju s parlamentom Samijev, prepreči izginjanje jezika Samijev iz javnega življenja, tudi z zagotavljanjem primernih finančnih sredstev in tudi s pomočjo ustreznih izobraževalnih programov zajamči dostop do javnih storitev v jeziku Samijev. Na koncu pa Svet Evrope še očita Finski, da ni sprejela zadostnih ukrepov za zagotovitev primerne zastopanosti manjšin v telesih, ki odločajo o njihovi zaščiti. Tako obstaja resno tveganje, da se izniči pol stoletja dela številnih nevladnih organizacij, majhnih društev, ki so s svojo dejavnostjo omogočila ohranitev jezikovnega bogastva do današnjih dni. Avtor članka z grenkobo ugotavlja, da očitno ohranjevanje tega bogastva ne zanima nikogar in da interesi velikih ravninskih mest prevladujejo nad kulturo in goratim predeli: vsa razvojna sredstva se še vedno namenjajo nižini. In tu se avtor čudi, da je tako odločitev sprejela deželna vlada, ki jo vodi predstavnik Severne lige, »stranke, ki se je z besedami vedno borila za identiteto alpskih in padskih ljudstev« in ki nabira velik del svojih glasov prav v kmečkem in goratem okolju. V tem ukrepom bi lahko videli napad na gorata območja. Razpustili so že gorske skupnosti, zmanjšali državne dotacije majhnim občinam, in sedaj so se odločili za »evtanazijo krajevnih organizacij«... Druga ugotovitev, ki jo vsebuje članek, zadeva specifiko založništva v jezikih manjšin. Tu ne gre za omalovaževanje kulturnih organizacij, ki se ukvarjajo z drugačnimi dejavnostmi, od glasbe do raziskovanja na teritoriju, ampak jasno je, da ta ukrep v največji meri prizadene prav periodični tisk. Danes niti veliki državni dnevniki ne preživijo samo z reklamo in prodajo in je torej povsem jasno, da marginalna dejavnost, ki jo predstavlja manjšinski tisk, ne bo več obstajala, če ne bo prejemala teh skromnih prispevkov. Tako obstaja resna nevarnost, da tudi Ousitaniovivo, ki že 38 let redno izhaja in prihaja med okci-tanske družine, preneha izhajati. Ista usoda bo doletela druge publikacije v okcitanskem jeziku. Tu se avtor članka sprašuje, ali si morda na deželni vladi ne želijo prav tega: izničenja tiska, ki predstavlja korenine Piemonta. Odtod poziv deželni vladi, pa tudi vsem drugim organizacijam, ki se ukvarjajo z zaščito jezikov in identitet, naj skupaj nastopijo z namenom, da Dežela spremeni svoje stališče in zagotovi ustrezna sredstva za publikacije v jezikih manjšin. Revščina in socialna izključenost sta glavna problema romske skupnosti v Sloveniji Revščina in socialna izključenost sta danes realnost romske skupnosti v Sloveniji, a trenutni položaj je po mnenju romskega svetnika Darka Rudaša obetaven. »Romi se lahko smelo ozremo v prihodnost. Že namreč tečejo projekti v vzgoji in izobraževanju, kar nam je v preteklosti manjkalo, kajti le izobrazba lahko pretrga ta začarani krog,« pravi. Večina Romov v Sloveniji živi v revščini. So socialno izključeni pri izobraževanju, zaposlovanju in nastanitvi. Podrobnih podatkov o številu Romov, ki živijo v revščini ali drugih druž-beno-gospodarskih kazalnikov, ni na voljo, saj se ti ne beležijo po etnični pripadnosti. Po podatkih strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij iz leta 2007 je v Sloveniji 105 romskih naselij, v katerih živi okoli 9000 ljudi. Stanje je posebej pereče na jugovzhodu države (Dolenjska, Bela krajina, Posavje), kjer 18 od 57 naselij nima dostopa do pitne vode, 24 naselij pa je brez elektrike. Zaposlenih je domnevno le od dva do deset odstotkov vseh Romov. To je rezultat izključenosti in ločevanja v izobraževalnem sistemu, saj 98,2 odstotka brezposelnih Romov na Dolenjskem in 90 odstotkov v Prekmurju denimo ni končalo osnovne šole, navaja poročilo vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2010. Tako na primer na OŠ Leskovec pri Krškem lani kar 13 od 22 romskih prvošolcev ni napredovalo v drugi razred, na OŠ Louis Adamič v Grosupljem jih ni napredovalo pet od osem, na OŠ Bršljin pa leto poprej ni napredovalo kar 14 od 25 romskih prvošolcev. »Zato je najpomembneje zagotoviti, da bodo vsi romski otroci končali vsaj osnovno šolo, saj bodo Romi tako imeli boljše možnosti za zaposlitev, naslednja generacija pa bo le na ta način lahko premagala socialno izključenost,« je za STA poudaril predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš in dodal, da Romi brez izobrazbe nimajo prihodnosti. Brez šole, ni poklica, ni službe in krog je sklenjen, pristavi. V okviru lani sprejetega Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2010-2015, ki ga je romska skupnost sprejela z velikim navdušenjem, je Ru-daš izpostavil nov projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v romskih naseljih, ki vključuje romske otroke v predšolsko vzgojo. »To je čudovit projekt, ki se že izvaja. Kajti samo izobrazba lahko spremeni začaran krog revščine romske skupnosti,« pravi Rudaš. Zahvaljujoč projektu Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje - romski pomočnik, imamo zdaj že 31 pomočnikov. Ti delajo v osnovnih šolah in skrbijo za povezavo med romskimi družinami in šolami ter pomagajo otrokom, da lažje sledijo pouku in se lažje vključijo v šolski proces, pravi. Rudaš ocenjuje, da je nekoliko bolj težavno urejevanje bivanjskih razmer v romskih naseljih, kjer bo treba razmejiti pristojnosti občin in države. »A vsi se moramo zavedati, da brez skupnega sodelovanja, vključno z romsko skupnostjo, ne bomo mogli izboljšati kakovosti življenja Romov,« je prepričan. Če bodo Romi v prihodnje dvignili svojo izobrazbeno strukturo, postali zaposljivi, in sami skrbeli zase, bodo po njegovem lahko zaživeli vzporedno z večinsko družbo. To pa bo zagotovo pozitivno vplivalo na medsebojne odnose in sožitje, ki, tako Rudaš, ni povsod dobro. V Prekmurski regiji je sožitje zgledno, medtem ko se na jugovzhodu države vsakodnevno srečujejo z odpori večinskega prebivalstva, kar po njegovem mnenju ni dobro. Predsednik Zveze romske skupnosti Dežnik in predstavnik Romov Slovenije v Svetu Evrope ERTF Haris Tahirovič, ki je pred kratkim prišel z zasedanja v Strasbourgu, je za STA dejal, da so razpravljali o položaju romske populacije v Evropski uniji, ki želi Romom zagotoviti več delovnih mest, stanovanj in boljšo izobrazbo. To naj bi dosegli tudi z evropsko strategijo za boljše vključevanje Romov v družbo, ki jo je v Strasbourgu predstavila evropska ko-misarka za pravosodje, je poudaril Ta-hirovič. Kritičen je do slovenskih ministrov ministrov in vlade, ki bi morali po njegovem mnenju večkrat stopiti med romsko populacijo, če želijo imeti v svoji državi urejen sistem na tem področju. »Za mene svetovni dan Romov ni nič posebnega, ker nekatera romska naselja nimajo vode, elektrike, tudi za jesti nimajo. In, da se spomniš samo enkrat na leto na Rome ob tem dnevu, nima smisla,« pove Tahirovič. Večinski narod romsko skupnost še vedno dojema stereotipno in veliko je medsebojnih razhajanj, vse našteto pa je po mnenju direktorja republiškega urada za narodnosti Staneta Baluha posledica slabega medsebojnega poznavanja. Iz tega izhajajo tudi vsi stereotipni strahovi in medsebojna obtoževanja, je na slovesnosti ob svetovnem dnevu Romov v Novem mestu poudaril Baluh. Kot je povedal, sodi Slovenija med evropske države, ki ima na omenjenem področju še vedno probleme, po drugi strani pa jih uspešno rešuje, kar je nedavno potrdila tudi študija organizacije Amnesty International, je dodal in nadaljeval, da je tako tudi na Dolenjskem, kjer imajo primere zelo dobrega sodelovanja in tudi skrajne ter slabe primere. S pozitivnim pristopom in sodelovanjem tamkajšnjih občin ter pripravljenostjo države se bodo tudi na Dolenjskem stvari začele premikati, vendar pa je med tamkajšnjimi Romi po njegovem opaziti veliko pomanjkanje aktivistov, posameznikov in celotnih skupnosti, ki bi tudi same dejavno sodelovale pri urejanju težav, s katerimi se srečujejo. Na tem področju čaka dolenjsko romsko skupnost še veliko dela, je opozoril. Po njegovih besedah je letošnje praznovanje svetovnega dneva Romov zaznamovano s 40. obletnico londonskega kongresa, na katerem je svetovna romska skupnost določila svoj dan in razvila romsko zastavo. Sporočilo svetovnega dneva Romov pa je, da se je potrebno povezovati, spoznavati in graditi mostove, ker so ljudje že tako med seboj preveč ločeni, je še povzel Baluh. Na slovesnosti je spregovorila tudi novomeška romska svetnica Dušica Balažek, ki je izpostavila, da je precejšen del Romov odrinjen na obrobje družbe. Posebej v novomeškem Žab-jaku, kakor tudi v nekaterih ostalih romskih naseljih, kjer še vedno neizobraženi in diskriminirani Romi bivajo v težkih in negotovih socialnih ter bivanjskih razmerah, je pojasnila. Če bi se med seboj bolje poznali, je tudi ona poudarila, bi bilo manj predsodkov in napetosti ter več sožitja. »Če želimo, da se bodo Romi hitreje vključili v družbo, mora tudi večinski narod romskemu stopiti nasproti,« je še povedala Balažkova. Romi po vsem svetu 8. aprila obeležujejo svetovni dan Romov, ki je bil izbran na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu. Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, Slovaški, Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Izhajali naj bi iz Indije. V Evropi jih živi med osem in deset milijonov. Po uradnih podatkih živi v Sloveniji nekaj manj kot 10.000 Romov, največ v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini. Prvič so se resneje organizirali leta 1995, ko so ustanovili Zvezo romskih društev. Ta se je leta 2000 preimenovala v Zvezo Romov Slovenije. Romi so v Sloveniji tradicionalno nastanjeni v 20 občinah. (STA) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 1. maja 2011 23 Ob bljižnjem Občnem zboru deželne Kmečke zveze bo prirejen tematski posvet, ki bi nakazal izhodišča na vprašanje, kakšno kmetijsko politiko lahko pričakujemo za naše območje po letu 2013. Na posvetu so zagotovili svoje sodelovanje priznani sektorski strokovnjaki, tematika pa je izredno aktualna in pomembna ter bo močno vplivala na bodočnost kmetijstva, posebej na območjih z omejenimi pridelovalnimi in naravnimi danostmi. GLAVNI SVET KZ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO Erik Masten novi pokrajinski tajnik Svetovalna služba Kmečke zveze V sredo, 27. aprila, se je v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestal glavni svet Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu je predsednik Franc Fabec podal oceno občnega zbora zveze, ki se je vršil 15. aprila in na katerem so bili izvoljeni novi organi in določene smernice bodočega delovanja ustanove. Kmečka zveza se si- cer spoprijema s številnimi problemi, ki spremljajo tržaško kmetijstvo, a bo po njegovem mnenju kos svojim nalogam tudi zaradi tega, ker so v komaj izvoljene organe zveze imenovani novi člani, ki bodo dali elana in svežine njenemu delovanju. Nato je Franc Fabec prešel k glavni točki dnevnega reda in sicer imenovanju predsednika in dveh podpre-sednikov. Po izmenjavi mnenj so pri- sotni odborniki soglasno potrdili na predsedniško mesto dosedanjega predsednika Franca Fabca. Prav tako soglasno sta bila potrjena tudi prejšnja podpredsednika Sidonja Radetič in Andrej Bole. Fabec je v svojem zahvalnem nagovoru poudaril pomen in zahtevnost funkcije, za katero je potrebna velika angažiranost. Zaradi tega je izrazil željo, da bi mu ob izvajanju zahtevne naloge sta- la ob strani podpredsednika, mu pomagala in ga po potrebi občasno nadomeščala pri izvajanju številnih nalog, ki jih predsedniško mesto zahteva. Sledilo je imenovanje tajnika in izvršnega odbora. Predsednik je predlagal potrditev dolgoletnega tajnika Edi-ja Bukavca, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje, pri tem pa pristavil, da so potrebne nove sile, zato je bil mnenja, da bi bilo za tajniško funkcijo umestno imenovanje mlajšega človeka. Upoštevajoč Bukavčeve oceno je glavni svet soogla-sno imenoval na mesto novega tajnika sodelavca Kmečke zveze Erika Maste-na, ki je imenovanje sprejel. Bukavec pa je zagotovil, da mu bo s svojo dolgoletno izkušnjo stal ob strani in mu pomagal pri izvajanju zahtevne funkcije. Sledilo je imenovanje izvršnega odbora s potrditvijo sestave prejšnjega, z izjemo enega člana. Na predlog predsednika Franca Fabca, da se dodajo trije novi mladi perspektivni člani, so bili v odbor imenovani David Peric, Aljoša Gabrovec in Ivan Gabrovec. Predsednik je izrazil svoje zadovoljstvo nad sestavo novega odbora in pri tem poudaril njegovo pomembnost za delovanje zveze, zato je vključitev novih mladih sili obetavna prespektiva za plodno in uspešno delovanje tega organa, ki ga je glavni svet enoglasno potrdil v prej navedeni sestavi. Predsednik je nato prešel k imenovanju posvetovalnih komisij za posamezne sektorje, ki jih je glavni svet z manjšimi spremembami potrdil v sestavi iz prejšnje mandatne dobe. Ob tem je Fabec dodal, da je delovanje komisij sicer omejeno, priložnostno in posvetovalnega značaja, prav pa je, da se ohranijo, ker njihova vloga pri obravnavi specifičnih problemov ni nič manj pomembna, ker so izraz Kmečke zveze in jo usmerjajo pri izbirah na specifičnih sektorjih. Dosedanji tajnik Bukavec je potrdil koristnost obstoja komisij in k temu dodal, da je pri posameznih komisijah pomembno imenovanje člana, ki je zanjo odgovoren. Slednji lahko po svoji uvidevnosti sklicuje komisijo kadarkoli, če oceni, da to zahtevajo nepredvidena dogajanja na področjih, s katerimi se ukvarja komisija. Ob koncu je Edi Bukavec predlagal, da se obnovi odbor upokojencev, ki deluje v okviru istoimenskega državnega združenja, slednji pa je vlkjučen v Konfederacijo kmetov Italije. Člani prejšnjega odbora iz raznih, predvsem starostnih razlogov niso potrdili svojega sodelovanja. Potrebno je zato novo članstvo, ki ga bo treba čimprej imenovati. Ob koncu je Bukavec poudaril prisotnim umestnost, da se na bljižnjem Občnem zboru deželne Kmečke zveze pripravi tematski posvet, ki bi nakazal izhodišča na vprašanje, kakšno kmetijsko politiko lahko pričakujemo za naše območje po letu 2013. Na posvetu so zagotovili svoje sodelovanje priznani sektorski strokovnjaki. Prav je, da se na dogodek zveza primerno pripravi, saj je tematika izredno aktualna in pomembna ter bo močno vplivala na bodočnost kmetijstva, posebej na območjih z omejenimi pridelovalnimi in naravnimi danostmi. Zaključni del seje je glavni svet namenil pregledu probelmov, s katerimi se trenutno soočajo kmetje. Omenili bi le najpomembnejšega in sicer škodo po divjadi. O tem je izčrpno spregovoril Edi Bukavec, ki je zagotovil, da je s strani Kmečke zveze bilo storjeno vse, da bi se našla ustrazna rešitev, ki sta jo obljubila tako pokrajinski odbornik za kmetijstvo Walter Godina, kot tudi deželni odbornik Claudio Violino. Slednji je na srečanju s Kmečko zvezo zagotovil, da se bo zavzel za nadaljevanje izvajanja izrednega odstrela divjadi, da se preučijo možnosti pridobivanja dodatnih finančnih sredstev predvsem za preventivne ukrepe ter da se preuči možnost podaljšanja urnika večernega lova. Prisotnim je tudi predlagal, da se za boljšo uskladitev zadeve priredi srečanje med predstavniki kmetov, lovcev, Pokrajine in Dežele ter napovedal, da se bo srečanja tudi sam udeležil. Na ostale iznešene probleme je dal izčrpen odgovor predsednik Franc Fa-bec, ki je istočasno zagotovil, da je Kmečka zveza po svojih močeh in pristojnostih prisotna povsod, kjer je treba zagovarjati in braniti interese kmetijstva in kmetov ter nenazadnje slovenske narodne skupnosti in teritorija na katerem je zgodovinsko naseljena. Sprejeti ukrepi proti pomorom čebel LJUBLJANA - Ministrstvo za kmetijstvo je v uradnem listu objavilo odredbo o prepovedi prometa in uporabe fitofarmacevtskih sredstev poncho FS 600 rdeč, cruiser 350 FS in cruiser 70 WS. Odredba prepoveduje tudi uporabo biscaya in fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi klotiniadin, imidakloprid in ria-metoksam na semenu koruze in oljne ogrščice. Ministrstvo je tako sprejelo prvi ukrep za omejitev pomorov čebel v Pomurju, kjer je bilo letos zabeleženih že 23 lokacij pomorov čebel. Glede na sedem izvidov čebel je najverjetnejši vzrok za pomore kemična substanca klotianidin na semenu koruze. Med prvimi ukrepi so začasna prepoved semena z neonikotinoidi, omejitev uporabe insekticida biscay in povečanje vzorčenja v panjih, je danes dejal kmetijski minister Dejan Zidan. Ponovil je, da je glede na sedem izvidov pomorjenih čebel najverjetnejši vzrok za njihov pomor kemična substanca klotianidin. Pri tem je opozoril, da pričakujejo tudi rezultate analize semen koruze, ki so jo poslali v nemške laboratorije. Tudi na ta način naj bi prišli do informacije, ali so bila semena pravilno obdelana ali ne. STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila v maju Maj je mesec, ko vse intenzivno raste. Zato imamo z našimi gojenimi rastlinami veliko opravil. Širijo se tudi pleveli, povzročitelji bolezni in škodljivci. Stalno moramo paziti, da slednje pravočasno kontroliramo. VINOGRAD - Trte že lepo poganjajo. V tem času jih pognojimo z dušikom. Vinograd začnemo površinsko obdelovati ali pa kositi oziroma mulčiti travo, odvisno od tega, če je vinograd obdelan ali pa zatravljen. Ko so poganjki dolgi približno 5 cm, je možen napad oidija, kmalu pa bomo morali biti pozorni tudi na peronosporo. Proti koncu meseca trta cveti in ta faza rasti je navadno najbolj kritična. Zato pred cvetenjem po navadi uporabljamo sistemike. To pa ne velja za vinogradnike, ki gojijo trte na biološki način. O pravilnem času škropljenja in o sredstvih, s katerimi bomo škropili, se posvetujemo s strokovno službo. OLJČNI NASAD - Na začetku meseca končujemo z obrezovanjem oljk. Prav tako moramo prve dni maja obrezane oljčne veje odstraniti iz oljčnega nasada ali jih uničiti. V odrezanih mladikah in vejah se namreč razmnožuje oljčni lubadar, ki lahko prav v tem času zapusti odrezani les in preide na mlade oljčne vejice na drevesih. Tudi v oljčniku mulčimo ali pa nasad površinsko okopavamo ali sfreziramo. Mlade nasade raje okopa-vamo. Pokošeno travo lahko potresemo okrog oljk ali zmulčeno pustimo v nasadu. V primeru napada oljčne kozavosti poškropimo oljke z bakrovimi pripravki. Proti koncu meseca tudi oljka cveti. Tik pred cvetenjem gnojimo z borom in z dušikom. Lahko poškropimo na primer z ureo ali pa gnojimo s klasičnimi dušikovimi gnojili. Glede bora imamo na razpolago razne pripravke za listno gnojenje. Važno je, da se strogo držimo odmerkov, ki so navedeni na konfekciji, da ne bi imeli problemov s presežkom bora. Obstajajo tudi pripravki za listno gnojenje, ki ob dušiku vsebujejo tudi bor. SADOVNJAK - Tudi pod sadnim drevjem kosimo ali okopavamo. V tem času tudi sadovnjak gnojimo z dušikovimi gnojili in mlada drevesa po potrebi zalivamo. V primeru oidija na jablani škropimo z močljivim žveplom. Približno v polovici maja je čas, da škropimo proti jabolčnemu zavijaču. Škropimo le, če smo opazili prisotnost škodljivca tudi v prejšnjih letih. Uporabljamo na primer insekticide na podlagi diflubenzurona, fosalo-na, fenitrotiona. V zadnjih letih je na razpolago tudi biološki insekticid na podlagi virusa z imenom granulo- virus ali CpGV. Ko so plodiči majhni, škropimo proti škrlupu in moniliji z bakrovimi pripravki ali s pripravki na osnovi mankozeba. Proti listnim ušem škropimo s pripravki na osnovi naravnega piretrina, ki imajo zelo kratko karen-čno dobo, ali pa s pripravki na podlagi pirimikarba, ki imajo karenčno dobo 14 dni. Ko se naravno odpadanje plodičev konča, redčimo plodove, posebno pri breskvi in pri marelici, če na njih opazimo previsoko rodnost. Pri breskvi pustimo na veji po en sadež vsakih 8 do 10 centimetrov, pri marelici pa vsakih 5 do 6 centimetrov. Proti koncu meseca pobiramo prve češnje, jagode, zgodnje breskve in marelice. ZELENJADNI VRT - V zelenjavnem vrtu lahko že pobiramo prve pridelke, ki smo jih zgodaj sejali, kot so solata rezivka, radič, rukola, peteršilj. Na začetku meseca na prosto presadimo paradižnik, papriko, bučke, kumare in ostale plodovke. Obdelujemo krompir, česen in čebulo. Tudi plevel v tem času kar bujno raste, zato ga moramo odstraniti. To je še posebno važno v tem času, ko so rastline še nizke. Plevel odnesemo daleč stran. Ob suhem vremenu moramo zmerno zalivati. Najbolje je, če to storimo zjutraj pred soncem. Na ta način se bo- do rastline hitro posušile in bodo manj podvržene boleznim. Če se na krompirju že pojavlja koloradski hrošč, ga v primeru majhnih površin ročno pobiramo, ali pa škropimo. Po možnosti uporabljamo biopripravke na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis. Sejemo blitvo, korenček, fižol, peteršilj, baziliko in ostale zelenjadnice. OKRASNI VRT - Čas je, da posadimo poletne čebulnice in gomoljice. Ocvetelim spomladanskim čebulnicam pa cvetove odrežemo, nato pustimo, da se listi popolnoma posušijo. Šele nato gomolje izkopljemo in popolnoma posušene spravimo v temen in suh prostor. Redno oskrbujemo okrasno trato. Presajamo lončnice in začnemo z gojenjem pelargonij. Ko jih kupimo, moramo izbirati med tistimi, ki imajo veliko cvetnih nastavkov. Redno zalivamo, gnojimo in odstranjujemo plevel. Proti listnim ušem škropimo s pripravki na podlagi naravnega piretrina, ki imajo zelo kratko ka-renčno dobo, ali pa s pripravki na podlagi pirimi-karba, ki imajo karenčno dobo 14 dni. Magda Šturman 24 Nedelja, 1. maja 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Milan danes še ne bo osvojil naslova Interju v Ceseni uspel veliki preobrat Po vodstvu gostiteljev Pazzini dvakrat zadel v sodnikovem podaljšku - Napoli ugnal Genoo MILAN - Inter ne popušča. V vnaprej igrani tekmi v Ceseni je bil že na robu poraza, z dvema goloma Paz-zinija - oba je dosegel v sodnikovem podaljšku! - pa se je vendarle izvleke in zagate in se vodilnemu Milanu vnovič približal na pet točk. Milanski sosedje imajo sicer naslov trdno v svojih rokah (v zadnjih štirih krogih mu zadošča osvojitev štirih točk), za praznovanje pa bodo morali vsekakor še nekoliko počakati in z napovedanim današnjim slavjem ne bo (še) nič. Tekma v Ceseni je sicer pokazala, da igralcem Interja zmanjkuje moči. Ce-sena, ki se še bori za obstanek, je bila boljša že v prvem polčasu. Hitra Budan in Giacchetti sta spravljala v zadrego In-terjevo obrambo, vezna vrsta pa je pre-stregla veliko žog. Inter ni naredil nič, po 25 minutah težav pa je vsaj vzpostavil ravnotežje. Toda začetek drugega dela je bil spet v rokah gostiteljev, ki so ob koncu lepe akcije v 11. minuti tudi zasluženo povedli z Budanom, ki je z vo-lejem premagal Castellazzija (v vratih je zamenjal diskvalificiranega Julia Cesarja). Po golu je trener Interja Leonardo Pandeva zamenjal s Pazzinijem, neraz-položenega Thiaga Motto pa z Marigo. S tremi napadalci se je Inter prebudil in s pomočjo Eto'oja in seveda Pazzinija v štirih minutah poskrbel za senzacionalen preobrat. Napoli je v večerni tekmi šele osme minut pred koncem (a zasluženo) strl odpor Genoe. Cesena - Inter 1:2 (0:0) Strelca: Budan v 56., Pazzini v 91. in 95. min. Napoli - Genoa 1:0 (0:0) Strelec: Hamsik v 82. min. Vrstni red: Milan 74, Inter 69, Napoli 68, Lazio 60, Udinese 59, Roma 56, Juventus 53, Palermo 50, Fiorentina 46, Genoa 45, Cagliari 44, Bologna 40, Chie-vo 39, Parma 38, Cesena in Catania 37, Sampdoria in Lecce 35, Brescia 30, Bari 21. Danes: ob 15.00 Parma - Palermo, Sampdoria - Brescia, Bari - Roma, Chie-vo - Lecce, Catania - Cagliari, Fiorentina - Udinese, Milan - Bologna, 2.5. ob 20.45 Lazio - Juventus. Pazzini je bil za Inter spet odločilen, skupno je v letošnjem prvenstvu dosegel že 14 zadetkov, od teh šest v dresu Sampdorie ansa BUNDESLIGA - Nogometaši Bo-russie iz Dortmunda se dva kroga pred koncem prvenstva že veselijo naslova nemškega prvaka, sedmega skupno in prvega od leta 2002. Borussia si je naslov zagotovila z zmago z 2:0 proti Nürnbergu in porazom najbližjega zasledovalca Bayer-ja Leverkusna v Kölnu (0:2). Velja omeniti, da je gola za Köln dosegel Milivoje No-vakovic. Borussia, ki je v vodstvo na lestvici prišla oktobra in ga odtlej tudi zadržala, ima dva kroga pred koncem 72 točk, Leverkusen pa jih ima na drugem mestu 64. V SLOVENIJI - Izidi 30. kroga: Rudar Velenje - CM Celje 1:0 (0:0), Triglav Gorenjska - Luka Koper 0:0, Nafta Lendava - Olimpija Ljubljana 1:2 (1:2), Domžale - Primorje 1:0 (0:0), Hit Gorica - Maribor 0:6 (0:3). Vrstni red: Maribor 65, Domžale 55, Luka Koper 51, Olimpija 48, Rudar in Hit Gorica 40, Nafta in Celje 32, Triglav 29, Primorje 22. HOKEJ NA LEDU Slovenija na SP danes proti Rusom BRATISLAVA - V uvodni predstavi na SP elitne skupine v Bratislavi so hokejisti Slovenije resda izgubili proti favorizirani domači zasedbi Slovaške s 1:3, toda igra je bila zelo dobra. V slovenskem taboru upajo, da jo bodo vsaj ponovili tudi danes, ko bodo ob 16.15 igrali z Rusi. Ti so nekoliko "pokvarili" slovenske načrte, ker so izgubili uvodno tekmo z Nemci. To pomeni, da za Rusijo, ki v dvoboju s Slovenijo že tako ali tako velja za velikega favorita, zdaj šteje le zmaga. Včerajšnji izidi, skupina C: ZDA - Avstrija 5:1, Norveška -Švedska 5:4. Skupina D: Finska -Danska 5:1, Češka - Latvija 4:2. PO ROMANDIJI - Američan David Zabriskie je zmagovalec 20,1-kilometrske preizkušnje na čas na dirki po Romandiji. V skupnem seštevku je vodilnega Rusa Pavla Brut-ta na vrhu zamenjal Avstralec Cadel Evans. Jani Brajkovič (RadioShack), ki je zasedel 28. mesto, je napredoval v najboljšo deseterico in sedaj zaseda sedmo mesto. PO TURČIJI - Italijan Andrea Guardini je zmagovalec sedme etape. V skupnem seštevku še vedno vodi Rus Aleksander Efimkin pred Kazahstancem Andrejem Zeitsom in Francozem Thibautom Pinotom. KOŠARKA - Izid moške A1-lige: Montepaschi Siena - Air Avellino 77:82. ROKOMETNA A1-LIGA Opeharjeni Tržačani Pressano - Pallamano TS 31:30 po 7-m (9:11, 27:27) Pallamano TS: Modrusan, Sedmak, Radojkovič 11, Oveglia 3, Pernic 1, Na-doh 6, Di Nardo 2, Carpanese 1, Lo Duca 2, Visintin 3. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so bili že na pragu napredovanja, točneje so se že veselili prestopa v ligo Elite, ko so jim sodniki povsem zamešali štrene. »Česa takega še nisem videl v svoji dolgoletni karieri,« je ob koncu tekme dejal duhovni vodja kluba prof. Lo Duca. Carpanese je namreč ob zvoku sirene zabil 28 gol. Tržačani so pričeli s slavjem. Dobre tri minute so peli, ploskali in se veselili, ko je sodnik razveljavil zadetek, češ da je bil dosežen po zvoku sirene. V dodatnem streljanju 7-me-trov sobili gostitelji boljši. Tržačani so prvi polčas končali v vodstvu, v drugem pa so v končnici nadoknadili zaostanek dveh golov. Sedaj bodo morali zmagati še obe preostali tekmi, drugače se jim bo napredovanje izmuznilo iz rok. KOŠARKARSKA A-LIGA AMATERJEV Gladka zmaga Acegasa Aps v Molfetti Molfetta - Acegas Aps Trst 52:67 (9:16, 23:36, 31:40) Acegas APS: Moruzzi 9, Maiocco 21, Benfatto 7, Raspino 2, Contento 8, Busca 2, Magro 2, Bocchini 11, Vidani 3, Colli 2. Tržaški košarkarji so odlično začeli z nastopi v dodatnih tekmah za obstanek v A-ligi amaterjev, saj so Molfetto v gosteh premagali povsem zanesljivo. V vodstvu so bili praktično od vsega začetka, odločilno prednost pa so si priigrali v drugi četrtini. Bocchini je zadel dve troji zapored, vodstva s 13 točkami prednosti pa Tržačani v bistvu niso več zapravili. Še več, v 5. minuiti tretje četrtine so dosegli prednost 25 točk (23:48), v začetku zadnje četrtine pa so vodili že z 28 točkami prednosti. Druga tekma bo v nedeljo, 8. maja v Trstu, morebitna tretja pa čez dva tedna v Molfetti. Po videnem sinoči naj bi Tržačani zmagali že po dveh tekmah. ŽENSKA B-LIGA - Polfinale končnice: Costamagna - Petrol Lavori Milje 44:66. Miljčanke so se uvrstile v finale. HOKEJ NA ROLERJIH - Polfinale A1-lige, 2. tekma: Edera - Ferrara 5:2. NOGOMET - Triestina povsem razočarala v Grossetu Pred izpadom jih reši čudež Za poraz z 2:0 odločilen že prvi polčas - Nerazumljiv pasiven pristop Salvionijevih varovancev Grosseto - Triestina 2:0 (2:0) STRELCA: v 6. Sforzini, v 35. Ca- ridi GROSSETO (4-3-2-1): Narciso; Turati, Freddi, Rincon, Petraš; Crimi, Asante, Consonni (16.dp Alessandro); Defendi (36.dp Taksidis), Caridi (24.dp Immobile); Sforzini. Trener: Serena. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 5,5; D'Ambrosio 5, Cottafava 5, Malago' 5, Longhi 6; Testini 5,5 (35.dp Bariti), Fil-kor 5 (24.dp Lunardini), Dettori 5, Mi-ramontes 4,5 (l.dp Taddei 6); Godeas 5,5, Marchi 5. Trener: Salvioni. SODNIK: Ciampi iz Rima 6; OPOMINI: Malago', Dettori, Crimi. Kar je dobrega Triestina zgradila v zadnjih dveh krogih je vse razdrla včeraj v Grossetu, kjer so Salvionijevi varovanci razočarali na celi črti in povsem zasluženo gladko izgubili. Odločilen je bil že prvi polčas, v katerem so Testini in soigralci igrali brez motivacij, brez volje in zlasti, kot da ne bi imeli energij. Po tem porazu je postal obstanek v ligi skorajda utopija, saj je zdaj play-out cona kar šest točk oddaljena. Triestino bi rešile pred izpadom le štiri zmage v zadnjih štirih krogih: prava misija nemogoče. IZBIRE - Salvioni je bil do zadnjega neodločen, koga vključiti v vezno vrsto. Zadnji trenutek je Filkor prevladal nad Lunardinijem, ki je moral sesti na klop za rezerve. Pri domačih se je trener Serena odločil za spremembo postavitve. Immobileja ni bilo med enaj-sterico, edinemu napadalcu Sforziniju pa sta pomagala dve polšpici, Caridi in Defendi. Odločitev je bila še kako upravičena glede na to, da je bil ravno Cari-di stalen trn v peti Tržačanov. O TEKMI - Za Triestino je bila tekma v Grossetu še ena izmed odločilnih. Zal pa so bili nogometaši Trie-stine statisti, nasprotniki pa so vedno hitreje prišli do žoge in so bili ves čas nevarni. Ze v prvih minutah tekme je bil nadaljnji potek nakazan, saj je Caridi ve-dril in oblačil po desnem obrambnem pasu Triestine in to brez večjega odpora tržaških branilcev. Po treh minutah je strel z glavo Defendija napovedoval to, kar se je zgodilo v šesti minuti srečanja. Caridi je na levi strani naredil, kar je želel, in podal proti sredini kazenskega prostora, kjer je Sforzini skočil višje od Colomba in zatresel mrežo. Triestina se tudi po prejetem golu ni prebudila. Vezna vrsta je bila brez moči proti živahnejšim nasprotnikom in tudi Testini ter Miramontes po pasovih nista uspela nikoli ustvariti številčne premoči, tako da sta Marchi in Godeas zaman čakala na kako uporabno žogo. V 14. minuti je Colombo branil po novem strelu z glavo Sforzinija, ki je imel no- B-LIGA Livorno - Atalanta 2:1, Albinoleffe - Reggina prekinjena, Ascoli -Frosinone 3:1, Cittadella - Modena 1:1, Grosseto - Triestina 2:0, Portogruaro - Pescara 1:2, Sassuolo - Empoli 1:0, Torino - Piacenza 1:1, Varese - Padova 0:0, Vicenza - Crotone 1:2, danes ob 12.30 Novara - Siena Siena 37 20 12 5 56:27 72 Atalanta 38 20 11 7 51:29 71 Varese 38 14 19 5 46:28 61 Novara 37 15 15 7 52:30 60 Reggina 37 13 14 10 39:35 53 Torino 38 14 11 13 44:43 53 Pescara 38 14 10 14 39:40 52 Crotone 38 12 14 12 42:44 50 Padova 38 11 17 10 54:45 50 Livorno 38 12 14 12 43:42 50 Empoli 38 11 16 11 40:36 49 Vicenza 38 14 7 17 40:47 49 Grosseto 38 12 12 14 41:47 48 Modena 38 10 18 10 39:44 48 Sassuolo 38 11 12 15 37:41 45 Cittadella 38 10 14 14 42:47 44 Ascoli (-5) 38 12 13 13 37:43 43 AlbinoLeffe 37 11 10 16 47:56 43 Piacenza 38 10 13 15 48:58 43 Portogruaro 38 10 10 18 35:52 40 Triestina 38 7 16 15 31:49 37 Frosinone 38 7 14 17 39:58 35 PRIHODNJI KROG: 6.5. on 20.45 Pescara -Livorno; 7.5. ob 15.00 Atalanta - Portogruaro, Crotone - Novara, Empoli - Albinoleffe, Frosinone - Vicenza, Modena - Grosseto, Padova - Ascoli, Picenza - Sassuolo, Siena -Torino, Triestina - Cittadella, 8.5. ob 12.30 Reggina - Varese vo priložnost po tridesetih minutah. Takrat se je moral vratar Triestine izkazati, da je odbil strel z glavo. V 35. minuti je Grosseto povsem zasluženo podvojil. Caridi je z žogo pretekel 30 metrov, pre-igral tri nasprotnike in nato s strelom z roba kazenskega prostora drugič ukanil nemočnega Colomba. Da ne bo pomote, na priložnosti Triestine nismo pozabili. Enostavno Tržačani v celem prvem polčasu niso nikoli ogrozili domačega vratarja Narcisa. V drugem polčasu je Salvioni takoj spremenil postavo in zamenjal res slabega Miramontesa s Taddeiem. Vendar Triestina je bila brez idej in moči, da bi povzročala kako preglavico domači ekipi. Testini in Filkor sta poskušala z razdalje, ker kombinacije v napadu niso nikakor uspevale, to pa je bilo tudi vse. Grosseto pa bi lahko še nekajkrat zadel, a Sforzinijev strel je tik pred gol črto odbil v igrišče Cottafava. Tudi Immobile je imel priložnost za tretji gol: preigral je Longhija, vendar je Colombo njegov strel z ramo odbil nad prečko. JE ŠLO - Nič ne moremo rešiti od tega gostovanja. Tudi skromna reakcija v drugem polčasu je namreč bolj posledica previdnejše igre Grosseta, ki se je zadovoljil z dvojno prednostjo, kot pa realna volja Triestine, da bi izenačila. Top: Taddei je vstopil v drugem polčasu in imel zelo lahko nalogo: bolj se izkazati kot Miramontes. Nalogo je izpolnil, sicer brez odlike. NI ŠLO - Odločina tekma za obstanek? Če bi kdo gledal včerajšnjo tekmo bi mislil, da je Triestina že dolgo od tega izpadla v 1. divizijo, saj tako pasivnega pristopa Salvionijevih varovancev ni res nihče pričakoval. FIop: Res ne vemo, zakaj Salvioni še zaupa Miramontesu. Tudi v Grosse-tu je levi zunanji vezist Triestine povsem razočaral. Zamenjava po samih 45 minutah igre je bila naravna posledica njegovega slabega nastopa. PRIMAVERA - Chievo - Triesti-na 1:0. / ŠPORT Nedelja, 1. maja 2011 25 ATLETIKA - Maja se začne diamantna liga Jelena Isinbajeva ponovno na zaletišču Sedaj v domačem Volgogradu - Napredek Slovenke Tine Šutej SP V MOSKVI Carolina Kostner je osvojila bron MOSKVA - Japonska umetnostna drsalka Miki Ando je na svetovnem prvenstvu v Moskvi še drugič postala svetovna prvakinja. Srebrno medaljo je osvojila olimpijska prvakinja Kim Yu-Na iz Južne Koreje, bron pa evropska podprvakinja Italijanka Carolina Kostner (na sliki). Kostnerjeva je bila po petkovem kratkem programu šele šesta, včeraj pa je svoj nastop izpeljala skoraj brezhibno in tako kot že januarja na EP v Bernu, prehitela tri tekmice. »Verjela sem v kolajno. Vse smo bile na isti ravni, zato sem izjemno zadovoljna. Ta sezona je bila zame izjemna,« je povedala 24-letna Kost-nerjeva. Andojeva je leta 2007 že bila najboljša na svetu, tokrat pa je po prostem programu ugnala olimpijsko prvakinjo, ki je vodila po kratkem programu in je včeraj imela kar nekaj težav pri skokih. Za mlado Ko-rejko je bil to šele prvi nastop po lanskem SP, ko ji je naslov najboljše tekmovalke na svetu odvzela Japonka Mao Asada. Po kratkem programu je Yu-Na imela le 0,33 točke prednosti pred drugouvrščeno Andojevo in bilo je jasno, da bo o zlatem odličju odločal prosti program. Obe tekmovalki sta napravili nekaj napak, na koncu pa je Andojeva zbrala 195,79 točke, Yu-Na pa 195,50. Asada, svetovna prvakinja iz leta 2008 in 2010 ter nosilka srebrnega odličja iz olimpijskih iger 2010, je končala na skromnem sedmem mestu. Mednarodna atletika počasi ogreva svoje motorje. Zvrstila so se tekmovanja za evropsko dvoransko prvenstvo, celinski pokal metalcev, nekaj maratonov in področni mitingi manjše tehnične vrednosti. Veliko pričakovanja gre predvsem posameznikom in posameznicam. Obetajo se povratki atletov, ki so bili dalj časa poškodovani. Velika zvezda pa naj bi bila znova Jelena Isinbajeva, ki je med zimo tekmovala dvakrat. Nastopa sta se zvrstila v razredčeni konkurenci. Nič čudnega torej, da ruska svetovna rekorderka ni prva na letošnji začasni lestvici. Rezultata 4,85 in 4,81 pa veliko obetata. Njen začasen umik sta pospešila dva pekoča poraza na SP v Berlinu in dvoranskem v Dohi. V atletskih krogih se je sušljalo, da bi znal biti umik dokončen, kajti razumljiva sta bili nasičenost in pomanjkanje motivacij. Isinbajeva ima v svoji vitrini dva olimpijska in dva sve- Jelena Isinbajeva iz rodnega Volgograda napoveduje vrnitev v svetovni vrh ansa tovna naslova, poleg vseh mogočih iz mladinske kategorije. Seveda je njen tudi svetovni rekord pri sedaj, za druge, nedosegljivih 5,06 m. Izjave, da so njeni cilji pri 5,15 - 5,20 m, pa so le predstavljale dolžniško stanje. In tudi vabljive denarne nagrade so prispevale svoje. O tem ni dvomov. Načrti so sedaj velikopotezni: letošnje svetovno prvenstvo v Koreji, olimpijske igre v Londonu in leta 2013 naslednje SP v Moskvi. Pri 31 letih bi Jelena Isinbajeva tam želela zadnjič skakati. Največja novost pri njenem povratku pa je čustvena. Po več letih treniranja s trenerjem Vitalijem Petrovim, pretežno v italijanskem atletskem središču v Formii, se je s tem strokovnjakom med letošnjo zimo sporazumno in prijateljsko razšla in se vrnila k svojemu prvemu pedagogu Jevgeniju Trofimovu. Vrnila se je tudi domov, v rodni Volgograd, kjer so jo videvali zelo redko. Njen letošnji zimski nastop v Moskvi je bil prvi po dolgih letih odsotnosti z ruskih tal. Po novem bo Isinbajeva članica domačega Dina-ma, medtem ko je bila prej (samo formalno) v sklopu kluba železni-čarske milice, kjer so ji dali časten čin poročnika. Jelena Isinbajeva, ki ima po očetu korenine v Dagestanu, se je od 5. do 15. leta ukvarjala s telovadbo. Previsoka postava (174 cm) ji je povzročala precejšnje težave pri izvajanju vaj in na vrhunsko kariero je morala pozabiti. Telovadno znanje, z edinstvenim obvladovanjem telesa v zraku, pa je ostalo njen adut, ko se je odrivala od zaletišča in letela kvišku. Vaje akrobatike na raznih orodjih so še danes vrhunske. Izvrsten je na primer preskok, odlična je gred, polna energije vaja na dvovišinski bradlji. Isinbajeva se na skok s palico pripravlja tudi na krogih, ki sicer ne spadajo v repertoar telovadk. Konkurenca se je v letu Jeleni-ne odsotnosti le malo spremenila. Resnično novo ime je Američanka Jennifer Suhr, ki je že zmogla 4,89 m. Pri 4,85 ji sledita Poljakinja Rogow-ska in Brazilka Murer. Na nižji ravni se rezultati širijo v številne druge države. Obetavni so rezultati, ki jih v ZDA dosega slovenska atletinja Tina Šutej, sicer študentka biologije na univerzi države Arkansas. Šutejeva je med zimo dosegla največ 4,54 m, ameriški viri pa ji obetajo nov vzpon. Trener Vitalij Petrov naj bi nove talente začel iskati v Braziliji. Tekmovalna sezona na najvišji ravni se bo začela 6. maja na mitingu diamantne lige v Dohi. Sredi maja bo na vrsti Šanghaj, kjer bo na sporedu tudi skok s palico za ženske. Zasedba tega tekmovanja ni še znana. Isinbajeva je povedala, da je njen glavni cilj usmerjen v olimpijske igre leta 2012, želja po novih rekordih pa jo bo nujno vodila preko številnih drugih tekmovanj, saj je do napovedanih 5,15 ali 5,20 m še daleč. Povratek v družinsko okolje bi lahko pomenil omehčanje športnega ritma, ki je bil za Isinbajevo vsaj zadnjih 8-9 let izredno strog. Ključ do novih uspehov bi lahko bil prav dodatek domačnosti. Bruno Križman Košarkarji Krke v finalu OOSTENDE - Košarkarji Krke so v polfinalu zaključnega turnirja pokala eurochallenge v Belgiji premagali domači Oostende z 79:65, v finalu pa jih danes ob 20. uri čaka ekipa Lokomotive iz Krasnodarja, ki je v ruskem pol-finalu ugnala Spartak iz Sankt Peter-burga s 74:64. Varovanci Aleksandra Džikiča so bili v odločilnih trenutkih veliko bolj zbrani, hkrati pa so imeli v svojih vrstah izjemno razpoloženega Gorana Ikoniča (reprezentanta BiH), ki je samo v drugem polčasu dosegel 22 točk, skupno pa štiri več. Cimos finalist! BUKAREŠTA - Koprski Cimos se je prvič v zgodovini kluba uvrstil v finale enega od štirih evropskih rokometnih pokalov. Izbranci Fredija Radojkoviča so proti romunski zasedbi Stiinta Bacau levji delež na poti do finala opravili na prvi domači tekmi, ko so zmagali s sedmimi goli prednosti, na včerajšnjem povratnem obračunu pa so v oslabljeni postavi izgubili s 30:25, ka rje bilo dovolj za končni uspeh. Macerata vodi z 2:1 CUNEO - Odbojkarji Macerate so v tretji tekmi polfinala končnice moške A1-lige v gosteh s 3:2 (23:25, 25:23, 25:22, 20:25, 16:14) premagali Cuneo. V skrajšanem nizu so že izgubljali z 10:5. Lorenzo s 1. mesta ESTORIL - Dirko motociklističnega svetovnega prvenstva za VN Portugalske v Estorilu bo s prvega startnega mesta (ob 14.55) začel Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), ki je bil hitrejši od Italijana Marca Simoncelli-ja (Honda Gresini) in Španca Dani-ja Pedrose (Honda). Znova sta razočarala oba voznika Ducatija, večkratni svetovni prvak Valentino Rossi je končal na devetem mestu, Američan Nicky Hayden pa je bil 13. Zmagoviti Vincijeva BARCELONA - Roberta Vinci je zmagovalka teniškega turnirja WTA v Barceloni (220.000 dolarjev). Šestoposta-vljena Italijanka je v finalu premagala Čehinjo Lucie Hradecko s 4:6, 6:2 in 6:2. Za Italijanko je to četrti naslov v karieri po zmagah v Bogoti 2007, Barceloni 2009 in Luxembourgu 2010. NBA: presenečenje MEMPHIS - San Antonio Spurs so bili najuspešnejša ekipa rednega dela zahodne konference košarkarske lige NBA, a so sezono končali že po prvem krogu končnice. S skupnim izidom 4:2 jih je izločil Memphis, potem ko je dobil šesto tekmo serije z 99:91. ALPSKO SMUČANJE - Priprave ŠD Mladina in SK Devin Sezona, ki se nikoli ne konča Mladi smučarji naših društev (in kak odrasel) se na ledenikih že pripravljajo na novo sezono ŠD Mladina Pri Smučarskem klubu Devin se je že začela nova sezona, ki bo obsegala številne treninge na bližnjih in bolj oddaljenih ledenikih, vse tja do konca novembra. Nekateri tekmovalci kat. baby, miški, dečki in naraščajniki so tudi že izkoristili velikonočne počitnice za nekaj dnevni trening na ledeniku Molltaler, kjer so vadili s trenerjem Alešem Severjem in učiteljem Matejem Štolfo. Pričakalo jih je lepo sončno vreme, odlično pri- SKDevin pravljene proge in dobra snežna podlaga. Treninge bodo nadaljevali tudi ob koncih tedna v mesecu maju in juniju, dokler so smučišča na ledeniku odprta. Tudi smučarji AŠD Mladina se niso vdali pomladanski utrujenosti, temveč so se proti njej zoperstavili z aktivnim programom na avstrijskem ledeniku Kaprun. Devet otrok iz kategorij super baby, baby in cicibani ter nekaj odraslih članov je med velikonočnimi počitnicami vsak po svoje izkoristilo odlične vremenske in sne- žne razmere na tritisočaku Kitzsteinhorna. Otroci so pod vodstvom trenerja Tomija Omejca in učitelja Ivana Ker-pana izpopolnjevali smučarsko tehniko, prosto in med količki, odrasli pa so izkoristili priliko za sproščeno smučanje in oddihV popoldanskih urah so mali smučarji svoje motorične sposobnosti dopolnjevali z vadbo na ro-lerjih in se privajali na videoanalizo. Nekateri so se tudi prvič spoprijeli z večdnevno oddaljenostjo od doma in staršev in preizkušnjo odlično prestali. 26 Nedelja, 1. maja 2011 ŠPORT / ODBOJKA - Skupina za obstanek v ženski C-ligi Sloga po zmagi spet bližja obstanku Na Opčinah ugnala tržaški S.Andrea in ga prehitela na lestvici - Poraz bi bil usoden Slogašice lahko zdaj z optimizmom razmišljajo o obstanku kroma Sloga - S. Andrea 3:1 (26:24, 25:22, 14:25, 25:23) Sloga: Babudri 15, Colarich 6, Crissani 3, Gantar 14, Alice Spangaro 3, Starec 13, Michela Spangaro (libero), Cvelbar 9, Malalan, Pertot 0, Teresa Spangaro 0, Valič. Trener Martin Maver V izredno važni tekmi v borbi za obstanek je Sloga včeraj osvojila vse tri točke in za eno točko prehitela prav sinočnjega nasprotnika. Pomembnosti srečanja so se zavedale igralke obeh ekip: za gostje bi zmaga pomenila skoraj gotov obstanek med tretjeligaši, Slogo pa bi poraz postavil pred skoraj nemogočo nalogo, saj bi bil njen zaostanek že prevelik. Na koncu se je vse srečno izteklo in naša ekipa ima odprte še vse možnosti, da ostane v tej konkurenci tudi v naslednji sezoni. Najboljšo igro so Slogašice pokazale v prvih dveh setih. Zaigrale so predvsem taktično zrelo, disciplinirano v polju in se nikoli niso prepustile malodušju, niti tedaj, ko jim je šlo že precej za nohte. S. Andrea je namreč stalno bil v rahli prednosti, ki se je proti koncu dvignila že na 24:22, a so naše igralke z odlično igro v obrambi zmogle nadoknaditi zaostanek. V obrambi so bile v tej tekmi Slogašice sploh zelo razpoložene, saj so ubranile celo serijo res težkih napadov svojih nasprotnic. Po osvojenem prvem nizu, je bil drugi izenačen le na začetku (7:7), nato pa so s sicer rahlo prednostjo vedno vodile Slogašice, ki pa so nato v tretjem nerazumljivo popustile na vsej črti. Od rok jim ni šlo nič, pomagale niso ne menjave ne minute odmora in S. Andrea je začel upati na preobrat, še zlasti, ker je tudi v četrtem že povedel s 6:2. Slogašice pa se niso predale, nasprotnice ujele pri 14. točki in vodstva niso več spustile iz rok. Nekaj zaporednih odličnih blokov jim je vlilo potrebno samozavest, obramba je bila na svojem mestu in zmaga jim resnično ni mogla uiti. Po zadnjem sodnikovem žvižgu je bilo veselje v našem taboru zelo veliko, čeprav seveda prvenstva še ni konec, vendar po tem kolu lahko Slo-gašice mirneje čakajo na njegov razplet. (INKA) ODBOJKA - Ženska D-liga Kontovel zdaj spet pred Borom Kontovel - CUS Trieste 3:0 (25:18, 25:21, 25:12) Kontovel: A. Zuzič 9, Micussi 6, Antognolli 1, Cassanelli 1, Štoka 1, Lisjak 8, Bukavec 16, Balzano 5, Kapun (L), Zavadlal. Trenerka Tania Cerne. Kontovelke so proti neposrednemu tekmecu za obstanek dosegle prepričljivo zmago, predvsem pa se veselijo dobre igre, ki jo je krasil tudi moštveni duh. Kontovelke so dobro igrale v vseh elementih, posebno učinkovit je bil servis, saj so na celi tekmi zgrešile le enega in tudi sicer s taktično premišljenimi servisi spravile v težave svoje nasprotnice. Uspešen konec je napovedal že dober začetek. Kontovel jekoj povedel s 7:3, vodil tudi 18:11, nato se mu je CUS zaradi napak v sprejemu prilbižal (Mi-cussijeva in Kapunova sta med sabo trčili in se udarili v glavo oziroma v komolec, a kmalu prišli k sebi) , vendar preobrata ni zmogel. Najbolj izenačen je bil drugi set, v katerem je Kontovel s težavo ustavljal napade Elisa La Bianca s 1. in tudi 2. linije. CUS je z močnim napadom pritiskal vse dokler ni Kontovelu v končnici uspela serija blokov, s katero so si zagotovili tudi drugi set. Tretji pa je bil zgolj formalnost, saj je CUS pod Kontovelovim pritiskom popustil že po nekaj uvodnih akcijah. Grado - Bor Kmečka banka 3:0 (25:14, 25:12, 25:19) Bor Kmečka banka: Pučnik 11, Cella 6, Zonch 1, Kneipp 3, Della Mea 5, Co-stantini 3, Hauschild (L), Venier 0, Virgilio, Grgič, Vodopivec. Trenerka Betty Naci-novi Borove odbojkarice so na srečanju v Gradežu s psihološkega vidika povsem odpovedale in tako pustile domači ekipi prosto pot do lahke zmage. Plave so igrale premalo samozavestno in so zelo slabo servirale in sprejemale, zato pa tudi na mreži niso bile učinkovite. Res je, da so bile močno okrnjene in da je Grado vsekakor spoštovanja vredna ekipa, zaskrbljujoč pa je bil tokrat predvsem pristop, saj bi se lahko nasprotnicam vseeno lahko boljše upirale. V prvem setu so bile naše odbojkarice domačinkam enakovredne le do 10. točke, nato pa je Grado prevzel vajeti igre v svoje roke in si brez večjih težav priigral visoko prednost. V drugem nizu so plave nekoliko boljše igrale v obrambi, a je bila razlika med ekipama še vedno zelo velika, zadnji set pa je bil edini izenačen do konca. Zmaga odbojkaric iz Gradeža pa tudi v tem nizu ni bila nikoli pod vprašajem. Do konca prvenstva manjkajo zdaj le še trije krogi, pot do obstanka pa bo za borovke zelo strma, še posebno zato, ker bodo gotovo igrale vse odločilne tekme brez kape-tanke Vodopivčeve, ki je zaradi kiruškega posega na očesu že zaključila sezono. (T.G.) UNDER 13 MEŠANO Killjoy - Sloga Dvigala Barich 0:3 (16:25, 18:25, 23:25) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Feri, Hussu, Kocman, Kralj, Počkaj, Protti, Racman, Škerk, Štoka. Trener Franko Drasič V predzadnji tekmi so najmlajše slogašice dosegle svojo dvanajsto prvenstveno zmago. Naša ekipa je nastopila v okrnjenem sestavu, zato je njena zmaga še toliko bolj razveseljiva. Dobro so se odrezale tudi osnovnošolke, ki iz tekme v tekmo pridobivajo na samozavesti. Zadnji nastop bodo Slogašice opravile jutri, ko se bodo pomerile z ekipo Svevo Olympia, srečanje pa bo bržkone odločalo o končnem tretjem mestu v skupini in torej o boljšem izhodišču v finalnem delu, na katerem si je Sloga Dvigala Barich vsekakor že zagotovila nastopanje. Domači šport Danes Nedelja, 1. maja 2011 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Montebelluna PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Križu: Vesna - Aquileia; 16.30 v Caporiaccu: Caporiacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Centro Sedia; 16.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 pri Briščikih, Ervatti: Cormonese - Primorje; 16.30 v Moraru: Moraro - Zarja Gaja; 16.30 v Trstu, Ul. Felluga: Montebello Don Bosco - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Zdravščini: Poggio - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.00 v Vižovljah: Sistiana - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras Repen - Opicina B TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Zaccarelli ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI - 10.30 v Artegni: Olympia Hlede A.I. - Broker (deželni polfinale) Jutri Ponedeljek, 2. maja 2011 ODBOJKA UNDER 13 MEŠANO - 17.00 na Proseku: Kontovel - Virtus NOGOMET NAJMLAJŠI - 17.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Juventina ■ v v Iscemo »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! NOGOMET - Dva kroga pred koncem 2. in 3. amaterske lige Zarja Gaja potrebuje vsaj štiri točke, Breg in Mladost pa šest Do konca rednega dela deželnih prvenstev 2. in 3. AL sta še dva kroga. Današnji bo pomemben za Breg in Zarjo Gajo v 2. AL ter Mladost v 3. AL. Primorje je že rešeno. Brežani bi z zmago proti Mon-tebellu Don Boscu potrdili mesto v končnici prvenstva in hkrati pomagali Zarji Gaji, saj ima Montebello enako število točk na lestvici kot rumeno-modri (32). Če bi se prvenstvo končalo tako, bi Zarja Gaja in Montebello igrala še dodatno tekmo za igranje oziroma neigranje play-outa. V poštev lahko pride še druga varianta, ki bi bila pisana na kožo tako Zarji Gaji kot Montebellu. Obe moštvi bi se matematično rešili, če bi razlika med štirinajsto (Sant' Andrea San Vito) in trinajsto uvrščeno ekipo znašala več kot osem točk. Vzhodno-kraška ekipa in Montebel-lo imata pet točk prednosti. Moraro in Fiu-micello sta že izpadla. Na varnem pa ni niti še Opicina (glej razpredelnico). Brežani se lahko teoretično še potegujejo za prvo mesto, čeprav so možnosti zelo majhne. V 3. AL si pri Mladosti z vsem srcem želijo play-off. Možnosti za uvrstitev so realne, čeprav še bolj realna je dodatna tekma za uvrstitev na 4. mesto, ki ga Doberdobci skupno zasedajo z Romano. (jng) AMATERJI - Ljubitelji Sovodnje - Inter San Sergio 7:0 MLADINCI - Deželni finale: Manza-nese - San Luigi 2:2 2. AMATERSKA LIGA - za play-off uvrstitev na lestvici po 28. krogu 1. Cormonese 56 2. Gradese 51 3. Breg 50 4. Mariano 49 5. Sistiana 45 za obstanek in play-out 11. Opicina 35 13. Zarja Gaja 32 13. Montebello 32 14. Sant'Andrea 27 29. krog (danes) Primorje Roianese Montebello San Canzian Mossa Sant' Andrea Moraro Breg Opicina 30. krog Sant' Andrea Zarja Gaja Opicina Piedimonte San Canzian Breg Gradese Fiumicello Cormonese OPOMBA: v primeru uvrstitve dveh ekip z enakim številom točk bo ob koncu rednega dela dodatna tekma za play-off oziroma za obstanek. V mastnem tisku domače tekme. 3. AMATERSKA LIGA - za 4. mesto (play-off) uvrstitev na lestvici po 28. krogu 29. krog S0. krog 3. Begliano 59 Audax Mladost 4. Mladost 53 Poggio Begliano 4. Romana 53 Pro Farra Lucinico 6. Pro Farra 51 Romana Chiarbola 7. Aurisina 48 Sagrado Aiello OPOMBA: v primeru uvrstitve dveh ekip z enakim številom točk bo ob koncu rednega dela na sporedu dodatna tekma za play-off. V mastnem tisku tekme na domačem igrišču. ODBOJKA - Moška D-liga Dober nastop Olympie v Casarsi Casarsa - Olympia FerStyle 0:3 (20:25, 20:25, 16:25) Olympia FerStyle: Hlede 4, Ter-čič 13, Komjanc 20, Cappareli 7, Pav-lovič 12, Sancin 6, Polesel (L), Vizin 0, Peršolja. Trener Zoran Jerončič. Igralci Olympie so po pričakovanjih gladko zmagali v Casarsi, ki na lestvici skupine za napredovanje zaseda predzadnje mesto. Tudi tokrat se je pokazalo, da je bil nasprotnik objektivno šibkejši, toda povedati je treba tudi, da je Olympia postregla sinoči z zelo dobrim nastopom, tako da Casarsa ji ni mogla priti do živega. Nekajkrat je bila Olympia v težavah samo zaradi sprejema servisa, ki je še naprej najšibkejša točka goriškega moštva (le 23% brezhibnih sprejemov). Drugače je vse teklo kot po olju, posebno dobro pa so igralci Olympie napadali. Matija Kom-janc (20 točk) je napadal kar s 67-od-stotno učinkovitostjo, solidna pa sta bila tudi Terčič (nad 50%) in Capparelli (malo pod 50). Zelo učinkovit je bil tudi blok, s katerim so dosegli kar 14 direktnih točk. Dragan Pavlovič igra vse boljše (že petič zapored 10 ali več točk), dobro pa se je odrezal tudi Sancin, ki je tokrat zamenjal Peršoljo. V prvih dveh setih si je Olympia že na začetku priigrala prednost petih, šestih točk in jo obdržala do konca. Nekoliko drugačen je bil potek tretjega seta, ki je bil izenačen do izida 14:13 za gostitelje. Nato je Olympia povedla z 18:15, tedaj dosegla tri zaporedne točke z blokom (dva s Sancinom), kar je bilo tudi odločilno za zmago. V naslednjem krogu čaka Olym-pio gosotvanje v San Vitu. Z zmago bi Olympia na vrhu lestvice prehitela vodilnega, ki je sinoči osvojil proti tržaškemu CUS le dve točki. Skupina za obstanek Intrepida Turriaco - Naš prapor 3:0 (25:13, 25:19, 25:15) Naš prapor: Kustrin 7, Juretič 4, Prinčič 9, Bajt 3, Caprara 5, Culot 2. Trener Sandro Leghissa. Ekipi, ki sta se že sprijaznili z izpadom, sta postregli s slabim nastopom, polnim napak. Brici so nastopili še bolj okrnjeni kot doslej, še dobro, da se jih je na igrišču zbralo šest. N pomoč je priskočil Jan Prinčič, ki je letos opravil le nekaj treningov, Kustrin pa je igral kljub poškodbi. Potek vseh treh setov je bil enak. Na začetku je Naš prapor še držal korak z nasprotnikom, po 10. točki pa je vsakič popustil in gostitelji so imeli prosto pot do zmage. / KOŠARKA Nedelja, 1. maja 2011 27 DRŽAVNA C-LIGA - Prva tekma četrtfinala končnice za napredovanje Obramba Jadrana Qubik za Padovo spet neprebavljiva Vatovčevi igralci spet nadigrali moštvo, ki je na Opčinah padlo pred dvema tednoma Jadran Qubik caffe' - Padova 64:48 (14:6, 30:15, 49:28) Jadran: Tomasini 9 (-, 3:7, 1:2), Oberdan 2 (-, 1:2, -), Ban 19 (3:4, 5:8, 2:4), Slavec 6 (1:2, 1:2, 1:5), Marusič 9 (3:5, 3:8, 0:2), Franco 6 (-, -, 2:6), Flori-dan, Bernetič, Malalan 2 (-, 1:3, -), Cohen 11 (1:1, 2:4, 2:5). Skoki v obrambi 33, skoki v napadu 11, pridobljene žoge 15, izgubljene žoge 16. Padova: prosti meti 12:23 (52 %), 2 točki 12:40 (30 %), 3 točke 4:14 (29 %); skoki v obrambi 25, skoki v napadu 10, pridobljene žoge 17, izgubljene žoge 15. Jadran Qubik caffe' je na prvi tekmi končnice za napredovanje v amatersko B-ligo suvereno premagal Padovo. Nasprotniki so na Opčinah klonili že pred 14 dnevi (80:57) na zadnji tekmi rednega dela prvnestva, brez orožja pa so ostali tudi sinoči, ko so jadranovci s skupinsko igro, odlično obrambo in ob podpori približno 190 gledalcev povsem prevladali. Če bodo tako igro ponovili tudi v sredo, ko jih v Padovi čaka povratna tekma play-offa, se bodo uvrstili v polfinale. Tekma je bila že od uvodnih minut povsem enosmerna. Franco, ki je pod košem pobral kar 19 skokov, je uvedel monolog s trojko. S čvrsto obrambo, ki je bila nepropustna vseh 40 minut, so jadra-novci začeli zaustavljati nasprotnike, ki so v prvih desetih minutah dosegli le 6 točk, od tega le koš z igre. Prevlada domačih igralcev se je nadaljevala tudi v drugem delu (delni izid 16:9). Padova pred čvrsto obrambo Vatovčevih varovancev ni našla rešitve: vseskozi je imela težave pri gradnji napadov in nasploh pri zaključevanju akcij. Drugi koš iz igre je tako dosegla šele v 15. minuti, do konca polčasa pa je bila uspešna le še trikrat. Tudi v obrambi je bila nepazljiva, tako da je Jadran z raznoliko igro pred odomorom povedel na 15 točk. Tudi v tretji četrtini se razmerje med ekipama ni spremenilo: Jadran je nadaljeval z učinkovito obrambno igro, v napadu pa mu je prav tako šlo vse od rok. Naskok je na polovici tretje četrtine povečal na 21 točk (39:18), ko je Padova še zadnjič reagirala in skušala zmanjšati razliko. V treh minutah se je z delnim izidom 0:7 približala na 14 točk, kar je bil tudi zadnji najmanjši zaostanek. Z Banom na čelu je Jadran v dveh minutah spet prevzel vajeti igre v svoje roke in četrtino zaključil z 49:28. Visoko prednost je v zadnjem delu le upravljal - pet minut pred koncem je povedel celo na 27 točk (60:33), tekmo pa zaključil z manjšo prednostjo, saj je Padova v zadnjih minutah dosegla nekaj košev. (V.S.) Jadran, na sliki Cohen (11 točk) v prodoru, je povsem nadigral Padovo kroma ŠPORTEL Trenerji in smučarji o sezoni Jutrišnji Športel bo smučarsko obarvan - voditelj Igor Malalan se bo v studio pogovarjal o minuli tekmovalni sezoni s trenerjem SK Brdine Lovrencem Gregorcem, trenerjem SK Devin Alešem Severjem in predstavnikom ŠD Mladina Walterjem Ker-panom. Sodelavec Jari Jarc pa je pripravil intervjuje s tekmovalci. O sezoni so pred kamero spregovorili Petra Udovič (Devin), Ivan Kerpan (Mladina) in Katrin Don (Brdina). Oddajo bo na TV Koper ob 22.30. 13 Obvestila AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 3355476663 (Vanja). SK DEVIN vabi tekmovalce, člane in družine na društveni praznik, ki bo na sedežu v Slivnem v nedeljo, 8. maja, od 12. ure dalje. Ob 16.uri bo redni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje udeležencev društvene tekme. Informacije na info@skdevin.it DEŽELNA C-LIGA - Boj za čimboljše izhodišče v končnici za napredovanje Breg uspešen v Romansu Po visokem vodstvu kriza in pravočasna reakcija - Bor Radenska po dolgem času izgubil na domačih tleh Breg 71:78 (16:23, 32:47, Daniel Crevatin (Bor Radenska) kroma Romans 52:56) Breg: Schillani, Bozic 6 (-, 0:1, 2:2), Grimaldi (- , 0:2, 0:2), Ferfoglia 20 (9:10, 4:6, 1:2), Samec 15 (2:2, 5:6, 1:2), Giaco-mi 10 (-, 2:5, 2:5), Moschioni 11 (1:1, 2:2, 2:4), Richter 14 (0:2, 1:7, 4:8), Visciano 2 (2:4, 0:4, -), Norbedo nv. Trener: Tomo Krašovec. SON: 15; Breg je v gosteh dosegel pomembno zmago v boju za najboljše izhodišče v končnici prvenstva. Varovanci trenerja Krašoveca so srečanje pričeli zelo dobro. S 6 zaporednimi trojkami so si priigrali lepo prednost, ki so jo v prvih 20 minutah igre brez večjih težav upravljali. Po povratku iz slačilnic pa prava hladna prha. Mogoče so bili Brežani že prepričani, da imajo zmago v rokah in so dejansko popoustili na celi črti. Obramba ni delovala kot bi morala, pri metu so veliko grešili, izgubili so tudi številne žoge in gostitelji so zaostanek znižali na same 4 točke. Na srečo pa so se Samec in soigralci v zadnjih desetih minutah zdramil in pod streho spravili pomembni MOŠKA D-LIGA - Kontovel v skupini za napredovanje Poraz namesto končnega udarca Priložnost za zmago zamudili v tretji četrtini in na koncu - Trener Brumen: »Nismo v najboljši formi« Kontovel - Fontanafredda 65:67 (18:12, 34:37, 46:54) Kontovel: Paoletič 7 (-, 2:6, 1:2), Križ-man (-, 0:2, -), Gantar (-, 0:1, -), Starc (0:2, -, -), Švab 20 (3:3, 7:11, 1:3), Lisjak 11 (7:7, 2:7, -), J. Zaccaria n.v., Šušteršič 14 (-, 4:10, 2:4), D. Zaccaria 8 (-, 4:9, -), Regent 3 (1:2, 1:4, -), Hrovatin n.v., Godnič 2 (0:2, 1:3, 0:1), trener Peter Brumen. SON: 20; PON: Šušteršič (40). Po uvodnih minutah petkovega srečanja prvega povratnega kroga med Kon-tovelom in Fonafreddo je vse kazalo, da se bo naši ekipi uspelo oddolžiti za poraz, ki ga je doživela v prvem delu v gosteh (55:65). Brumnovi varovanci so namreč odlično začeli in predvsem se je razigral Andrej Šušteršič, ki je dosegel štiri zaporedne koše. V drugi četrtini so postavni in izkušeni gostje uredili svoje vrste in predvsem izboljšali obrambo. V napadu so dosegli nekaj trojk in v hipu dohiteli Konto-velce, ob polčasu pa vodili za tri točke. Tekma je bila tudi v drugem polčasu zelo izenačena in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. V napadu se je pri doma- čem moštvu izkazal Marko Švab, ki je s prodori in meti z bližnje distance polnil nasprotnikov koš, v obrambi pa je zelo požrtvovalno igral Gregor Regent. Kontovelci so prevzeli vodstvo šestih točk, končnega udarca gostom pa niso uspeli dati. Fon-tanafredda je v zadnji četrtini spet povedla, minuto in 30 sekund do konca pa je bil izid spet izenačen (63:63). V zadnjih razburljivih akcijah so bili gostje prisebnejši, Kon-tovelci so napravili naivni napaki in Fon-tanafredda je tako zmagala za dve točki. »Tesno zmo izgubili proti ekipi, ki gotovo ni nepremagljiva. Mi pa nismo v vrhunski formi. Fantom nima kaj očitati za igro v obrambi. Fontanafredda, ki navadno dobro igra v napadu in se odlikuje z metom za tri točke, je na tej tekmi dala sorazmerno malo točk. Pri tem bi predvsem pohvalil Regenta, ki je opravil izredno garaško delo in dobro pokrival njihovega najboljšega napadalca,« je po tekmi dejal trener Peter Brumen. Kontovelci bodo v prihodnjem krogu igrali v soboto v gosteh proti Gemoni. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Kljub porazu se je Sokol uvrstil v končnico CUS - Sokol 69:57 (20:13, 35:26, 60:43) Sokol: Piccini 18, Košuta 3, Malalan 8, Umek 19, Hmeljak, N. Sossi, J. Sos-si, Hrovatin, Semolič 2, Guštin, trener Emili. Tri točke: Malalan 2; SON: 14; izključena: Hmeljak (23), N. Sossi (23). Kljub porazu v zadnjem krogu rednega dela promocijske lige proti tržaški ekipi Cus se je Sokol uvrstil v končnico prvenstva, ker je Virtus, ki ima enako število točk kot naše moštvo, sicer po pričakovanju izgubil proti Intermuggii. Sokol pa je v neposrednem obračunu z Virtusom obakrat zmagal (72:56 in 55:48). Naši košarkarji so za poraz Virtusa vedeli že pred srečanjem s tržaškimi "veu-čiliščniki" in verjetno tudi zato so stopili na igrišče brez vsake motivacije. Res je, igrali so v okrnjeni postavi (predvsem se je poznala odsotnost strelca Alexa Viteza in pod košema Martina Vidalija), vseeno pa bi lahko z malo večjo požrtvovalnostjo v obrambi in pazljivejšo igro v napadu premagali tega nasprotnika. Cuso-va zmaga je bila povsem zaslužena. Gostitelji so že po prvi četrtini vodili za sedem točk in to vodstvo ohranili do konca polčasa. Prednost so povečali kar na 17 točk v tretji četrtini in ga nato brez težav ohranili ter povsem zasluženo zmagali. Po tekmi je bil Sokolov spremljevalec Marko Golemac precej razočaran: »Igrali smo zares slabo in brez pravega pristopa do tekme. Tokrat zares ne bi pohvalil nobenega igralca, saj so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi.« Sokol bo v play-offu igral proti Mossi, ki je v goriški skupini osvojila prvo mesto. Prva tekma pa bo v Mošu, 7. ali 8. maja. (lako) točki. Za igro v prvem polčasu zaslužijo pohvalo vsi košarkarji Brega, saj so natančno izvajali navodila trenerja Krašo-veca. Med posamezniki bi tokrat omenili Štefana Samca, ki se je znova boril kot lev in Kristjana Ferfoglio, ki je bil po dolgem času znova najboljši sterlec ekipe. V prvi četrtini pa se je izkazal tudi mladi Moschioni. Bor Radenska - Roraigrande 72:77 (16:17, 27:33, 49:42) Bor Radenska: Bole 10 (2:2, 4:6, 0:3), Madonia 23 (4:5, 8:8, 1:3), Creva-tin 12 (7:8, 1:5, 1:4), Štokelj 6 (4:4, 1:1, -), Burni 9 (-, 3:7, 1:3), Medizza 4 (2:4, 1:2, -), Zanini 4 (2:5, 1:2, -), Pipan (-, -, 0:1), Fumarola 4 (-, 2:7, 0:2), Bocciai nv, Pertot nv, Devcich nv. Trener: Boban Po-povic. SON: 23 ; PON: Bole (36'); Skoki: 23 (21 v obrambi, 2 v napadu); Izgubljene žoge: 15. Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavletiča po dolgem času ostal praznih rok. Ključ sinočnjega poraza so bile nedvono številne izgubljene žoge (na koncu smo jih prešteli kar 15). Prva četrtina ni bila privlačna. Tako na eni kot na drugi strani je bilo veliko napak: Bor je grešil podaje, gostje pa lahke mete pod košem. Tudi v drugi četrtini se slika ni spremenila. Bor je v prvih dveh minutah napravil kar 4 osebne napake in v prvih šestih minutah dosegel le tri točke. Ko je tekla 17. minuta srečanja je Miko Madonia po odlični podaji Crevatina z zabijanjem zdramil Borove navijače, ki so do dotlej zaspano spremljali dogajanje na parketu. Vendar, kot pravi pregovor, ena lastovka še ne prinese pomladi in gostje so tako tudi drugo četrtino zaključili v vodstvu. V tretji četrtini so se košarkarji Radenske sicer zdramili in v pičlih treh minutah s hitrimi protinapadi (delni izid 9:1) povsem sprobrnili potek tekme. Kazalo je, da bodo Crevatin in soigralci le slavili zmago, a žal ni bilo tako. Gostje so v začetku zadnje četrtini s kar 4 zaporednimi trojkami nadoknadili zaostanek. Največ preglavic sta košarkarjem iz Svetega Ivana povzročala Cipol-la in Prince, ki sta na koncu skupaj dosegla celih 44 točk (Cipolla 23, Prince 21). Vnel se je boj za vsako točko, ki se je zaključil 26 sekund pred zvokom sirene, ko so Madonii, ki je bil sinoči zdaleč najboljši v vrstah Bora (23 točk), pi-skali prekršek korakov, kar je gostom omogočilo, da so naposled spravili na varno pomembno zmago. 28 Nedelja, 1. maja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Nočni let 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.50 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.45 Aktualno: Speciale Tg5 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: Domenica cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.20 Variete: Pape-rissima Sprint 21.10 Variete: Il senso della vita (v. P. Bonolis) 0.30 Aktualno: Terra! 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 7.00 Dnevnik 9.00 Dnevnik - L.I.S. 9.05 Euro-visione da Piazza San Pietro: Beatifikazio-ne di Papa Giovanni Paolo II 12.30 Aktualno: A Sua immagine 13.30 Dnev-nik/Focus 14.00 Variete: Domenica in -L'Arena 15.50 Variete: Domenica In - Amo-ri 16.15 Variete: Domenica in... onda 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Aktualno: Porta a porta -Una vita da Santo 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Speciale Tg10.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Applausi 2.20 Glasb.: Sette note -Musica e musiche O Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 8.10 Risanke 11.00 Nan.: Aaron stone 11.55 Dnevnik 12.00 Motociklizem: Grand Prix, SP Portugalske, Moto2, prenos 13.05 Šport: Guida al campionato 6.35 Nan: 7 vite 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.55 Nan.: Victorious 9.25 Kviz: Social King 10.10 Aktualno: Ragazzi c'e Voyager! 10.40 aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Qul-li che aspettano... 15.40 Talk show: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Rai Sport Sta-dio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° Minuto, sledi Numero 1 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 22.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik 01.20 Aktualno: Protestantesimo 1.50 Nan.: In Justice 2.25 Vremenska napoved 7.15 Nan.: La grande vallata 8.05 Film: Roma, ore 11 (dram., It., '51, r. G. De Santis, i. C. Del Poggio, L. Bose) 9.55 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 10.45 Aktualno: Speciale Tg3 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Rac-conti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Dnevnik, sledi In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Glasba: Anteprima Concerto del Primo Maggio 14.00 Motociklizem: Grand Prix, SP Portugalske, MotoGp, prenos 14.50 Šport: Grand Prix - Fuori giri 15.30 Moto-ciklizem: Grand Prix, SP Portugalske, razred 125 ccm, prenos 16.30 Film: Il bambino d'oro (fant., ZDA, 'S6, r. M. Ritchie, i. E. Murphy, C. Lawis) 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Ritorno al futuro (fant., ZDA, 'S4, r. R. Zemeckis, i. M.J. Fox, C. Lloyd) 21.25 Film: 10.000 A.C. (pust., N.Z./ZDA, '0S, r. R. Emmerich, i. S. Strait, C. Belle) 23.25 Film: Red water - Terrore sott'acqua (triler, ZDA, '03, r. C.R. Carner, i. L. D. Phillips, K. Swanson) 1.25 Film: Best (bio., Angl., '01, r. M. McGuckian, i. J. Lynch, I. Hart) La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: M.O.D.A. 10.35 Nan.: Ultime dal cielo 11.35 Film: Non ab-biate paura - La vita di Giovanni Paolo II (bio., ZDA, '05, r. J. Bleckner, i. T. Kretsch-mann, B. Ganz) 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'ultimo Gattopardo (dok., It., '10, r. G. Tornatore) 16.00 Nan.: Cuore d'Africa 18.00 Film: Lo sceriffo e il bandito (western, Kan./ZDA, '84, r. S.H. Stern, i. K. Douglas, J. Coburn) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Il Gattopardo (dram., Fr./It., '63, r. L. Visconti, i. B. Lancaster, A. Delon) 0.50 Dnevnik 1.05 Aktualno: Bookstore 1.55 Film: Colpo di mano a Creta (voj., Angl., '57, r. M. Powell, E. Pressburger, i. D. Bogarde, M. Goring) ^ Tele 4 16.00 20.00 Koncert: Concerto del Primo Maggio 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik, sledi TeleCamere 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.20 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 7.15 Aktualno: Superpartes 8.20 Nan.: A.D. - Anno Domini 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 14.30 Nan.: Suor Therese 16.15 Prometne informacije 16.25 Film: Il tassinaro (kom., It., '83, r.-i. A. Sordi, i. M. Tolo) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 23.20 Šport: Contro campo 1.40 Aktualno: Vintage dance parade 6.40 0.30 Aktualno: Apocalisse - Una fontana sigillata 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Šport: Hard Trek 8.45 Musa Tv 9.30 Rotocalco ADNKronos 10.30 Variete: Mukko Pallino 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Dok.: Borgo Italia 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri arc-hivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.05 Dok.: Agrisapori 13.45 Variete: Ostrega... In tour 13.55 Variete: Idea in tavola... 14.15 Variete: Camper magazine 14.50 Nan.: Le avventure di Shirley Holmes 16.30 Dok.: Italia magica 17.30 Risanke 19.00 Domenica Sport 20.30 Dnevnik in športne vesti 21.00 Koncert: Totus Tuu 22.00 Pagine e fotogrammi 22.15 Idea in ta-vola 22.25 Talk show: Gli incontri al Caffe' - Versiliana d'inverno 23.25 Glasba: Voci dal ghetto 1.30 Film: Terza liceo (dram., It., '86) Jf* Slovenija 1 6.35 Prvomajska budnica 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.25 Pustolovščina v gorah 10.00 Bea- tifikacija Janeza Pavla II., prenos iz Rima 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Na zdravje! 14.30 Slovenski magazin 15.0017.15 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lo-rello Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 15.50 Športna retrovizija 15.55 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Moj ata socialistični kulak 22.00 Dok. odd.: Pesem upora, Partizanski pevski zobr 22.55 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Nad.: Irene Huss 0.55 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (t Slovenija 2 7.30 Skozi čas 7.40 Globus (pon.) 8.15 Pod klobukom (pon.) 8.50 Izvir(n)i 9.20 Ozare (pon.) 9.25 Obzorja duha 10.00 Podpornica, prenos evangeličanske dobrodelne prireditve iz Moravskih toplic 11.00 Koroška poje 2011: zimzelene uspešnice preteklih desetletij 11.30 Rad igram nogomet 12.00 Moskva: SP v umetnostnem drsanju, revija, prenos 15.00 Film: Na viharnikovem hrbtu (pon.) 16.40 Dok. film: Tarok zgodovina (pon.) 17.25 Film: Gospodična Marple - Zakaj ne Evans? (pon.) 19.00 Dok. odd.: Valček za štiri: Impresionisti 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. odd.: Ruski monopoli 20.50 Nad.: Stebri zemlje 21.45 Nad.: Na utrip srca 23.15 Nad.: Restavracija Raw (pon.) 0.05 Kratki film AGRFT 0.20 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 7.50 Poslanski premislek 9.40 21.30 Žarišče 10.20 Aktualno 11.40 Svet v sliki in besedi 13.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Tednik 16.40 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 22.20 Satirično oko Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« - trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Dok. odd.: Istrska potovanja : Karol Wojtyla 16.45 City folk -dok. odd. 17.15 Potopisi 17.45 Vsedanes -Svet 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Marquardo von Randeck 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx magazin 22.55 Slovenski magazin 23.25 Koncert: resna glasba 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 0.50 Čezmejna Tv - TDD 1 Tv Primorka 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica: OŠ Lucija-na Bratkoviča Bratuša Renče (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Kmetijska oddaja (pon.) 21.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici, gost Boris Pahor 22.30 Veliko platno 23.30 Rock Otočec 2008 0.10 Tv prodajno okno, Vi-deostrani pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 Rori, dirkalnik (ris.) 8.35 Radovedni Jaka (ris.) 8.50 Anim. serija: Medved Rupert 9.05 Anim. serija: Mojster Miha 9.15 Anim. serija: Ben 10 9.40 Anim. serija: Beyblade 10.05 Otroški program: Hevreka! 10.20 Kung fu panda (ris.) 10.50 Športni magazin 11.55 Osnove kuhanja doma (dok. serija) 12.30 Preobrazba doma (dok. serija) 13.30 Žena za mojega očka (dok. serija) 14.25 Film: Vabljiva tišina (drama, ZDA, '08) 16.20 Hum. nad.: 30 Rock 16.50 Film: Ko sem jedel črve (kom., ZDA, '06) 18.20 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Resničnostni šov: Slovenija ima talent 22.40 Film: Brodolom (avant., ZDA, '00) 1.25 Pogumna čarodejka (horor serija) 2.20 24UR, ponovitev, Novice 3.20 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.05 Potepanje po Arktiki (dok. serija) 8.55 Robinson Crusoe (avant. serija) 9.45 Športna srca (hum. serija) 10.15 Film: Naslednjih 48 ur (akc. kom., ZDA, '90) 12.00 Motoci-klizem: MotoGP, prenos dirk za VN Portugalske 15.20 Tu na Zemlji (rom. drama, ZDA, '00) 17.051.55 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. serija) 18.35 Šport: Magazin Lige prvakov 19.10 The Big Game, zabava 20.00 Film: Mirovnik (akc., ZDA, '97) 22.15 Film: Schindlerjev seznam (zgod. drama, ZDA, '93) 3.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: »Kaj neki je tam, kjer se pride drugam«; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z Zorko Rusjan Mar-kovic; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: 17. Revija kraških pihalnih godb; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja: priprave na stekleničenje vina; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Tanja Rogovič Bičič; 11.30 Kontakt s poslušalci; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 15.00 O društvu Soška fronta Nova Gorica; 15.30 DIO; 16.1519.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00 Verska oddaja; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Observatorij; 11.40 New entry; 12.01, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00 La rosa dei venti; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00-19.00 Album Charts; 20.000.00 Večer z RC; 20.30 La rosa dei venti; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita news; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Vio-linček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)ob-vezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.15 Hokej SP, Slovenija - Rusija; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihajajočem tednu vas bosta napolnila optimizem in pozitivno razpoloženje, zato se boste dela v službi in drugih obveznosti doma lotili laže in bolj učinkovito. m^l BIK 21.4.-20.5.: Veselite se dogodka, ki pa ne bo tako zanimiv oz. pomemben, kot mislite, zato raje zmanjšajte svoja pričakovanja. Ne spreglejte priložnosti, ki se vam bo ponudila na družabnem področju. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Dobro bi bilo, da bi se o pomembni odločitvi, ki je pred vami, posvetovali s prijatelji in družino. Upoštevajte njihove vidike ter poskušajte uskladiti mnenja, saj boste tako pametno izbrali. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Če organizi-«« rate kakšen dogodek, ne pozabite povabiti vseh prijateljev in znancev, drugače si lahko nakopljete zamero. Čeprav ste trenutno postorili vse, se počasi spravite spet k delu. LEV 23.7.-23.8.: Če imate ne-(^^r rešene spore v družinskem krogu, jih poskušajte rešiti s pogovorom. Vedite, da se boste morali prilagoditi, vendar zahtevajte prilagajanje tudi drugih članov družine. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjih dneh se boste posvetili stvarem, ki ste jih pustili ob strani. Ne pogrevajte starih zamer in ne ukvarjajte se preveč s preteklimi problemi, posvetite se prihodnosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ne ^ ^ glede na to, koliko truda boste vložili v delo, ki ga upravljate, se vam bo zdelo, da se nič ne premika. Pozabite na ta občutek in se raje popolnoma posvetite obveznostim. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Samski škorpijoni ste v bližnji preteklosti spoznali osebo, ki vam je bila zelo všeč. Poskrbite za ohranitev stika z njim oziroma njo, saj se lahko poznanstvo razvije v nekaj več. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Dogajanje na delovnem mestu vas ta teden ne bo preveč zanimalo, saj se boste ukvarjali z družinskimi zadevami. Poskušajte reševati težave, o katerih niste nikoli razpravljali. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pred vami je teden, poln razburljivih dogodkov, zato ste na trnih in polni pričakovanj. Morda se bo zgodilo, da ne boste uresničili vseh ciljev, ki ste si jih zadali, vendar ne skrbite za to. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Zaradi neznanega razloga je možen upad koncentracije in delovne vneme v službi. Naredite vse, kar je v vaši moči, da se temu izognete in da svoje delo še naprej opravljate učinkovito. RIBI 20.2.-20.3.: Zaradi prijateljskega nasveta se boste izognili nevšečnostim, ki bi vas drugače čakale. Osebi, ki vas je rešila pred težavami, se zahvalite in se ji oddolžite. V službi se bodo razmere umirile. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. maja 2011 29 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš - Aleksander Mežek - Julija 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Se... a casa di Paola 16.10 Aktualno: La vita in di-retta 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Un passo dal cielo 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 2.15 Aktualno: Rewind - Vi-sioni private 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.25 Dnevnik -kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. Ficarra e Picone) 21.10 Film: Il 7 e l'8 (kom., It., '07, i. S. Ficarra) 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul Due 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 19.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Glasb.: Due 23.15 Dnevnik 23.30 Film: Kiss me (kom., ZDA, '99, r. R. Iscove, i. F. Prinze) 1.00 Dnevnik - Parlament, sledi Protestantizem 23.30 Film: Bride Wars - La mia mi-gliore nemica (kom., ZDA, '09, i. A. Hathaway) 23.30 Film: Se solo fosse vero (kom., ZDA, '05, r. M. Waters, i. E. Whi-terspoon) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Re-gione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Fuo-ri Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La grande Storia 23.15 Aktualno: Potere 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.00 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Wolf, un poliziot-to a Berlino 12.55 Nan.: Distretto di poli-zia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Meteor (fant., ZDA, '79, r. R. Neame, i. S. Connery) 17.10 21.50, 0.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: The Peacemaker (akc., ZDA, '97, r. M. Leder, i. G. Clooney) 0.05 Film: Cop Land (dram., ZDA '97, r. J. Mangold, i. S. Stallone) 2.00 Nočni dnevnik NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (30. aprila 2011) Vodoravno: Kati, skalar, Ahil, Tanaro, ranocelnik, asonanca, Al, M. V., Alo, moda, bek, igrača, Borut, rig, pol, ri-salnica, astra, monom, Ares, kelih, posel, snop, Ora, osina, artikel, ličarka, varia, Ela, ijar, Ontario, azil, Tana, kot, Oss, Mina; na sliki: Borut Pahor. Mala križanka, vodoravno: 1. slina, 6. volan, 7. Erika, 8. vinil, 9. os, 10. Ti, 11. M. T., 13. narek, 16. Anita, 17. Rinat, 18. Taine. 6.55 Risanke 8.55 Urban Legend 9.35 Aktualno: Real C.S.I. 10.45 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa 12.1518.10 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 14.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.25 Nan.: Zack & Cody sul ponte di comando 16.25 Nan.: Zeke e Luther 16.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 17.35 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Resničnostni show: Uman - Take Control (v. Mago Forest) 0.40 Aktualno: Studio Aper-to Live 2.10 Aktualno: Pokerlmania La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop 7.50 Aktualno: Omnibu 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah) Piroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: M - Il mostro di Dusselddorf (dram., Nem. '31, i. P. Lorre) 15.55 Dok.: Atlantide - Sto-rie di uomini e di mondi 17.40 Nan.: Jag -Avvocati in divisa 18.35 Kviz: Cuochi e fiamme 19.40 Show: G Day (v. G. Cuccia-ri) 20.00 Dnevnik 20.30 3.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Aktualno: Domani si vedra 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.20 Nan.: Police Rescue 11.50 Aktualno: Camper magazine 13.10 Aktualno: Video-motori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Ani-mali amici miei 15.00 Rivediamoli: Calcio Dilettanti e Triestina Calcio 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Territorio di salute 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni devnik 21.00 Udinese a giochi fatti 21.45 Aktualno: Apocalisse 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nogomet: Grosseto - Triestina Jf* Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Počitniški program - Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 7.10 Risanka: Fifi in cvetlični-ki (pon.) 7.20 Iz popotne torbe 7.40 Lutk. predstava: Metuljček in metuljčica (pon.) 8.10 Ris. film: Mala lokomotiva 8.35 Ris. film: Zverjasec 9.05 Potplatopis (pon.) 9.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 10.00 Poročila 10.10 Počitniški program - Kratki igr. film: Plesoče življenje (pon.) 10.25 Film: Max v zadregi 12.00 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 12.25 Dok. odd.: Vidra 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Film: Honey (pon.) 15.00 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.05 Lutk. nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Pogled na... 17.30 Poljudnozn. serija: Veliki naravni dogodki, zadnji del 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Poročila, kultura, šport in vremenska napoved 22.30 Globus 23.00 Glasbeni večer 0.05 Dnevnik (pon.) 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.10 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.50 Zabavni infokanal 11.50 Sobotno popoldne 14.00 Ljudje in zemlja (pon.) 14.55 Slovenci v Italiji (pon.) 15.30 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 15.45 Posebna ponudba (pon.) 16.10 Pisave (pon.) 16.40 To bo moj poklic 17.05 Nad.: Odkar si odšla (pon.) 17.35 Slovenski magazin (pon.) 18.00 Prvi in drugi (pon.) 18.30 Firma.Tv 19.00 Z glavo na zabavo 19.30 Univerza 20.00 Aritmija 20.50 Dok. odd.: Vojna ptica 21.45 Knjiga mene briga 22.05 Bleščica, oddaja o modi pop Pop TV A Kanal A 7.30 9.40 Družina za umret (hum. serija) 8.00 ŠKL, Športni magazin 9.00 11.20 Obalna straža (akc. serija) 9.55 10.25 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.50 0.20 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.1515.50 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Živeti s sovražnikom (tri-ler, Kan., '05) 15.15 Dva moža in pol (hum. nan.) 16.45 Film: Air America (akc. kom., ZDA, '90) 18.45 Pazi, kamera! 19.15 Odklop, Življenjski stil 20.00 Film: Proti soncu (akc., ZDA, '05) 21.45 Film: Otok (akc., ZDA, '05; i.: Ewan McGregor, Scarlett Johansson) 0.50 Film: Preganjana (triler, ZDA/Kan., '07) 2.25 Love Tv, erotika 4.25 Nočna ptica (erotika) 22.40 Film: Ledina (Srbija, 2003) 0.00 Dok. odd.: Dieta iz davnine (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 7.30 Tedenski pregled 7.50 Poslanski premislek 9.40 21.30 Žarišče 10.20 17.45 Aktualno 11.40 Svet v sliki in besedi 13.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.15 Tednik 16.40 20.40 Na Tretjem... 17.30 Poročila Tvs119.00 Tv Dnevnik Tvs1 22.20 Satirično oko Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Koncert: resna glasba 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meri-diani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.10 0.10 Tv prodajno okno, videostrani 16.40 Hrana in vino 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 19.00 Mozaik (pon.) 20.00 Matematika in glasba (pon.) 21.00 Koncert: Alfi Nipič 22.00 Finala futsal pokala, KMN Bronx - FC Lucija (pon.) 6.55 Tom in Jerry (ris) 8.25 10.20, 12.40 Tv prodaja, Reklame 8.40 Film: Čebelji film (ris., ZDA, '07) 10.50 Film: Nore počitnice (kom., ZDA, '83) 13.15 Film: Samantha -Ameriške počitnice (ZDA, '04) 13.10 Film: Ko sem jedel črve (kom., ZDA, '06) 14.45 Film: Stare sablje 2 (kom., ZDA, '95) 16.40 Film: Avtomobili (ris., ZDA, '06) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Film: Ljubezen je luštna stvar (rom. kom., ZDA, '03) 23.20 Na robu znanosti (dramska serija) 0.20 Skrivnostni otok (avant. serija) 1.15 Moj najhujši sovražnik (akc. serija) 2.10 24UR, ponovitev, Novice 3.10 Nočna panorama, Reklame RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.20 Odprta knjiga:Irena Knehtl: Gradovi iz peska, vrtovi z neba - 4. nad., 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor s tržaško podjetnico Aleksandro Pangerc, letošnjo dobitnico nagrade Primavera di donne; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 7.15 Dobro jutro na RK; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.30 Razstava o Darwinu; 11.00 Kam-noseštvo in prvomajska srečanja v Opatjem selu; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.05 Osebnost Primorske, predstavitev in glasovanje; 13.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.30 Reportaža: Rimske vile; 15.30 DIO; 17.00 Gledališka skupina Prešnica; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 7.15 Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.3512.30, 20.30-22.30 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00-19.00 In orbita show; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Fegiz files; 22.30 Le note di Giu-liana; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Reportaža; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Popoldne na valu 202; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Žur z razlogom; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 1. maja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C* V prihodnjih dneh bosta našo deželo oplazili sredozemsko območje nizkega zračnega pritiska in drugo izrazitejše nad severovzhodno Evropo, ki se bo v sredo zjutraj pomaknilo proti Alpam. Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega tlaka. V višinah se nad našimi kraji še zadržuje hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.11 Dolžina dneva 14.17 BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave, ki bodo pogostejše popoldne. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.27 najnižje -58 cm, ob 9.35 najvišje 30 cm, ob 15.53 najnižje -25 cm, ob 22.04 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.51 najnižje -60 cm, ob 11.06 najvišje 31 cm, ob 16.21 najnižje -21 cm, ob 22.24 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............16 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Ú o GRADEC 9/17 TOLMEČ O 7/15 TRBIŽ O 6/15 O 5/15 KRANJSKA G. VIDEM O 10/22 j. O PORDENON 11/21 ČEDAD O ,^iJ1/21 CELOVEC O 8/17 O TRŽIČ 9/17 O KRANJ 0 8/18 S. GRADEC CELJE 9/17 O MARIBOR o 10/16 PTUJ O M. SOBOTA 010/17 O N. GORICA O LJUBLJANA 9/17 N. MESTO 9/18 ZAGREB 10/17 O Po nižinah in ob obali bo večinoma pretežno jasno, popoldne bodo zapihali tudi močnejši krajevni vetrovi; v gorah bo zjutraj pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo z možnostjo posameznih krajevnih ploh in neviht, ki se bodo proti večeru razširile tudi proti zgornji ravnini. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Manj oblačnosti in ploh bo na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju 12, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj C. TOLMEČ O 7/15 a TRBIŽ O 8/15 o 5/16 KRANJSKA G. VIDEM O 11/21 O PORDENON ^ 12/20 ČEDAD O 12/20 CELOVEC O 7/18 O TRŽIČ 7/19 O GRADEC 9/18 o 7/18 S. GRADEC O KRANJ CELJE 8/19 O 77» o LJUBLJANA GORICA O ON- G0RICA postojna 8/20 N "I5™ 8/20 14/21 ^ 8/23 08/18 KOČEVJE TRST O ^ sr^ O PORTOROŽ O V ČRN0MELJ 8/2V ^^ ^ REKA 11/21 OPATIJA ZAGREB 10/20 O yya (NAPOVED ZAJUTRI Zjutraj bo pretežno oblačno v vseh legah, čez dan se bo ob obali vreme izboljšalo, razjasnilo se bo, v notranjosti nižin in v gorah bo oblačnost večja z možnostjo ploh in neviht. Pihali bodo lahni krajevni vetrovi, močnejši z juga na območju Lignana in Gradeža. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo nastale krajevne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. ZDA - Katastrofa, kot je na jugu države dolgo ne pomnijo Tornadi vzeli več kot 350 življenj MONTGOMERY- Tornadi, ki so ta teden pustošili po jugu Združenih držav Amerike, so po najnovejših podatkih terjali najmanj 350 življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Samo v zvezni državi Alabama, ki je bila v neurjih najbolj prizadeta, je število mrtvih že preseglo 250. Ti podatki pomenijo, da so bili zadnji tornadi najhujši v ZDA po marcu leta 1925, ko je življenje izgubilo 747 ljudi. Tretja najhujša tovrstna katastrofa je ZDA prizadela leta 1932, ko je umrlo 332 ljudi, dodaja AFP. V Alabami, kjer je mrtvih najmanj 250, je poleg tega več kot 1700 ljudi ranjenih, osem ljudi pa še pogrešajo. Najmočnejši tornado je pustošil po mestu Tuscaloosa, ki ga je v petek tudi osebno obiskal ameriški predsednik Barack Obama in si ogledal opustošenje ter obljubil pomoč. Brez strehe nad glavo je po katastrofi ostalo na tisoče ljudi. (STA) annllnnia t Dental Implant »Implantologija » Ustna higiena » Oralna kirurgija » Perioralna estetska medicina dott. Denis Conzuttl V naših ambulantah izvajajo vsakovrstne rutinske posege in posege za ohranjanje zobne estetike z najmodernejšimi pristopi pri kirurških operacijah, kostnih rekonstrukcijah in v implantologiji. www.apollonia-dental-implant.it poglej naš cenik na SPLETNI STRANI/ Implantacija S takojšnjo obremenitvijo za hitro povrnitev lepega nasmeha ff Gorica Ul./Via del San Michele, 130 - Tel. 0481 521474 I Ronke Ul./Via Giuseppe Verdi, 70 - Tel. 0481 777906 / RAZVEDRILO Nedelja, 1. maja 2011 3 1 PRVOMAJSKA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠIT EV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV --------—m—--n- --- SLOVARČEK - ALASTOR = demon maščevanja v grški tragediji in vzdevek boga Zevsa v grški mitologiji • ANAR = mestece v Iranu • ANTISANA = vulkan z dvema vrhovoma v ekvadorskih Andih • ATTEA = ameriški komik • BRANCACCIO = teater v Rimu • DIRAC = angleški fizik • ENN = nekdanji avstrijski smučar • FER = nizozemski nogometaš (Leroy) • HAN = dinastija v stari Kitajski • KAMAN = mesto v Turčiji • LOERKE = nemški pesnik • NAL = kraljevič iz indijskega epa Mahabharata • SOT = pripadnik ljudstva Bantu, južno od reke Zambezi, v Afirki • TALETOV = srbski pisatelj in sociolog . maj Banki tržaškega in goriškega teritorija na strani delavcev in vseh občanov. ZKB# 1908 crédito cooperativo del carso zadružna kraška banka