------   114   ------
Zgodovinske stvari.
r
Najstarejši in najmogočniši grofje Krajnske. *)
Vse vdo zdaj na svitlo dane knjige oam Turja-čane in Sarfenberge (Svibno-Ostrovrharje) za najstarejše plemenite rodovine krajnske dokazujejo, a kritično vendar še ni preiskaval nikdo, je li to tudi rea ali ne. — Dandanes se ne verjame vae tako hitro, — treba je stalnih podlag, te pa so listine. Noben kritičen zgodovinar se ne bo dosti brigal za druge spis© v tako važnih zgodovinskih stvareh, posebno, ker nam je znano, kako malove3tni (izvzemši Valvazorja in še nekatere druge) so stari zgodovinarji bili.
Res je, da je več naših plemenitih rodovio starejših, kakor so listine, al kaj nam pomagajo ti dokazi brez podlage; prvi kriričai zgodovinar, ki pride, pa nam vse podere in uniči, posebno zato, ker starodavni pisatelji niso virov pokazavali: od kodi so to ali uno vzeli, včasih se le piemenitažem priliaovaje.
Po t^m kratkem uvodu naj stopimo k listinam, katere so nam merodajae, da zvemo, katera plemenita rodovina je najvažniša v naši sredoveski začetni zgodovini.
Leta 972. je izročil cesar Oron L Kunonu kraja-sko marko (okrajno). Kunon je bival na Goričanah in imenoval se mejnega gr^fa krajnskega. *) Ta Kunon je bil dozdevno oče naslednjega Popo-na grofa Car-niolae, in če je res, da je na Goričanah bival, bi se smelo misliti, da se je rodovina krajaskih grofov is Goričanov začela in pozneje zarad celozemskega gospodarstva Gorenske se „de Carniola" zvala.
*) Naj mi oprostijo čitatelji, da po sedanji navadi besedo ,,krajnski" napačno pišem, al beseda ta izhaja od ,,Kraj?na = Grenzland" , in ker sem zmirom čitai ,,pokrajna', „UkrajmV*, okrajna gosposka mesto pokranja, Ukranja itd., zato se držim stoletnega pravopisa, ne pa neutemeljene poprave.         Pis.
v) K lun „Arch." I. str. 2.
Leta 974. 30. junija (actum Dribure) je cesar Oton II. podaril A brahamu palatinskemu grofu (pfalc-grofu) iz Koroške in škofu frižinskemu več krajev v okraja Krajni „in Ducatu praefati Ducis (Henrici) et Comitatu Poponis, quod Carniola vocatur et vulgo Chrain-marcha, — od začetka Žabnice do Selc na reki Sora — „Zoura". J)
Leta 989. dne 1. oktobra v Frankfurtu. — Cesar Oton II. razširi Abrahamu, frižinskemu škofu 1. 974. mu dane podaritve od reke Sore — ,,Zoura" do Stre-soubrod in Dobrave „in Regione vulgari vocabulo Chreine et in Marcha Ducis Heinrici et in Comitatu Waltilonis Comitis situm". 2)
Leta 1002. dne 24. novembra (Actum Radispone). Oeaar Henrik II. podari frižinskemu škofu Gotšalku fevd ali „praedium ,Strasista* vocatum" etc. in regione Carniola et in Comitatu Waltilonis comitis situm. 3)
Leta 1004. dne 10. aprila (actum Trident). Cesar Henrik II podari sebenskemu škofu Alboinu ,,prae-dium, quod dicitur Velde3, situm in pago Creina nomi-nato ia Comitatu Vvatilonis , cum omnibus suia perti-feentiis, id 63t Ecclesiis, Casteliis" etc. 4)
Leta 1011. dne 22. maja (actum Regensburg). Cesar Henrik II. podari frižioskemu škofu Adalbertu „re-gales mansos 30 inter fluvioa majoria et rainoris Saurae (et) in Comitatu Oudalrici (I.)/' 5)
Leta 1040. dne 16. prosinca (actum Auguatae) najdemo 5. naslednika iz te rodovine, namreč: Cesar Henrik III. podeli Popo-nu S. Brixinensis, Ecclesie Epis-copo v Krajini ležečim posestvom bannsko pravico „in Marchia Creina, in Comitatu Eberhardi Marcbionis situm." °)
Leta 1058. Cesar Henrik d& v laatino svojemu zvestemu „Aozo'" nominato, tri kraljeva zemljišča v krajih BI.ZI.a>, DOBELGOGESDORF ^ , HERZO-GENBACHC) et LIPNACKd) in marcha KREINA. et in comitatu OVDELRICIe) marchionia sitoa. 7)
Leta 1062. dne 25. oktobra v Avgsburgu. Cesar Henrik IV. podari frižinskemu škofu Ellenhardu kraljeva po estva „io Marcha Histria et in Comitatu Marcbionis Udalrici in locia Pvrian et Nevvenburch sitas." 8)
Leta 1067. dne 7. marca (actum Ratispone). Cesar Henrik IV. podari frižinskemu škofu Ellenhardu več z imenom naštetih krajev ,,in pago Istria in Marchia Oudalrici Marchionia sitas." 9)
Med leti 1067. do 1077. nam še manjka listin, da bi vedeli, kdo je bil ta čas za mejnega grofa te karn-sko-gorenske Krajine; to pa je moč še dobiti, ako ae bomo vprihodnje bolj zanimaU za zgodovino svoje domovine. — Našli smo 6 imen teh grofov Krajne ali Carniole, namreč 1. 972. Kuno na, 1. 974. Po p o-na, L 989-1002 —1004 Valtila, 1. 1011. Ulrika, 1. 1040.  Eberharta,   leta  1058-1062—1067.   pa  zopet
*) „Mittheil.  fiir  Krain" 1847.  str,  22.
») „Mittheil.  fiir  Krain"   1847.  str.  22.
3)   „Mittheil.  fur  Krain" 1847.  str. 23.
4)  „Mittheil.  fur  Krain" 1847.  str.  23.
5)  „Mittheil.  fur  Krain14 1847.  str, 26. — (et) in (I.) sem priložil za bolj i razum.
6)  „Mittheil.  fur  Krain" 1847.  str. 26.
7)  „Mittheil.  fur  Krain" 1854.  str.  21.
a) Bišata? b) Depalavas? c) Potok pri Komendi? d) Lipnik v Trebnjem? = Lipnak bi mogel i na Gorenjskem biti, ker slovenska marka ni spadala pod Krajino. Znabiti, da ve* kdo kako pojasnilo dati; samo unstran Ljubljanice in Save ne sme biti, ker tam ni Carniolae.
s) „Mittheil. fiir Krain" 1847. str. 26.
9) ,,Mittheil. fiir Krain" 1847. str. 26.
-----    115    -----
enega Ulrika, ki je bil v ravno onem času mejni grof te „marchije" ali krajine. — Iz teh listin nam je pa tudi razvidno, da so oni morali najmogočniši gospodarji deželice „Gorenske" biti. To nam pa tudi ta okoliščina potrjuje, da jih je deželni vladar za prvake za koroškimi vojvodi, namreč za „mejne grofe Gorenske ali de Carniola — Chrainmarcba" postavil. Najznamenitejši je pa to, da se Carniola njih grofija imenuje, — in to je ravno, kar njih starodavnost in mogoctvo še bolj povzdiguje; kakojsi mogli po teh dokazih prepričani, Turjačane in Sarfenberge s to rodovino primerjati? — Od leta 1077. naprej se samo s predika-tom „comes = graf", pa tudi brez teh naslovov nahajajo; zadnji so znabiti ie ministeriaii? Kedar bode vse gradivo nabrano, potem se bo to uže lože razsodilo. Nam pa zadostuje to, kar smo do sedaj zvedeli, da vemo, kako mogočna, slavna in kako starodavna rodo-vina je nekdaj našo gorenjsko stran posedla. Kaj pa se je pripetilo, da jim je bila njih grofija uzeta in Ogleju dana, to pa je skrito v temoti časa.... Drugače pa jih pod imenom „de Creina in „de Carniola" mnogokrat nahajamo.
Leta 1154. najdemo v Admontski listini naslednji dve priči podpisani: „Heinricus Bris, Meginhalmus de Chreina frater eius"; *) Bris, Pris, Bryse bode menda Briše, Breze ali PerišeV Znabiti bi nam kdo to osvetliti vedel, ako je ondi kdaj kak grad stal? Iz Bris je pozneje Preis in morebiti tudi Mont-preis, Munparis itd. nastal; M on t preis bi se, kakor listine kažejo, i na Krajnskem kje misliti smel.
*      *
Iz teh malih vrstic je razvidno, kako potrebno bi bilo pri nas društvo, katero bi se z zgodovino naroda pečalo, posebno pa ozir jemalo na listine, katere so neovržljivi viri in temeljita podlaga k dejanski zgodovini naše domovine, kajti, ne samo te listine imajo to novost (razen še druzih v ravno teh omenjenih listinah) , nego opazil sem še prav mnogo velevažnih zgodovinskih no-vosti v listinah, katere še nikdo ni osvetil, a vendar so preznamenite, da bi počivale pod prahom arhivov.
Zarad oživljenja zgodovinskega društva sem po vseh krajih stikal, al nisem izhoda našel iz tega labirinta. Prvič treba je tajnika, kateri bi ob enem bil arhivarij; tak pa zahteva 1200 gld. na leto. Tak tajnik ne bi smel se s politiko pečati, in moral bi biti strokovnjak o naši zgodovini, v Ljubljani stanovati in biti nepristransk, edino resnici in virom zgodovinskimi udan mož. Društvo moralo bi neodvisno biti in dati enakopravnost latinskemu, nemškemu in slovenskemu jeziku, tako, da bi bilo dmžnikov in tudi pisateljev vsake vrste. (Ta zadnja opomba je velevažna in stokrat uže prerešetarjena.) Treba bilo bi tudi, da se cerkveni arhivi ali farni arhivi v tako društvo iz vseh delov domovine vpišejo, ker v cerkvenih listinah iščemo pleme-nitažev, kateri mnogokrat imajo s cerkvami in samostani skupno zgodovino.
Ta mala opomba naj zadostuje za danes; ako se kdo oglasi, utegnem potem se kaj več povedati; vsa-kako je stvar velevažna.                           France Sumi.