276 Mnogovrstne novice. * Promet zemljišč v Avstriji, namreč rudokopov mestnih hiš, grajščiu in dražih zemljišč znašal je leta 1880. pa številu 137.595, vrednosti 257 milijonov in 319.704 goid., leta 1879. pa 129.188, vrednosti 217 milijonov in 58.115 goid. a) Eksekutivno je bilo prodanih: 1880. leta 13.677 s kupnino 40,597.557 goid., 1879. „ 12.380 s „ 36,680.140 „ Pri eksekutivnih dražbah je tirjatev nepokritih (neplačanih) ostalo: 1880. leta 16.772 v skupni svoti 47,348.302 goid., 1879. „ 13.955 v „ „ 32,227.781 „ b) Vsled smrti je prešlo v druge roke: 1880. leta grajščin 85 v vrednosti 20,625.210 goid., mestnih posestev 2083 v „ 26,902.194 „ rudokopov 13 v vrednosti 179.974 goid., druzih zemljišč 39.483 v vrednosti 69J041178 goid., 1879. leta pa grajščin 94 v vrednosti 12,672.944 gld., mestnih posestev 2052 v vrednosti 24,870.680 goid., rudokopov 17 v vrednosti 60.088 goid., druzih zemljišč 37,874 v vrednosti 64,255.295 goid. * Andrej S. Marggraf ime* je možu, ki je iznašel izdelovanje sladkorja iz pese. Rodil se je v Berolinu dne 3. marca 1709., umrl pa je dne 7, avgusta 1782., minulo je tedaj pred malo dnevi 100 let od njegove smrti. Bil je Marggraf sloveč kemik, on se je prvi posluževal pri kemičnih preiskavah mikroskopa. Preiaka-vanje narave rastlinskih sokov napeljalo ga je, posebno preiskavati one tvarine, katere rastlinskemu soku dajejo sladki okus; po tej poti in po mnogih skušnjah iznašel je pot, po kateri se iz različnih rastlin, posebno pa iz pese more izdelati sladkor po vsem podoben kolonialnemu sladkorju. — Narodno-gospodarsko vrednost Marg-grafove iznajdbe pa je svetu dokazal še le njegov učenec Achard, temu namenu žrtujoč vse svoje moči in premoženje. * Phonix imenuje se novo iznajdena, precej veliki omari podobna železna sušilnica za sadje. V spodnji tretjini omare je peč za kurjavo, zgoraj je več les za sušilo. 8uši se po zgretem zraku in ima neki to prednost , da sadje pri sušilu obdrži svojo prvotno barvo. Kuri se ta sušilnica s čemur koli in na prodaj jo ima „Kraus & Comp. in Wien, Wahring, Herrengasse 64", v treh velikostih po 90 do 146 goid. * Judje in poljedelstvo. Vsled preganjanja j udov na Ruskem se jih je mnogo obrnilo v Ameriko in tamošnji judje so jih na vso moč podpirali, da bi jih pripravili k poštenemu živežu, in posebno mnogim preskrbeli so lepo priliko poprijeti se poljedelstva, toda vse zastonj! Amerikanski časniki z najostrejimi besedami obsojajo okornost in nedelavnost judovskih begunov in trdijo, da se poljedelstva nikakor ne poprimejo. Zato se beguni večidel zopet vračajo na Rusko.