List 21.
Ukaz C. kr. Kranjske deželne vlade
o živinskih rezarjih na Kranjskem.
O tem, kdo ima pravico živino rezati (kastrirati), se dozdaj nikakor ni spolnovala obrtnijska postava od 1859. leta, ki določuje, da rezarija spada v živino-zdravniško opravilstvo in se ne dd prištevati niti k svobodnemu niti k dopustnemu (koncesijskemu) obrt-nijstvu. Ta postava se ni spolnovala na Kranjskem in se menda ne spolnuje tudi po druzih deželah. Na Kranjskem, kjer je v Nevljah v Kamniškem okraji od nekdaj ,)Hniverza'' za take ,)moJ8tre'% je tu in tam smel rezdr biti vsak, kdor je od tega rokodelstva vsako leto davek plačeval. Ker pa so v rezanji živine neizučeni rezdrji večkrat škodo delali gospodarjem, da jim je napačno rezana živina pod zlo šla, se je Metliška občina obrnila do deželnega odbora in do odbora družbe kmetijske, naj bi delala pri c. k. vladi na to, da se takim nesrečam v okom pride na postavni poti. In nasledek tega je ukaz, ki ga je c. kr. deželna vlada razglasila 12. maja t. I. pod štev. 3262, ki se tako-le glasi:
1.   Vsak, kdor hoče pravico živinskega rezarja doseči, si mora od c. kr. okrajnega glavarstva svojega okraja dovoljenje za to pridobiti.
2.    Dovoljenje za to pa more dobiti le ta, ki je veljavno dokazal, da se je praktično (dejansko) naučil rezar st va.
3.    Ta dokaz pa obstoji v tem, da se rezdr izpriča ali a) s spričalom kake živinozdravniške šole,  ali  b) s spričalom kakega živinozdravnika,
ki je v javhi službi, ali c) s spričaiom dveh za rezdrje že upravičenih mojstrov, v katerem se potrjuje, da človek, ki za pravico rezanja prosi, ima o tem potrebno vednost in izurjenost ter   da je po preskušnji to
dokazal.
4.    Na podlagi tacih spričeval daje c. kr. okrajno glavarstvo dovoljenje za rezanje živine; kdor tacega dovoljenja nima, ne sme za plačilo živine rezati.
5.    Pridobninski davek za rezanje živine se sme le takrat naložiti, če rezarija more človeka sama zase rediti in so sicer tudi druge okoliščine take, da se sme davek predpisati.
5. Ta ukaz se ima sploh razglasiti in c. k. okrajna glavarstva imajo še posebno skrbeti za to, da tistim na znanje pride, ki se dozdaj z rezanjem živine pečajo.
164