31. štev. V Kranju, dne 4. avgusta 1906. VII. leto.
GORENJEC
;        Političen in gospodarsKi list. ==
Izhaja vsako soboto zveč»r. — Mane za celo leto 4 K, M pol leta i K, ta četrt Uredništvo in upravniitvo te nahaja v hisi Al 106 oanproU iupne
leta 1 K. Za druge driave itane K fV*J0. Posamezne številke po 10 vin. - Na cerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
uroči* brez istodobne vposiljalve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, urednUtvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
tJI|s^>s^M^Mijs%jii^^
Tedenska priloga:
..Jeseniška Straža11.
Mene dna priloga:
„Slovenski Tehnik".
In kaj sedaj?
u.
Sklep političnega slovenskega društva v Celovcu se čuje čez Karavanke kakor klic na smrt ranjenega vojaka na bojišču. Ta klic naj bi se čul ne le po vsem slovenskem, temveč po vsem slovanskem svetu. Veliko se je grešilo nad rodnimi brati, stališče je po zahrbtnih mahinacijah zelo otežkočeno, ali reiitev je se mogoča. In za to rešitev naj bi težili vsi slovansko čuteči poslanci, posebno pa češki ministri.
Ml ne dvomimo, da bodo napredni slovenski poslanci storili svojo dolžnost v polni meri. In ker nam je rešitev Koroške srčna zadeva, svarimo že danes pred vsakim ko-rakom, ki vzbuja sum, da se hoče porabiti tragična usoda koroških Slovencev za to, da m napada volilna reforma kot celota. Poprava posamezne krivice je se mogoča in na to naj se teži z vsemi sredstvi, ali nihče nima danes več moči, da bi «vse razbil*.
Naloga napredne stranke je po naiem mnenju v prvi vrsti, napravili jasen po-
ložaj in vstrajali dosledno pri smeri, za katero se je odločilo.
Splošna volilna pravica — o enaki volilni pravici namenoma ne govorimo — bo tako močno uplivala na naše politično, gospodarsko in socialno življenje, da bodo izginile vse stranke, ki se ji bodo upirale. Taka stranka si bo mogla prisvajati kvrčjemu ; osel kritika, kri tikova t i bo mogla pri jaslih stoječe osebe in njihove tendence, na dnevno politiko pa ne bo imela neposrednega upliva.
Mi se bojimo, da pride narodno-naprednn stranka na Slovenskem v tak položaj, če korenito ne izpremeni svoje taktike.
In sedaj je zadnjičas odločen, za resen korak.' Vsak dan zamude povzroča nezaupnost, deaorganizacijo, pospešuje nejasnost, podpira uskoštvo.
Ta korak je mogoč, ne da bi stranka grešila proti svojim načelom.
Mi smo globoko prepričani, da je naloga napredne stranke, da računa brez strahu z obstoječim dejstvom, da se izjavi za splošno volilno pravico brez pridržka, da vstraja na tem stališču dosledno in odločno, prež vsake reoldive.
S trditvijo «mi smo načeloma za splošno volilno pravico ali nismo za to reformo, ker nam je krivična,* ni nič pomagano. Prvič zato ne, ker je ta trditev tako splošna, da bi se ž njo dalo oponirati vsaki volilni re-
da puhla častihlepnost in zavist je domoljubje njih napihnjeno I
_ 8-n.
Kaj delajo maoedoneki Slovani?
Nad sabo hrabro poizkušajo bodala, puške in gorjače, ker ze od nekdaj vsem Slovanom to, vsakdanje ljube so igrače 1
_ B-n.
Preveč Miotk.
Slovenski gostilničar je imel dvanajst uslužbenk, ki so mu služile kot natakarice, kuharice, sobarice, dekle i. t. d. Slučaj pa je nanesel, da je istočasno Imelo vseh dvanajst uslužbenk ime — Marija, Ker so vse zahtevale, da se jih kliče le s krstnim imenom, je uljudni gospodar drage voljo ugodil tej želji. Da bi pa no bilo kakega nespornzum-Ijcnja in zmešnjave pri klicanju, jo določil
formi, drugič — in to je za nas glavno — ker nimamo modi, preprečiti Jo.
Naj se sklenejo v Ljubljani vsak teden resolucije, ki naznanjajo naprednim poslancem, razbiti načrt volilne reforme, ostale bodo brez uspeha. Hazbiti si zna stranka svojo glavo, če vstraja nn tem stališču, volilne reforme pa ne bo preprečila. Tirati nadalje javno mnenje v to smer, se pravi siliti v močvirje, odkoder ni izhoda. Tu treba odločnega, resnega koraka.
Delavitro ne ime imeti povoda, ne zaupati napredni stranki.
Le na ta način je mogoče, da dobi stranka zopet sigurna tla pod svojimi nogami, da reši svoj «raison d<Hre», da se ne krči od dne do dne, da se ne omeji samo na kritiko, ampak zadobi pozitiven program. Le na ta način je mogoče pridobiti zopet Idrijo, obdržati pri državuuzborskih volitvah ljubljanski mandat. Le na ta način pridobila bi stranka to 1 v delavskih in industri-jalnih krajih.
Nihče naj nam ne očita, da izdajamo interese naših meščanov in naše inteligence.
Če je danes naše meščanstvo obglavljeno, naši zastopniki niso brez vsake krivde. Kdor prej pride, prej melje, in zamujeno je zamujeno. Vendar naš namen ni rekriminirati, mi le povdarjamo, da nam kljub temu ni treba obupati. Gotovo je, da je sedaj pri volitvah v državni zbor razen Ljubljane resen
zanje tale imena enakega pomena: Mici, Mi-
cika, Marička, Marica, Minka, Minca, Mina,
Marija, Mira, Mara, Mica in Maruša.
_ CM.
Leika.
O Zgagar-Schmied, o Zgagar-Schmied, kako si vendar srboritl Po sili hočeš nas Leščane v požlindrane in podivjane kikirikalce, ki bi spet nas molzli radi nekaj let, spreobrniti, da škof Tonček potem bi dal ti boljši lonček na naš račun 1 A« mi vsak čas povemo to-le ti nn glas: Prepozno k nam si prišel, Jože, da bi nam z «vero* stroji] kotel Spregledali smo in zato več ne trpimo, da še kdo nas za nosove bi poležal ter v stvari, ki so naše, drezal,
PODLISTEK.
Muhe.
Kamniikira novosti ujarjem.
Ljubezen prava domovinska pač ni sovraštva strast živinska! Ljubezen prava domovinska hvaležna vsakemu človeku je, ki domovini je koristil žćl Ljubezen prava domovinska nikoli slepo v blato ne tepta, kar domoljubje na oltar ji da, temveč se vselej vsega veseli, kar v blagor domovine se stori, pa naj storilec bo kdorkoli Sol A kaj pa zdaj počenjajo ljudji;, ki skrivajo za kamniški se list? Iz njih pisave bore so tako,
»
boj s klerikalno Hlranko nemogoč. Ne verujemo pn, da ac bodo te razmere vzdržale kar skozi desetletja, će le ne bomo križem držali rok. Upamo, da se bode to gospodarstvo prej preživelo, nego se pričakuje.
Pred nekaj leti pojavila se je pri nas struja mladih, ki si je postavila za svojo nalogo »malo delo*. Danes morebiti izpre-vidi vodstvo iinrodno-naprcdno stranke, kako neprimerna taktika je bila, da ta struja ni nasla pri njem tiste navdušene podpore, ki jo je zaslužila. Če se spominjamo na kritiko tega delovanja, je morda .Slovenec* bolje vedel ceniti nevarnost tega stremljenja zn njegove namene, nego napredna stranka korist, katero bi bila imela lahko neposredno od tega socijalnoga pojava.
Kakor smo že povdarjali na tem mestu, ni res, ia bi bila nnpredna misel med našim ljudstvom Že popolnoma zatrta. Ljudstvo dobro čuti jarem, ki ga nosi in izkuša se ga otresti, kolikor si upu. Če bodo pri prihodnjih volitvah preplavili duhovniški glasovi z dežele naša mesta, ni 'da bi moralo ostati pri tem. Le na mestih in njihovem prebivalstvu je uplivati na deželo.
Nihče ne bo tajil, tla bi za to med 'ljudstvom ne bilo ugodnih tal. Potreba pa je, da preneha na j po p rej pri vodstvu stranke vsako omahovanje, da se ustvari jasen položaj.
Nikar vzbujati upov, ki se ne morejo uresničiti in ki napravijo razočaranje tem bridkejše.
Potreba je, da prešine vse svobodomiselne sloje, vse struje, vse stanove čut, da imamo vsi cn smoter. Potreba je, da pre-vidijo to vsa javna, napredna glasila, da se premaga vsaka osebna mržnja, da se ustvari krepka, na najširši podlagi osnovana organizacija, potreba je na ljudstvo uplivati po popularnem, cenenem, vsakemu pristopnem tisku. Tendenca tega tiska morala bi bili strogo stvarna ter ozir jemati na socijalni nivo ter čuvstvovanje našega kmeta.
Poklic narodno-napredne stranke je: prilagoditi se brez pridržka splošni volilni pravici in — malo delo.
Dr. Šušteršič — izdajalec.
(Do|<ii slovunsk«^ koroškega duhovniku.)
Ne pozdravljamo se več pri nas na Koroškem z «dober dan* ali »kam pa greš*, ampak s »pereat Šušteršič*, »prokleti Klijali*.
In pri Bogu! Našim rodoljubom — in veste, kaj se pravi, biti na Koroškem še rodoljub? — krvavi srce, žalostni in potrti so, kakor še pri nobenem drugem udarcu za časa živeče generacije; videl sem solze teči čez razorano lice rodoljubov, ki so služili domovini, jeziku svojemu usipie ad vincula et car-reres, in zdihovati: nesrečni Šušteršič!
Nobentga naroda še ni zadel v teku lega stoletja bridkejši u laroc, kot je bil zadan z volilno reformo koroškim Slovencem, in listi, ki je po nesreči imel moč v rokah, da bi otrodje lahko udarec zabranil, ga ni zabrani i, vedonial In »zagrabili so Gospoda*.
Volilna geometrija Šmerlingova, ta mj-frivolnejsl vseh volilnih redov, je dala koroškim Slovencem dva, reci dva okraja, ki sta glede sigurnosti slovenskega mandata isto vredna s sedanjim takozvanim ^slovenskim mandatom> v deželi.
Okraj Velikovcc-delovec je poslal Lam-berta Kinspielerja na Dunaj, in okraj Uožtk-Beljak-Palernijon je l. 1885 dal našemu poslancu samo a (tri) glasove manj kot nasprotniku, nemško mislečemu Slovencu.
In sedanji »slovenski okraj*, ki ga dobimo po novi volilni reformi, je slabši in nevarnejši, kot vsaki prejšnjih. Pojd' se les učit! -
In grda, prav nesramna farbarija, ki se jo bridko čutila, je to, če je pisal in tolažil ♦Slovenec* in njegov psiček »Domoljub* — kaj pn hočejo še Korošci: saj dobijo en mandat, ko ga pa prej niso imeli! Brcajo nas v nesreči! Vedite, bolj resnično je: prej smo imeli dva okraja, sedaj enega; prej smo imeli zagotovilo, do bo še od prihodnje volilne pe-rijode naprej prvi okrnj gotovo in za zmirom naš, za drugega bi se pa vojskovali!
Sedaj pa vemo, da noben ni naš! Go^ rostasna ignoranca, in pri voditelju domače stranke, pri slovenskem članu odseka neod-pustljiva, je to, če kdo misli, da bo mogel podjunski kmet premagati Gušlanj, Pliberk, Železno Kapljo, Borovlje s 000 delavci, da ne
pa naj bo to pretkan cigan, zvit jezuit al' pa kaplan I Če stari škornji spet tišči: te, pa jih sezuj in bose pete krog brusi; toda naših kož za nove škornje ne doboš v stroj, pa če glavo si razbiješ in ligvorjanstvo vse razliješ med Kuharje in Figovce in druge naše rigovcel
Leski naprednjak.
S papežem je govorila.
Med zadnjimi slovenskimi romarji, ki so šli gledat v Rim papeža Leona XIII. ter po-(Jubovat njegovo copato, je bila tudi neka gorenjska ženica. Ko se je vrnila domov, jo je vprašal sosed:
• No, kaj imenitnega si videla in slišala v Rimu?*
Zenica mu ponosno in veselo odgovori
«S papežem sem govorila!*
štejemo učiteljev, i lezniških delavcev, krč-marjev, ki so vsi prodanci . . .
Torej frivolni Šmerling nam je dal 2 poslanca, in dr. Šušteršič?
Le poglejmo: Prvotni vladni načrt — in to je povedal baron Gautsch — jo imel za koroške Slovence 2 mandata.
Sovražna vlada je bila torej prepričana, da nam gresta dva poslanca. Kdaj je bil o tem prepričan dr. Šušteršič?
Če prijateljska zatrjevanja dejanske razmere, geografija, geometrija, to je realne vede,» ki so sicer pri pametnih ljudeh merodajne, niso mogle razsvetliti Sušteršičevih možganov, bi ga pa vsaj morale trkniti Lcmiševe besede in Lemiš je najoholcjs% naš sovražnik v deželi, — ki je sam povedal, in v »Freie Stimmen» je bilo zapisano, da je novi slovenski okraj <ein KampfmandaU.
In naša smrtna sovražnika Lemiš in Do-bernlk sta nam dala in odmerila ta okraj; potem je pač jasno, da sla ga zaradi lepšega le dala na papirju, dobro vedoč, da bi zmirom ožja volitev, pri kateri bodo združeni Nemci, socialni demokrati in nemčurji, ubila Slovence.
In v celi borbi za koroške mandate, in pri borbi za kočevski mandat je bil dr. Šušteršič in ž njim vred »Slovenec* tega in-famnegn mnenja, saj koroški Slovenci dobijo »en novi mandat* . . ,
Le tako si malo bolj milo tolmačimo izdajstvo dr. Šušleršiča. ki se je zgodilo dno ;"). ali G. julija l. I„ ki kratko obstoji v sledečem : Dunajski krščanski s o -cijalci bi bili volje glasovati za drugi koroški slovenski mandat kot kompenzacijo za kočevski nemški mandat, pa dr. Šušlešič jim o kompenzaciji na Koroškem še besedice ni zinil, ampak le o kompenzaciji na Štajerskem in še tam brez novega teritorij a. in krščanski socialci so imeli odločitev v rokah!
Šele, koje bil dr. Šušteršič podre gan iz Celovca, je klavrno začel in zbegano: Kompenzacija na Koroškem ali Štajerskem, in zopet drugikrat kompenzacija na Koroškem in (!!) Štajerskem. Sicer pa je vse vedelo, da se on zadovolji tudi s kompenzacijo na Kranjskem. Gospod dr.
Sosed:
< Kaj pa si govorila ž njim?*
Ženica:
«Ko sem prišla do njega, sem mu po molila bankovec za sto lir, on pa ga je zagrabil z velikim veseljem in rekel: »Bravo, bravo!* _ O-l
Oodčev odgovor.
Pri izpraševanju za velikonočno izpoved je župnik vprašal godca Jurja:
»J ur, kaj misliš, ali pride v nebesa k a ter i godec?*
Godec mu odgovori:
»Enkrat je bil že prišel eden do nebe škili vrat. Ko pa mu jih sveti Peter odpre vidi godec, da so v nebesih same grde stare babe in dn celo še nobenega farja ni med njimi. Zato se hudo prestraši pred tako družbo ter se urno poslovi od ključarja Petra, da si poišče kratkočasnega bivališča.
_ Trk.
Za gostilničarje.
Znan meni je gostilničar, ki ima vedno dosti vina, dasi vozila Še nikdar nobena ni mu ga živina.
Na pragu čisto sam stoji: *Le noter, imam dobra vina, rumeno, rdeče in dobi pri meni tudi se črnina!*
Ljudje pa mimo hodijo:
»Oh, kdo naj pil bi vino tvoje,
ki ga rodi vodnjaka dno;
sam kvari ž njim si zdravje svoje!*
In polni se gostilnica, kjer vinska kapljica dišeča vsem tožnim, bolnim leka da, vsem srečnim pa veselje veča!*
P-k.
Šušteršič, tu ste prodajali slovensko zemljopo š t i r i j a s k i li miljah! G 0 kvadratnih milj slnvonskc zemlje na Koroškem je prodanih sovražniku! In lak kratkovidnu se usiljuje za posredovalca in mešttarja v zadevah, od katerih je odvisna usoda narodov. Politik, ki res Karavank ne vidi, noj ostane doma, in varje babo!
In hti le boje pri volilni reformi so bili vsi narodi širne Avstrije, njnčeni, ali vsnj roli, — slovenski narod pa se vrača kot invalid: odsekana mu je desna roka, Koroška 1 In dal jo je odsekati sovražniku rodni sin dr. Šušteršič. Po nesreči so ga smatrali vsi drugi zn glavnega mandatarja slovenskega naroda.
Da je dosegel svoj osebni namen: za-treti njemu neljube, drugače misleče, a gotovo bolj rodoljubne poslance na Kranjskem... E f i j a 11!
Za zdaj enkrat to. Ce bi se vnela kaka polemikn — obrnile se le na pisca tega članka, da Vam postreže še z natančnejšimi podatki. Danes le še pridenem: Vsi zaupniki, na zaupnem shodu v Celovcu dne 20. julija, bilo jih je jj36, in sicer rodoljubov-korenjakov, imenoma povabljenih, mod njimi duhovnov le 28, mežnarjev in mladeničnv nobenega so bili soglasnega prepričanja: da je dr. Šušteršič zomešelaril slavni Korolan. Edini smo bili v klicu:
F e j K f i j a 11 u 1 Otroci naši, k o 1 n i t e ga!
Kako je letal doktor Šušteršič od ministra do ministra, od poslnnra do poslanca, od f). julija pa do 12. julija: skoro ni imel miim» noči In to vse le, da bi 19.000 tujcem, nnšim sovražnikom v Kočevju priboril samosvoj mandat, dočim si še v misli ni rad vzel 1 80 t i s o č S I o v e n c o v n a Koroškem in je tako prodal 60 kvad. milj slovenske zemlje, izdnl armado 120.000 Slovencev, odsekal desno roko slovenskemu rodu, pomagal Vsenemcem in Pročodrimovcem, in bo morda sedel na katoliškem shodu poleg škofa! ' S. N.
Štajerci.
V »Domovini« čitamo: Tretji nemški mandal za S p od n j o š t a j o r-s k o. Zgodila se je lumparija, katere ni nihče
Uspešno sredstvo za spanje.
A.: No, prijatelj, kako je? Ali si že zdrav?
M,: Hvala! Vse drugo bi še bilo, le spanja, prejšnjega sladkega spanja si ne morem pridobiti nazaj.
A. : Ako je vse drugo pri tebi v redu in trpiš samo šo na pomanjkanju spnnjn, potem pa lahko knj kmalu preženeš ludi to bolezen, ako hočeš poslušali moj dober .svet.
B. : Prav rad, da bi mi le pomagal! A.: Torej poslušaj! Za nedeljo sem si
izposodil «Ježa», da bi si ž njim popoldne preganjal dolg čas in obenem napnsel radovednost, kako in koga zbada ta ponizna in uboga živalica. A kaj se mi je prigodilo?! Še dveh strani nisem prebral, pa že se mi je začflo tako silno dremali, da sem moral imenitni list odložiti proti svoji volji in sem nato prav sladko zaspal za več ur, dasiravno ni pri meni navada, da bi me nadlegoval
pričakoval, a zgodila m je, kakor videti, tudi s privoljenjem naših poslancev. Doslej so imeli nemškutarji nn Spodnjem Štajerskem I in če računimo še \Vaslianov mandat spod-nještnjerskim, 2 mandata. Po ljudskem štetju iz leta 1900 imnmo nn celem Spodnjem Štajerskem, kar jo pod čilo Sohotn-Arvož-Spiel-feld-Mura, 08.342 Nemcev. Prepričani smo lahko, da se od tistega časa število Nemcev v teh krajih ni znatno pomnožila In tako dobi torej 7 0.000 Nemcev nn Spodnjem Štajerskem 21 poslance, med tem kojih dobi n a d
4 00.000 Slovencev 7,tako da pri d ena 24.0 00 NemccvnaSp. Štajerskem 1 poslanec tor na
5 H . 0 0 0 S 1 o v e n c e v tudi 1. Kdor smatra lo za pravico, in kdor smatra za pošteno, da se za nedogledno dobo vse spodnjo-štajerske trge, vsa mesta in tudi nekatere večje vasi po Spodnjem Štajerskem, kjer je lo peščica Nemcev, priklopi nemškim volilnim okrnjeni, la mora biti slep in gluh za vsako pravico, In lopov jo oni, ki je glasoval za to, da so je dalo peščici naših nemškutarjev za drobtino sedmega slovenskega mandata cel hleb, tretji spndujcšlojerski mandat. Ko se je sklenil ta naš sedmi mandat kot kompenzacija za kočevski nemški, je nastal po nemških gajih vik in krik. Sedmi mandat slovenski ne sme ostati, lako je vršnlo semintja. In prepričani smo bili tudi, da se ho dal Nemcem na nemškem Štajerskem, recimo v Gradcu, kot novi mandat, dn«i bi ludi to že bilo v obraz pravici ter enakosti volilne pravice. Da pa se bo slovensko ljudstvo na Sp. Štajerskem udarilo v lice na lako oduren, na la lopovski način in s tako mirnimi obrazi ludi nnših zastopnikov, tega nismo pričakovali nikdar. Žo to, da ustvarjajo na Spodnjem Štajerskem, ki je po večini agrarna dežela, !1 mestni mandati, je pljuska v obraz sploš-nosti volilne pravico. Da so pa vsi ti trije mestni mandati dajo Nemcem, oziroma nem-škutarjem, ko jo vondar vsaj ena tretjina prebivalstva mest in trgov slovenska, je druga in sicer najbolj lopovska pljuska v obraz vsej pravičnosti.
Takšno velilne reforme pri nas ne Ire-bamo! Volilna reforme, ki bi za desetletja potlačila slovenski element po naših mestih in trgih v sužnost, kakor je bil v njej pred
spanec podnevi. — Zdaj pa pojdi, stori tudi ti tako in ozdravljen boš!
Zel.
Plačilo za dobra dela.
Kmetica: Naši predniki so bili bolj goreči kristjani kakor smo sedanji kmetje. Poglej, na kakih strmih hribih stoje cerkve okrog In okrog! Vse tc so sezidali naši predniki z velikim trpljenjem, ker so morali kamenje in druge pri zidanju potrebno reči znositi na svojih hrbtih iz nižav na hribe. Bog jih je za taka dobra dela gotovo bogato poplačal,
Kmet: Seveda jih je poplačal, čo no z diugim, pa vsaj s tem, da jih je za več let prej, kakor bi drugače morali živeti, poklical iz to solzno doline in jih tako rešil iz krempljev njihovih črnih mučiteljov.
B.
50 leti, takšno volilne reforme nočemo in ne maramo. Ako naši poslanci ne morejo doseči, da pripade eden teh s p o d n j e s I a j c r s k i h mestnih mandatov po proporcial-n e m voli In o m sistemu Slovencem, potem jim bo povedalo ljudstvo, da tnkšne volilne reforme ne mora. Od vseh strani dobivamo nešteto pisem, v katerih se ogorčeno izjavlja proti takemu nasilstvu, v katero so prikimali tudi nnM zastopniki. Slovenska politična društva, dvignite se in povejte ljudstvu, da ima sedaj spregovoriti konečno in odločno besedo!
Slovensko politično društvo za Spodnji Štajer v Mariboru je v svoji odborovi seji sklenilo, da imajo državni poslanci v sporazumu s posebej v to voljenem odsekom sklicati javno zborovanje, dostopno vsem štajerskim in koroškim slovenskim volilecm. Zborovanje se ima vršiti v Mariboru, dn se morejo udeležiti tudi volilci iz radgonskega in ljutomerskega okraja. Govorilo se bo le o položaju, ki je nastal po dosedanjih sklepih odseka za volilno rrformo. Tako vendar končno pride cela zadeva pred forum ljudstva.
Primorci.
V Trslu, v Istri in na Goriškem jo zavladalo veliko ogorčenje, kakorhitro se jo izvedelo, kako baranla dr. Šušteršič z Lnhi glede primorskih mandatov. Za Goriško mu jo pomagal barantati il depulato friul.mo dr. Gregorčič. Pri nas je šlo za to, da se vendar enkrat dvigne na površje slovanski značaj naših pokrajin, o katerih celo Slovenci po Kranjskem in Štajerskom sodijo, da so pretežno laške, dočim je resnica pač obratno. Toda do toga ni prišlo, ker je barantal dr. Šušteršič. Posebno ogorčenje je zbudila okolnost, da je trdil dr. Šušleršič po »Slovencu*, da so dane Slovanom v Primorju nekake kompenzacije ra Lahom prepuščena dva mandata za Goriško in Istro, da pa noče poledati, v Čem obstoji (a »odškodnina«. Lagali so tudi nekaj o modri potezi, kakor da bi se po volilni reformi bližali Slovenci Lahom ter bi se bilo doseglo kako pravično sporazumljunje. Resnica pa jo le ta, dajo vlada obljubila podpirati'v Primorju klerikalna stremljenja, in dr. Gregorčič si je bil svest, da kakorhitro pomaga Lahom, bodo ti pomagali njemu pri prihodnjih volitvah. To je bila tista tako strašno modra poteza. Ogorčenje je umevno in opravičeno. Dr. Šušteršič se je v svoji frivolno3ti potem še norčeval v »Slovencu* z govorom poslanca Gabrščeka v odseku za volilno reformo, ker so je pošteno potegnil za goriške Slovence, dočim jih je dr. Gregorčič s Šušteršičem prodal: Norčeval so je. . . ali ne zasluži, da se mu plača prav pošteno tako norčevanje?!
Ogorčenje so je pojavilo takoj ludi v Trstu in v Istri, saj so v Marezigah sklenili protest proti temu, da se viša Lahom mnn-date, ter so zahtevali, dn naj poslanci, Če ni drugače, z obslrukcijo preprečijo sprejetje take volilne reforme. To je pač dovolj jasen govori Naše dežele se pridružujejo glasovom proti dr. Šušteršiču in njega pajdašem, tako da je ta Človek vsled svojih spletk pri volilni reformi že vsestransko obsojen, S,
_
Dopisi.
Z Gorenjskega. Naša romantična slo venska Švica je z dnem 23 m, m. sto pila v novo dobo svoje zgodovine. Z otvo ritvijo bohinjske železnice je otvorjena (In-renjski tudi nova bodočnost — ako lepša, to pokaže bodočnost. Vsekakor zasluži ta po prirodi tako bogato obdarjeni del naše do movine, da ga obsine boljša usoda nego se v nekem oziru naznanja že danes, namreč da Gorenjska obvaruje pretečega goapodarskaga propada. To pa leži v prvi vrsti v nas samih. Spoznati moramo mi najbolj neprecen-Ijivo vrednost nadih prirodnih krasot. V tem leže za nas zlati zakladi, ako jih bodemo znali po vrednosti izčrpali. Čakati ne smemo in ne maramo gledati, kako bi jih nam pred nosom črpali tujci. Za glavo se prijemati, ko bi bilo prepozno, nam ne bo v čast. Tujec bodi v naši Švici le gost, ko plača vstopnino, t. j. najemnino, gospodarji ostanimo sami in krenimo se! Kdor ima lop košček zemlje, izrabi jo za tujski promet. Kako radi zahajajo v naše kraje bogataši iz raznih krajev sveta, o tem najbolj priča življenje na Bledu, v tem »biseru naše domovine*. Okrog blejskega jezera je že napolnjeno vse, blizu vode že ni več skoro dobiti stavbišča in oni. ki hočejo zidati vile, so pričeli lezti že na bližnje vrhove. Nova železnica je dala Bledu še neizmerno večjo vrednost. Gotovo bodo imeli od železnice v tem pogledu dobiček tudi drugi kraji ob železnici, posebno Bohinjsko jezero. Tu se nakupuje svet in se zida vse vprek. Tako je skoraj gotovo, da bodo kraji v bližini železnice v par letih prenapolnjeni, ker svet je rad blizu prometne proge. Pa so ljudje, ki žive rajši v kakšnem tišjem, mirnejšem zavičaju, dalje od železničnega tira, kamor ne seže smrad železničnega kuriva. Tudi takih krajev ima naša divna Gorenjska v obilici. Taki so n. pr. kraji okoli Begunj in pod romantičnim vznožjem mogočnega Stola. Prvo mesto med temi kraji pn gotovo zavzema vas Poljče pri Begunjah, znana že mnogo let po udobno urejeni penziji Šlur-raovi. Ta kraj s svojimi senčnimi vrtovi, milim zrakom in nad vse izborno pitno vodo je kakor ustvarjen za gospodo, ki se hoče od mestnega hrupa odpočili in si hoče utrdili zdravje. «Poljče imajo bodočnost*, tako se čuje ponovno in kdor ve ceniti vrline pravega letovišča, spozna resnico gorenjegn reka. V zadnjem času je v Poljčah nakupil lepo posestvo Resmanovo znani slovenski rodoljub dr. Janežič iz Voloske in je priredil kot letovišče. In nedvomno se bode ta kraj razvijal od leta do leta prav kakor zasluži. Pri lej priliki ne smem pozabiti na neko stvar, ki bi bila primerna škodovati lepim Poljčam. Nedavno se je bila po nespametnih ljudeh raznesla govorica, da preti Poljčanom nevarnost po »vulknničnih izbruhih*. To so abotne govorice!  Res so se bili vneli podzemski plini, izvirajoči iz karbonskih plasti, a take neznatne stvari se dogajajo povsodi in bi bilo nespametno misliti pri tem na kako nevarnost za ves kraj. Kdor želi uživati Čez poletni čas krasno prirodo ob vznožju Stola, naj se po takih govoricah ne da preplašiti in naj pohiti v lepe in zdrave Poljče! Naša vrla »Deželna zveza* bo gotovo obrnila vso pozornost tudi na ta lepi kraj naše Gorenjske.
Iz Medvod se piše: Dne 1. julija t. I. so v Preski blagoslovili »Delavski dom . Društvene pevce in pevke je poučeval sosedni organist. V župnišču pa so je sklenilo, naj se društveni pevci postavijo tudi v cerkvi pri maši, orgija, pa naj sosedni, sorski organist. Naš g. nadučitelj, ki je vodil cerkveno pelje, odkar je pri nas, pa ni hotel dati ključa od orgelj, kar je čisto naravno. Župnikov »ban-dafirar* pa je — po tolovajsko — s silo odprl orgije. G. nad učitelju pa to menda ni ugajalo, in je takoj pustil orglarstvo. Zdaj pa imamo v cerkvi vodno veliki petek. Naš župnik Janez in neka * botra* sta pa sklenila, naj se največja Marijina hči nauči orgijati,
da bo v cerkvi »orgvava*. Pri tem pa me Setari šc nekdo, čegar ime pa za sedaj zamolčimo. — Da našega župnika Brenceta ženske in šivankarji vladajo, to je znano. Da pa Janezu ženske tako ugajajo, da hoče imeti žensko za vodjo cerkvenega petja in za orgijanje, tega pa doslej nismo vedeli.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— V Goričanah se je ustanovila godba na pihala. Sedaj igra že 14 godcev. Godbo poučuje g. Fr. Kolenc iz Goričan. Godba potrebuje podporo, da si bode nakupila potrebnih not, inštrumentov i. t. d., zato bodi vsakemu zavednemu človeku priporočeno, da pristopi godbi kot ustanovnik 7. 10 K ali kot podpornik na mesec 50 vin. Ko se bode godba izvežbala, bode igrala večkrat javno in s tem se bode društveno življenje v naši okolici dokaj poživilo.
— V Medvodah je sedaj vse polno letoviščarjev. Stanovanja so vsa že oddana, saj je pa zares v Medvodah prijetno leto višče, kjer so vse udobnosti. Železniška po-slaja, senčni izprehodi, kopališče v Sori in Savi, Lavn-lonis pri g. Jarcu, krasni izleti v okolico n. pr. v Smlednik, Sv. Katarino, Grmado, Goričane i. t. d.
— Hišo je kupil od g. Lovrenca Kavčiča v Medvodah gospod Jul. Novljan iz Medvod za 17.000 K.
— Miharere moine gern (Habe die Ehre, meine Herren) to je pozdrav Rožnika iz Govejeka. Radovedni smo, kje se je ta brihtna Rožnikova glavica naučila tako lepe nemščine, Najbrž od gospoda kaplana Brajca, ki svojo pristaše v vseh lepih in potrebnih rečeh poučuje.
— Pretočeni teden je zaslišaval preiskovalni sodnik iz Ljubljane priče o dogodkih 30. oktobra 1905, pri razpravi v Ljubljani se bode pa pokazala potem vsa resnica, kako so klerikalci lagali pri pričevanju.
— Žlobudra iz Rakovnika in Brajc so privlekli prod okrajno glavarstvo 15 prič, ki so lagalo proti učitelju in učiteljici iz Sore. Brajc in Žlobudra naj le počakata, da bode zadnja beseda izgovorjena. Mi nalašč nočemo pisali o pričah, ampak Brajc bode že potem razočaran, ko mu bodemo dokazali, da so ljudje pričali, ki jih še ob raznih dogodkih ni bilo v Sori. Bode že vse prav prišlo. Tudi s šolarji pride na dan, kako so jih nagovarjali klerikalci.
Letni občni zbor ,Zveze kranjskih gasilnih društev" in tridesetletnica prostovoljnega gasilnega društva t Škof ji Loki.
Občni zbori »Zveze« so vsako drugo lelo. Za letos si je izbrala »Zveza* prijazno Š kol jo Loko za kraj zborovanja, to pa zalo, ker obhaja škofjeloško gasilno društvo svojo tridesetletnico in je isto sezidalo prav letos krasen »Gasilni dom*, ki je na glavnem trgu poleg Deisingerjeve hiše. Škofja Loka jo bila na ta slovesni dan 20. julija 1.1. vsa praznično okrašena. Meščani, brez razlike mišljenja, so okrasili hiše z zastavami, pri mestnih vhodih pa so stali slavoloki. Sprejemanje gostov je bilo napovedano od '/a 7. ure zjutraj daljo. Prišlo je nenavadno veliko gasilnih društev, namreč okrog trideset. Oddelek gasilcev jo čakal zjutraj pri vlakih dohod društev, ki so se pripeljali po železnici. Pozdravljala sta goste načelnik gosp. Debeljak in tajnik gosp. Kramar. Z domžalsko godbo na čelu so potem korakala vsa društva s kolodvora v Skofjo Loko. Ta čas pa so prihajala društva iz selško in poljanske doline ter iz Sorc. Po kratkem odmoru v gostilni g. Ig. G u želj a so odkorakala vsa društva k skupni maši v
župno cerkev. Pri maši je svirala domžalska godba nabožne komade. Po maši je bil blagoslov gasilnega doma. Dom je blagoslovil župnik g. Šinkovec z asistenco. Po dovršenem cerkvenem opravilu je škofjeloški župan gosp. notar Lonček pozdravil vsa gasilna društva, po imenu pa še posebno domače gasilno društvo. Povdarjnl je posebno v govoru, da naj vladata med gasilnimi društvi ljubezen in sloga. Za tem je povzel besedo tajnik »Zveze*, gospod nadučitelj Trošt, ki je z vznesenimi besedami slavil delo ognjegascev, ki naj ne poznajo pri društvu nobene stranke, ampak samo pomoč bližnjemu. Posebno je povdarjal, da so v zvezi stoječa društva po veliki večini slovenska. Njegov govor je bil z navdušenimi «Nazdar»- in <2ivio»klicJ sprejet. Društva so potem dobila navodila, kje imajo pripravljeno kosilo, takoj nato je bil mimohod (defiliranje) vseh društev, ki so se potem razšla po raznih gostilnah. Ob '/,, 11. uri je zborovala zveza v šolskem poslopju. Predsednik je bil gosp. Petrič iz Postojne. Poročal je potem tajnik gosp. Trošt, V »Zvezi* je 145 društev, vseh na Kranjskem pa 162. Delegatov je danes 64. »Zveza* je pristopila k Zvezi slovanskih gasilnih društev*. Nemška društva so ostentivno sklicala danes shod v Kočevju. Tu je nastal vihar zborovalcev, ki so klicali: Proč z njimi, fuj taki kulturi itd. Gosp. Trošt jo povedal, da Nemci navajajo kot vzroke, ker se je vpeljalo slovensko poveljevanje, ker dobe nemška gasilna društva premalo podpore od dežele, čeravno so dobila samo kočevska 13.065 K podpore. Ker gredo Nemci zase, odpade tedaj 18 nemških društev. Zborovalci kličejo: Revno Število naj le gre! Nato predlaga g. Trošt sledečo resolucijo: »Občni zbor „Zveze" protestira z ogorčenjem proti napadom na „Zvezo- in zvezni odbor od strani kočevskih gasilnih društev.*   Resolucija sprejeta z viharnim odobravanjem. (»Zvezo* so n mireč napadali Kočovarji  v listih  cGottscheer Bole* in Deutsche Stimmen*.) Tajnik .omenja dalje: Dovolila se je društvena kolajna. Občine premalo podpirajo gasilna društva. Zavarovalnice prispevajo premalo. Kranjska hranilnica da rada podpore.   G. Barle iz Ljubljane vpraša: Zakaj je šla letos »Zveza* k zborovanju nemške »Zveze*, to jo znamenje, da še ni razrušena »Zveza* z nemško »Zvezo* gasilnih društev, Trošt razjasni, da ni »Zveza* poslala, temveč je en ud šel kar tako na )unaj, da pa v/veza*, čeravno ni v nemški Zvezi*, ostane v prijateljskih odnošajih z vsemi gasilnimi zvezami. Stanje blagajne je ugodnejše kakor poprej. Preglednikom računov so voljeni gg.: Barle, Maurer in Tavčar. Predlagali so potem: G, Ogorelec: Deželni odbor in c, kr. deželna vlada naj prisili županstva, da store svoje dolžnosti napram gasilnim društvom. G. Fajdiga: Deželni odbor naj ukrene, da da odškodnino pri požarih tista občina, kjer se pomaga. G. Petrič: Ustanovi naj se domača deželna zavarovalnica, ki bi lahko plačevala večje prispevke za gasilne namene, In ti predlogi so bili sprejeti soglasno. Za predlog gospoda Lav-tižarja, naj bi bil občni zbor zveze vsako leto, je glasovalo samo 17 delegatov, zato ni bil sprejet. Za ta Lavtižarjev predlog so se oglasili k debati: Proti: Završnik, Tavčar, za pa Boltečar in predlagatelj sam. G. Lavtižar je predlagal šc: Društvene tiskovine in list »Gasilec* naj so tiskajo v učiteljski tiskarni, vsakemu društvu naj se podeli brezplačno po štiri iztise F. Barletovih redovnih vaj, Sprejeto. Nato se je izvršila volitev. Skrutina« t orjem sta izvoljena gg. Kramar in Rundt. G, Barle priporoča pred volitvijo, naj se tako vrše volitvo, da dobi vsak politični okraj svojega delegata, ki naj bi bil starosta vseh gasilnih društev v okraju. Vnela se je na te besede živahna debata. G, Trošt pravi, da jo to proti pravilom. Debatirali so še: Lavtižar, Završnik in Barle. Končno je bil odobren predlog g. Bnrlcta. Volitve so izpadle potem tako za okraje: Radovljica: iv, Rus; Kamnik: Iv. Fajdiga; Kranj, Škofja Loka: J. Deboljak;
I. prlloja »Gorenjcu" št. 31 iz 1.1906.
Ljubljanska okolica: V. Ogorelc in Majer; Krško: Josip Tratar; Novo mesto: Avg. Luzar; Postojna: J. Petric; Logatec: J. Mrhar. S »Slavu-klici na cesarja je predsednik zaključil zborovanje. Ob 11. uri je koncerto-vala domžalska godba na glavnem trgu. Popoldne je bil ljudski koncert na dvorišču g. Otona (inzelja. Igrala je domžalska godba in peli so vmes razni zbori. Bilo je tudi sreč-kanje z lepimi dobitki. Tudi ples je bil v stranski sobi, ki je bila vedno polna plesalcev. Tako se je zaključila slavnost, ki bode gotovo vtakimu v spominu, kdor je bil v Škofji Loki ta dan. G.
Tedenski politični pregled.
Nova vlada na Hrvaškem jo imenovana. Dolgo so trebali visoki krogi, da premislijo, ali bo \lnda, ki jo je predlagala po ljudstvu v to edino pooblaščena koalicija, v resnci prava za hrvaško ljudstvo. Imenovani so: podban in oddelni predstojnik za notranje zadeve dr. Vladimir pl. Nikolić; odd. predtt. za pravosodje dr. Mir. Badaj in odd. predst. za nauk in bogočastje dr, Milan Hoje. Vsi ti so možje, ki stoje s svojim političnim prepričanjem bliže koaliciji nego vsaki drugi stranki.
Ogrsko. Ministrski predsrdnik dr. Wc-kerle izdeluje celo vrsto zakonskih načrtov, ki se predlože državnemu zboru, ki se skliče dne 10. oktobra. — Nova opozicijn se sestavlja. Voditeljem je izbran baron BanlTy.
Rus'ja. Mislil je svet, da bo po razpustu dume vzplamenelo po celi Rusiji, da se začne revolucija, kakršno svet še ni videl. Na brezsrčno in ošabno pnziranje in teptanje ljudskih pravic od strani carja in njegovih sa-mosilnih državnikov bi bil vsakdo pričakoval tak odgovor. In vendar se ni zgodilo. Pač pa se vrše tuintam manjši ali večji punti, ali v splošnem je Rusija mirna, in zdi se, kakor da se nekje v neznanih globočinah pripravlja ter kuha, da gotov čas izbruhne na dan. Morda nam prinesejo bodoči dnevi poročila o novih pretresujočih dogodkih. — O Rusiji prinašajo protislovenski listi strašna poročila. V resnici pa se ne godi tam sedaj ničnena vadnega, ali reči pa se ne more, da bi to značilo mir. V Petrogradu je aretiranih baje 2000 oseb, tudi ruski centralni revolucijsk odbor. V Moskvi ni prišlo do stavke, v IV trogradu stavka 7000 delavcev. V Kronšlatu so nameravali baje mornarji pričeti vstajo 1. avgusta. Pri Pobjedonoscevu so našli zopet bombo. Car se snide baje v kratkem z nemškim cesarjem.
Mednarodna mirovna konferenoa v Londona. 23. m. m. se je otvorila mednarodna mirovna konferenca, katere seje udeležilo fiOO delegatov. Posebno navdušeno so bili sprejeti odposlanci dume, ki pa so izjavili, da se morajo vrniti domov, ker je z razpustom dume tudi njihov mandat ugasnil. Za predsednika 'je bil izbran lord Weardale, ki je izjavil, da zanesljivo pričakuje časa, ko ne bo vojske, da bi so poprej ne sklicalo razsodišče, V imenu kralja je pozdravil zborovalce ministrski predsednik Campbell-Bannerinnnii.
Novičar.
Agitacija za katoliški shod. Prod 14 dnevi je priganjal neki župnik na Gorenjskem
z lece, da so morajo tudi fantje in možje iz njegove farje v častnem številu udeležiti katoliškega shoda v Ljubljani.  Prišli bodo vsi Slovenci skupaj, govorili bodo imenitni govorniki, shod bo trajal 3 dni. Ker jo bil isto nedeljo ravno evangelij, kako je Jezus 4000 mož nasitil s sidmimi ječmenovimi kruhi, so poslušalci mislili, da bo na katoliškem shodu ravno tako. Toda župnik je povedal, da mora vsak udeleženec plačati za prvi dBn 40 vin. za vse 3 dni pa 2 K, da se pokrijejo vsaj deloma ogromni stroški (?) priprave.  V nedeljo pa je vabil isli gospod, da ima še nekaj v&topnie za shod, kdor se želi udeležiti, ima samo še danes čas, danes naj pride laiovž, k večjem še jutri, potem nebo dobil več vstopnice.  Kakšni so eni ogromni pri pravljalni stroški in v kak namen se bo pre-bili k porabil, g. župnik ni povedal. Mi pa vemo! Dižavne in djželnozborske volitve so pred durmi, golaža bo treba 1
Naš bvnmni kolega, ki sliši na ime .Slovenec* . se je po dolgem ugibanju vendar ojunačil in reagiral na naše poročilo o škofje-oških občinskih volitvah. Kaj novega ni povedal ta naš prijatelj! Le za neko namišljeno razliko med našim in »Narodovim* poročilom je zagrabil liki lačni pes za oglodano kost. Pa to pot ni brihtna bučica »pogruntala* kaj dobrega, kajti povemo mu: prvič, da nas v tej pasji vročini ni volja učili »Slovenčeve* gospode še prav brati, in drugič, dn bi še vsak analfabet v katoliškem društvu na spodnjem trgu, če bi mu kdo na glas prebral najprej celo poročilo »Gorenjca*, potem pa ono v »Narodu*, lahko brez posebne težavo, takoj uganil, da je slednji po prvem posnel ono razlago gledo neznatnega zanimanja za volitve in da se potemtakem njiju poročila no razlikujeta čisto nič drug od drugega. A
— govdarjamo to še enkrat — prečitati mora celo poročilo, ne pa posamezno stavke in brez kriterija. Da ne izgubljamo o tem še besed, naj nam ljubi »Slovenec* odgovori še na ta vprašanja: V koliko so pronosirani kle rikalni voditelji loških pobožnjakov vplivali do zadnjega časa na izvoljene odbornike III. razreda, izvzemši g. Maherja? Ali niso ti vo ditelji že sub rosa postavili svoje kandidate, kakor Kuferšmida, Lahovega kovača, Marelen moharja in druge enake prosvitljcne glavice klerikalnega kalibra? Ali niso hoteli nekateri zvesti pristaši klerikalcev sklicati tik pred volitvami zaupni shod, da bi v javnosti na stopili s svojimi kandidati? V koliko se je vodstvo, tukajšnje napredne stranke vtikalo v zadnje občinske volitve? Znkoj vlači »Slove nec» na dan take klobasa rije o liberalni «Nn rodni Čitalnici* in njenih veselicah, mari jo čitalnični odbor agitirnl proti klerikalcem? Torej, gospodjo, da se vidimo I Kar se tiče g. Fr. Sušnika vprašamo Vas, možje pobožni ali pa poznale lega moža, ki v svoji hiši no trpi niti »Naroda* in jo še celo agont jetične škofove zavarovalnice? S tem smo razpršili
— »duhomomo useglo*! Saj num jo že to dovolj v podkrepljonjo naših trditev v »Gorenjcu*, da »Slovence* sam priznava, da so se volitve vršile brez kakega pritiska. »Slovenec bi nam končno storil malo uslugo, ako bi nam še pojasnil, da li je ros to, o čemur govori vsak otrok že, da se jo klerikalna stranka absentirala pri zadnjih volitvah naj več zaradi tega, ker jo potrebno, da se ne razburijo napredni Ločnni, kateri naj bi tudi
pri f-pevali k stroškom za nameravano razširjenje župne cerkve?
Nemška lola V Domžalah. Iz Ljubljane poročajo, da je šolski svet v Domžalah sklenil, da se dovoli tamošnjim tirolskim naseljencem nemška šola s pravico javnosti.
Požar. V soboto je pogorela šupa s srnom Aleksandra Koširja v Hotemažah pri Kranju, kočarju Jožefu Kernu »pa pod, hiša in svinjak. Košir ima 8000 K škod«, Kern pa 1800 K, Zavarovalnina znaša 3600 K. Koširju so zgoreli tudi trije prašiči. Ogenj je zanetil najbrž po neprevidnosti lajnar Vincentij Tomšič, ki je prenočil pri Koširju.
Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici priredi dne 5, avgusta t. I. ob 4. uri popoldne veselico v restavraciji Rudolfa Kunsteljna v Radovljici. Spored: Godba na lok, pelje, Andrej Grabež, igrokaz Iveh dejanjih, srečkanje, šaljiva nošta, prosta zabava in. ples. Vstopnina DO vin.
Odbor.
Veliko ljudsko veselico priredi Sokol Kamniku s sodelovanjem kamniških narodnih društev in častitih dam na kori«t Sokolskemu skladu v nedeljo dno o. avgusta MlOli na vrtu Rodetovo gostilne na Šutni Kamniku. Spored: 1. Sokolska koračnica* 2. »Avstrija v zvokih*, valček, svira mestna godba. 3. H. Satner: »Za dom med bojni grom», moški zbor, poje Lira. 4. Zbor |z opere »Zrinjski*, 6, »Spomin na Kranj*, četvorka, svira mestna godba. G. Slavnostni govor, govori starosta »Zveze slovenskih sokolskih društev* brat dr. Vladimir Ravnihar Iz Ljubljane. 7. Kocjančič: Oblačku*, moški zbor s tenor in bariton-samospevom, poje Lira. ' H. Telovadba: a) vaje na orodju; b) proste vaje (zagrebške). 0, »Fata morgana*, potpuri. svira mestna godba, 10. Foerster: Povejte ve planine*, moški zbor, poje Lira. 11. »Ljubica*, polka mazurka, svira .mestna godba. 12. Hej, novaki*, koračnica, svira Mestna godba. Ko-rinndoli• korzo, ples, šaljiva pošta, srečolov in razne ljudske zabave. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnice so po 40 vin. in se kole-iujejo z narodnim kolekom. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti. Na veseličnem prostoru bodo postavljeni razni paviljoni, v Katerih bodo postregle častite dame z okusno jedjo in pristno kapljico. Veselica je ob vsakem vremenn. Odbor.
Slovensko bralno društvo v Kranja priredi v nedeljo dne 12. avgusta t. I, popoldansko veselico s koncertom in plesom na vrtu g. Greizcrja. Sodeluje tukajšnja meščanska godba. — Več prihodnjič.
Odbor.
Z nožmi sta obdelala Alojzij Berčič iz Srednjih in Franc (!of iz Gornjih Bitenj kočarja Blaža Pušarja iz Gornjih Bitenj, ker ju je spodil iz hiše, kjer sta so prepirala z njim. Pušar je "težko ranjen. Oba fanta sta zaprta.
Slovenski znak, obstoječ iz lipovega peresa s cvetjem v narodnih barvah le eden cvet s tremi glavicami je belo-modro-rdeče, je dala napravit1 znana narodna tvrdka UršiČ & Lipej v Brežicah. Znak je jako okusno izdelan v email. Cisti dobičok je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Kden znak stane 1 krono; pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naročijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič & Lipej v Brežicah ob Savi. Slovenci! Narodni sovražniki nas vodno bolj in bolj pritiskajo, tuji naval grozi preplavili naše pokrajine. Bolje nego dosedaj moramo ponosno povdarjali vsepovsod »Slovenec sem 1» Pokažimo se Slo-
vence vsepovsod, s slovensko govorico, s slovenskimi znaki 1 Segajte pridno po slovenskih znakih; nosite jih ob vsaki priliki, zlasti na potovanja!   Odbor za slovenski znak.
Zopet otrok zažgal. »letni sin Franca Tršana v Sv. Valburgi pri Kranju jo zažgal domačo hišo in hlev. Zgorelo jo poleg tega
tudi 210 kron denarja. Skupne Škode jo .'»000 kron.
Tombolo priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Begunjah na vrtu gostilne g. Val. Šlnrma v I'oljćah v nedeljo dno 12. uvguala I906i Spored: Tombola. Prosta zabava. Začetek ob pol 5. uri popoldne. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Ob slabem vremenu se preloži na prihodnjo nedeljo. Cisti dohodek je namenjen za društvene pol rube. Odbor.
Otvoritev razstave vajenskih del 01 Bleda se preloži na 12. avgusta vsler. nepričakovanih ovir. Trajala bode do 20 avgusta i
Otrok utonil. V Zgornjem Preknrju pri 'Brdu je utonila l'/^ctna hči poseslnicc Ivano Kovic v mlaki pred hišo. Vzrok tega je mat sama.
Kamniška podružnica slovenskega planinskega društva otvori v nedeljo dne 12. a\gusta t. I. kočo na Kamniškem sedlu (1897 m). Pot do koče je iz Kamnika kakor tudi iz Logarjeve doline čez Okrešelj udobno popravljena. — Planinci in planinski prijatelji dobrodošli I
Novi ljubljanski divizijonar general major pl. Dillmmin je rojen leta 1853. v Li vornu. Prvih deset let je služil pri lopničar stvu, pozneje je prišel k generalnemu štabu. Lota 1888, je postal stotnik, leta 18(J0. ma-
jor, leta 181)3. podpolkovnik, leta 1WI&. polkovnik, leta 1002 generalni major in povelj nik 2, brigade v Sarajevu.  Odlikovan je z redom železne krone 3. vrsle.  Ali zni kak jugoslovanski jezik, ni znano.
Deželni odbor je v seji dne 31. julija sklenil, odposlali c. in kr. vojnemu ministrstvu vlogo, s katero z ozirom na izredno veliko nevarnost, ki je pretila glavnemu mestu in mnogim vasem okolice ljubljanske z eksplozijo smodnika v vojaških smodniških skladišč, prosi, da vojna uprava vse potrebno ukrene za varnost mesta in okolice, dokler ne zgradi v povsem varni pokrajini druga skladišča za smodnik.
Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur-. V službo *c »prejele: knjigovodju, korespondent, kom toarisi, 2 poslovodja špecerijske, 8 pomočnikov mešane, 4 pomočniki špecerijske, 4 pomočniki železninske, 4 pomočniki mnnufatlirne in pomočnik galanterijske sli oke ter prodajalka za knjigarno. Potnik za Krunjsko in Goriško in 3 učenci. — Službe iščejo: Poslovodja, 4 kontorisli, 7 pomočnikov mešane, 3 pomočniki špecerijske, 2 pomočnika žel'/.-ninske in 4 pomočniki manufakturne stroke. 2 prodajalki, blagajničarka in 8 koutorislinj.
Neljube pomote. — V naš zadnji uvodni članek, kakor tudi v notico glede resolucije slovenskega političnega društva v Golovcu se je vrinila zelo neprijetna pomolu. Tam, kjer govorimo o volilni rtformj glede Koroške, mora sluti, — kar so naši bralci že gotovo sami popravili — daje nesprejemljiva m ne neizpremeiiljiva. -- V pod-lisku bi se morala v sestavku »Pogovor o volilni reformi* glasiti predzadnja beseda — izvolili namesto volili. — Med osebnimi vestmi nuj se glasi v drugi vrsti davčni
namesto dvorni. *
* * *
Slavnostna  otvoritev Vilharjevega
spomenika se vrši - - kakor že omenjeno — v nedeljo, dne 12. t. 01, v Poslojni.
Stari predsodki. Proti vsem vrstam umetne masti so deloma opravičeni predsodki. Jedilna mast «Ceres» pa ni nikak zamenek (surogat) in nikaka umetna masi, temveč naravna maščoba kokosovega oreha. Tudi se jedilna mast «Ceres» ne napravlja iz uvoženih olj uli masti, temveč se iztiska v lastnem zavodu iz na zraku posušenih orehov. Torej je zajamčeno čisla rastlinska mast najboljše kakovosti, jako redilna in lahko prebavljiva,
Občina, ki ne more plačati svojega tajnika. Kavno pred letom je prinesla tržaška »ICdinost* pod tem naslovom sonzačno vest,
da se riokjc v bližini Novega mesta nahaja I lično vzglede o kmetijskem knjigovodstvu, občina, ki ne more plačati svojega tajnika. Zaključuje pa pisatelj z »Dobrimi nasveti*, Po vzornem gospodarstvu županovanja zmož- ki sami povedo mnogo več, vsaj pripro-nih župnnov in vslcd vzorne kontrole dežel-Istomu kmetiču, nego vsaka obširna iu učena nega odbora nad občinskim premoženjem knjiga. O priročno3ti te knjižice se bode takih občin, ki ne izkazujejo račune svojega vsakdo sam najbolje prepričal; ni je nam imetja, je bila dotičnu občina rei tako v treba naprej hvaliti. — Dobiva se v Dra-škripcih, da so celo občinski reveži morali gotin Hribarjevi knjigarni v Ljubljani. Cona klicati glavarstvo na pomoč, če so hoteli, da knjigi je 1 krona, s poštnino 10 vin. več. jim je župan izplačal mesečno podporo iz Pri naročbi na 100 izvodov se jih dobi 10 svojega žepa, kakor je trdil. Tajnika pa je po vrhu. plačeval le, če ga je terjal in še takrat le v manjših zneskih, kvečjemu po 10 kron. Drugo jo ostalo mesec za mesecem na dolgu. Selo, ko je prišla cela ta umazano^ vzornega katoliškega župana v javnost, je vposlnl večji najuljudneje naznanja podpisana tiskarna, da Znesek na račun. Toda pretežna polovica je I  ^ _ kaJ£or &Q      ftfl jjr vcrodo,tojne še vodno ostala na dolgu. Kakor iz zaneslji-  .   / .  * M ,,     .   . '
vega vira izvem«, se bo ta vzor-župan glede slnmi ~ !e vse ,tari Solske tl9kovine< ker tega dolga v kratkem najbrže moral zago- bodo »zoret za nove tiskovine z Dunaja došli varjati pred civilnim sodiščem v Novem me- šele v nekaj tednih. Nato jih bode deželni stu. Splošno je znano, da denar od njega kar Izolski svet šele revidiral, prilagodil in jih nerad gre; tudi je znano, da si je dal klub 1^ Mq gc bodQ svoji bahatosti svojčas izpostaviti ubožm list _______ ,
po svojem predniku. Za ta slučaj mu ubožni | _______ SUKCCSlVflO
list ne bo nič pomagal. Puč pn bo veliko pomaganoga, ako so ob priliki javnosti natančneje opiše perje tega čudnega tiča. In pri ti priliki upamo, da se bodo odprle oči tudi
da bode mogoče porabiti še staro zalogo.
Toliko v vednost, da slavna šol?.ka vodstva nhko že sedaj broz bojazni pravočamo na-enemu njegovih zagovornikov, ki je tolikanj I ročajo potrebne šohke tiskovine.
prezaupljiv, da ga tudi sicer protežira kol pristnega liberalca. Pa ni in bojimo se, da bo nekdo silno razočaran, ko mu dokažemo, a ni, pa ni. Pa tudi klerikalec je le. ker tako zahteva »jerbščina* po stricu — župniku in "gšcfU za hrastovino,
Srečen OČe. Neki madžarski časopis poroča iz Velikega Varaždina: Tukajšnja porodnišnica je sprejela 20. maja četvorčke v svojo oskrbo. Slučaj je zelo n navaden. Kmetu Žigi Szekclj' iz lleuczlalve je porodila pred kratkim njegova žena četvorčke. Za to nepričakovano veliko pomnožitov rodbine ubogi kmet v svoji hiši ni imel več prostora, ker mora sta razen njemu in njegovi ženi dajati streho še 44 (reci štiriintridesetim) otrokom. Sze-kely jo f>l let star in četrtič poročen in iz teh 4 zakonov je dobil doslej(!) :')2 otrok, od katerih so umrli štirje; po spolu je 31 dečkov jn 17 deklic. Njegovu zadnja žena ga je Oirečila(l) vselej s čelvorčki ali pa vsaj trojčki, nkrat celo s pelorčki.
Ker ima na zalogi še velikansko število šolskih naznanil, se udario priporoča z odličnim spoštovanjom
Iv. pr. Lampret
tiskarnar v Kranju.
48« 10 «
Prva zapoved!
Ohranjujte se
in imejte
donta VedflO Fellerjcv lepo iii;<-'i 11-ilinski
1-i'IMII  fluill Z /M Milko
Elsa-fluid,
Domaća knjižnica.
Ravnokar je izšla brošurica: Kaj mora ^oslovenil F. G.
mladina vedeti o alkohola.
'iskalu naša tiskarna.
}rejeli   smo:  Vojska na Vzhodu.   1H. snopič. Založba Sveta». Cena 80 vin.
Živinoreja in mlekarstvo, zadružnikom  slovenskih mlekarn.
ker isti pri protinastih in skrninastih bolečinah, trganju j v Milih, hodanju, krmili, bole imili v rokah, nogah, glavi, jzoholi, hrbtu, iivdh in mišicah, trganju v ledjih, iz-|inliih, inlluenci, migreni nitro in »igurno vpliva ter odstrani slabosti, trudnost, vnetja, mn-vn utrip srca, šumenje v ušesih, slabost ofil, bolečine v prsih in členih, vročinske prikazni i. t. d. 12 tnalih ali 6 dvojnih steklenic stane franko ft kron, Daljnem I M malih ali 12 dvojnih steklenic K 860, 48 malih ali »Dom   m k''1 dvojnih sleklonic lft K in se dohe pri izdelovatelju
E, V. Follerju, lekarnarju v Stublcl, Elzin trg Hi 202, Hrvatsko.
1. riporočati je, obenem naročiti Fellurjeve odvajajoče S|HHal raburlmrjove kroglice 1 znamko • KLSAPILLEN1
Anton Pcvc, mlekarski izvedenec. Lična knji- Iti lltatljlo za 4 Ki te vplivajo imenitno pn tezlcočah v Žica, izvirna po svoji  vsebini  in po svoji I i^lodfu, Htnliom preluivljanjii. nUhoslih, znprtostl i. t. «1.
mi hnrlo Pravega balzama je dobiti ne 1, ampak 2 tucala
franko za f; kron
obliki in okrašona z mnogimi slikami, bode dobro došla vsem kmetovalcem. Ni že v nji ono dolgočasno razlaganje enoinistega predmeta, ki napolnuje enolično cele strani in utiudi bralca že pri samem pregledu. Zbrano je v nji vse, kur mora vedeli napredni živinorejec, ki so peča z mlekarstvom, a zbrano je le jedro vsake stvari, ki jo vedno primerno pojasnjeno i lepo sličico ali kralko praktično tabelo. Oidblto nas zanimala v nji sliki modernega hleva, holandski in danski sistem. Tabela o kemični sestavi in vrednosti posameznih živil krmljenih v praktični živinoreji, ki izide v tej knjižici prvikrat v slovenskem jeziku, je prav razvidno in originalno sestav- Dobro idoča gostilna blizu tovarne, z keglji-ljena, tako da jo vsakdo primoran jo pro- ^m. malim posestvom, lepo nasajenim sad-čitati vseskozi. Tabeli sledi pojasnilo, kako h"" vrtom in drugimi gospodarskimi prostori,
20 Hren nagrade
dobi oni, koji zve za zločinca, ki je odnosi napisno tablo tvrdke Slnger & Co. pri kolodvoru v Kranja. 25»
so   žival   brani  v splošnem,   in nekaj praktičnih vzgledov krmljenja govedo in pra-. šičev. V tretjem odstavku o molži in rav- j nanjom z mlekom num pisatelj predočuje pravila in pomni čiste molžo in vzroke, da
takoj ali s 1. oktobrom 1.1. proda
o('l zelo ugodnimi pogoji. Ogleda se lahko vsak dan pri lastniku
Jerneju Kovačiču v Rakovnika št, 15
se mleko kvari. Omenjamo tudi res prak-hl? ti    pri Medvodah (Gorenjsko).
^33781
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 1.1, m.
Prignalo se je "21)4 glav goveje živine, 48 telet, 428 dom. prašičev, 1 ovca in 14 koz. bO kg pšenice K 7*f)0, prosa K 7'—, rž, K G'f)0, ovsa K 7•!)(), ajde K 6*50, fižol, rib-ničan K — ■—, koks K — ■—, krompir 2*—.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juliju 1906 je 337 strank vložilo 128.2:ifi K 17 vin.. 849 strank dvignilo 90,826 K 07 vin.. 14 strankam se je izplačalo posojil 29.000 K — vin. Stanje hranilnih vlog 4,08ti.l41 K % vin. Stanje posojil 2,825.283 K 57 vin. Denarni promet 510,188 K 75 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica v
Škofji Loki. V mesecu jul ju 190(i so 104 stranke vložile 45.237 K 19 vin., 78 strank je dvignilo 18.990 K 41 vin., 24 strank vložilo na tekoči račun 17.929 K — vin. 17 strank dvignilo na tekoči račun 9.965 K —- vin. 11 strankam se je izplačalo posojil 26.200 K — vin. Stanje hranilnih vlog 740.527 K 45 vin. Stanje vlog v tekočem računu 17.822 K 34 vin. Slan jo posojil 1102.200 K 22 vin. Denarni promet 170.430 K 09 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1900 sla 202 stranki vložili 55.021) K 48 vin., 187 strank vzdignilo 45.505 K 23 vin., 22 strankam se je izplačalo posojil 88.800 K — vin., denarni promet 279.200 K 04 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku, V mesecu juliju 1900 je 173 strank vložilo 02.000 K 72 vin.. 175 strank dvignilo 09.123 K 17 vin., 5 strankam izplačalo seje hipotečnih posojil 11.000 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1.473.15K K 05 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,002.750 K 00 vin. Denarni promet 214.404 K 72 vin.
Izpričevala o lastnih pridelkih. G. in kr. interidanca 3. voja je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani od c. kr. poljedelskega ministrstva izdani vzorec za v bodoče veljavna izpričevala o lastnih pridelkih, katera izpričevala morajo producenti priložit< predčasnim ponudbam za dobavo oskrbovalnih predmetov ta C. kr. armado in c. kr. deželno hrambo. Navedeni uzorec je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Loterijska srećka dne 88, julija t. 1.
Gradec:    50    54     19     20 1«
Kmetovalci!
zu prašiče, pujske, krave, leleta, vole, ovce, kojne, perutnino i. t. d, l.r pod tem imenom, ki je po* stavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl, Tink.117.yjev kranjski redllni prašek za prašiče. Natboljsi zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetiono redilno sredstvo, Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Hitnu in na Dunaju. 148-41 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po poMi f> zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana, Itazpečevalci dobe popust.
CofMldl MWW
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno ,.LE0N"
v Ljubljani, Stari trg št. 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno vino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Polvphon-Othestron.
Leon Pogačnik.
i:n; 4
Gorenjci! M jj sVoJim!
Lemin in Rosin iz sadnega soka kg 2 K. Vanin iz jajc, smetane i. t. d. . » 0 » Rabi se brez pridatkov. Oddaja se najmanj l/( kg. Iz tega se napravi različni sladoled, mrzle in gorke pijače, dalje je fini pridatek za mlečne in močnate jedila, kavo, čokolado i. t. d.
Navodila priloži zastonj raz pošiljatelj
E. BRANDT i*
tovarna finega peciva v Kranju
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode
Ljubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka uo-a   nasproti hotela „Union"
fvrtiin laiki
priporoča za gojitev las in za umivanje Ki ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sutilnl aparat. Susi brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las, Vpliva dobro na pospeševanje rasli las,
Zalo ia vsakovrstnih vp'tik sirilenih m im !amh la;
Oddelek za dame g sep i ratnim
Vlljljl lil.
HOTEL „ILIRIJA"
69 22 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niske.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
p. n.
Slav. občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem svojo, že več let ohUoječo
z panj
oddala gospodu
n Udarnicu
in se tem potom najuljudneje zahvaljujem vsem cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost.
Proseč najuljudneje, da častiti odjemalci meni doslej izkazano zaupanje izkažejo tudi mojemu nasledniku, se priporočam s spoštovanjem
160 Marija Killer.
V Kranju, 1. avgusta 1900.
p.n.
Opirajoč se na predstojočo objavo, naznanjam, da sem prevzel občeznano
IZ
od gospe
jfartje Hitler
Opremljen z zadostnimi sredstvi in dolgoletno izkušnjo, se bodem potrudil ustreči vsestranskim zahtevam Čast, odjemalcev.
Priporočam se p. n. občinstvu v blagohotno naklonjenost, ker bom skušal, da bom vsakomur kar najbolje postregel. Z. odličnim spoštovanjem
Anton Adamič.
V Kranju, 1. avgusta 1906.
JMesina hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
- j po 4 odstotke ^^^^=
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,080.141-95.   Stanje hipotečnih posojil K 2,325.233-57.
1-15
944963
3
Kdor ljubi kakao in dokoltdo, Uma bodi pripora*., i
Ivan« floff«
Kandol-Kakao
ki um. najmanj toliit v ■•bi, Ju tor^j najlai« pr»-b»»i «. n« proriro«. nikoli i.prtoiti In j. ob najbolj-iam okniu liredno pooeni Priititn iumo ■ imunom Ivan Hoff in i ltvjo r.rilv«no murni«
Zavoji po'/«kg 90 vinaij ev . '/• 60
Dobi** *• piivind.
K*}
Ugodna prilika I Samo 3 goldinarje
itane poštna pošiljka brutlo o kg (60 do 00 kosov), pri izdelovanju neznalno poškodovanega, lepo zbranega, po cvetju dišečega
tr toaletnega mila *m
(vijolica, španski bezeg, Smernica, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje
MANHATTAN «M
Budimpešta VIII, Bczcredigansc 3.
Aleksander Ambrožih
urar In trgovec na Bleda
dalje vsakovrstnih stenskih in bndilnih
nr, verižic, prstanov, uhanov i. t. d„ 79-ia    vse po najnižjih cenah.
Mi ropi
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospodo, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist t izdelovanju frakov in salonskih oblek. Motam se dobe tudi vsakovrstni dež-liti in SOlDČniki najboljšega izdelke ter so sprejemajo tudi popravila. 134-4
Di je nenavadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogostoma driska posledica uživanja zrnate knve, ni tako splošno znano kakor nje škodljivi vpliv na vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še daljo jemali nase le posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko provzroča žal tako pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nočete odrt či  docela,  s  Kathreinerievo Kneippovn
sladno kavo; tako dobite vonjivo, okusno- ib zdravju hasnivo pijačo. Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kalhreinerjeve Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in slabotnih, katerim ie zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Kathreinerjeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem retlilna in krvotvorna.
Podpisani priporoča svoj narodni hotel f.Triglav" Ob kolodvoru — z najlepšim pogledom na jezero — slavnemu občinstvu, posebno potnikom in izletnikom. 147-1
Pripravljenih je 22 sob za prenočišče. S§
LJakob peternel. C*
ovi i\m stroji
so najboljši za družinska rabo. *******
Šivalo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosežnl za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — |af" Teko na krogljicah! ~w
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
131-4
Kočevje
na gradu.
piVoVarna
G. JUcr-jevik dcdičeV
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marino in na baVarsdi način Varjeno oNo
39
II. priloga „Gorenlcu" SI. 31 Iz leta 1906.
Več tesarjev
sprejme takoj v trajno delo, tesarski mojster
141; i-       Jožef Zevnik
Jesenicorfil-nvnjsko). Rlačn po dogovoru.       Stanovanje prosio.
Prvo in največje SftSS
vozna kolesu, šivalne stroje in zraven ipadajoce stvari Mittlor & Co., Dunaj XIII 5
Hittelborgfitrasso 27
priporoča »veja dobro znanu in p-iljiiMjcna oklopna kolosa.     llngiito ilibtriiiin cenik z 188 str. za I. 19. ti se pošlje zastonj in poštnine pronio. Uf jo se zastopniki in prekupovnld v vcp.1i delih države. 47 7
P
odpisana so ptiporoča slav, občinstvu za likanje raznega perila in za vstavljanje zaves pri oknih.
Marija Oerkovnik
ir>2—l v Kranju.
Angleško skladišče oblek
0. Bcrnatović
iur>-!>
IjuMjatia, glavni trg % 5.
—   Največja in najlepša —• zaloga konfekcij * 2jsf~ za gospođe in dečke, -^n
Dalje ludi vedno zadnje novosti za
i
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah higenlje sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva sc pri gg. I. KraSovlcu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morlč.
Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Spi-tnlske ulice 7. 76-41
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko izgotoyljenih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka "-9 v veliki Izberi.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gid. naprej, šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej.
Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih
jopic i. t. d., ki je zelo pripraven ža vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu napletc G—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu ceuj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih Birojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor ,Adler\ „BobmV, „Ringšif" i. t. d;, katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrh utega so pa moji stroji še 20 cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
tovrenc Rebolj v pranju, glavni trg 11. i 89,
priporoča svojo veliko zalogo
praVih Wcat slih žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure a nlhalom, prstane in verižice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Precizijske ure kakor: SehafThauson »rebrna od gld. 19'50 n.iprej, «Intact» srebrna od gld. 14*50 naprej, «Oinega> srebrna od gld. 14'— naprej. Sistem «Rosskopf» ure od gld. 240 napnj. — Prava zlata Ženska ura od gld. 9-75 do . Enaka s 3 pokrovi od gld. 15 — do 29'—. Srebrna pancer vi • rižica 100 gr. težka gld. 4'1J0, 50 gr. gld..2M
Ceneje kot povsod drugod I Potrebščine za kolesa in gramofone.
i)7 10
Zaradi kakovosti in nizke cene priporočam posebno preci-zijako uro «intact».
16
36
t
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
Lekarna
pri ,Mariji Pomagaj'
® v LITIJI «
priporoča sledeča izvrslna in že mnogo let preizkušena zdravila:
Protinski ali udov cvet £
čine v kriiii, roknli in nosili ter krepi telo po dolgi hoji in toikem delu. — Stoki. bO v., tonit h K.
Želodečne kapljice
do jedi, ruzlvarjajo sliz in kropo želodec. — Ste klenim 40 vin, lucat 4 K, .'I tucali In 10 kron 6 tncatov II) kron poštnine in zavojnine prosto
Litijski prsni sok &fiJ3£
s podlosforno-kislim apnenim železom. — Steklenica 1 K, lucat 10 K, 2 tucala 1» K poštnine in zavojnino prosto.
Odvajalne kroglice sfert
benem gospodinjstvu; osvedočilo ho se pri zapitji človeškega telesa in ležki prebavi, — V škatuljali po 41) vin., en zavoj s 6 skaluljami 2 K.
Kapljice zoper krč fm k"
in pomirjajo želodec, K 4-60
oživljajo, k repe Steklenica Mi vin., lucat
Tinktura zoper kurja učesa
odstrani kaj hitro mučna kurja očesa, bradavice, žulje in ozeblino. - Steklenica 70 vin, lucat 7 K.
Grj. kmetovaolem priporočam posebno dobro znano živinsko in prašičevo stopo, ki služi obenem kot zdravilo in je poleg tega tudi dobro znan redilni pri pumoček. Ako hočete imeti lepo, pilnno in zdravo živino, podužujle se edino priporo.ljivtga mojega praška «Hvilin>. — 1 zavoj 60 vin., o zavojev K 8*40, 10Jia-vojev K 460 in zav< jnine prosio. — Trgovcem se 'dovoljuje zdalen popust.
Dalja so t zalogi vedno sveža homeopatiina ln tudi vsa tu- in inoiomska zdravila.
Zdravila se raipošiljajo takoj vsak dan svela po pošti na vse kroje, Zahvalna In prlpomalna pisma dohajajo vsak dan In so dra&e volje na razpolago. Pismena narotlla i dokle prosim naslavljati
litini Mr. PMinto BrlUi V £itl]i
založnik o. kr. državnih uradnikov.
r
Slav, občinstvu naznanjam, da sem otvorit v svoji hiši v Kranju, Savsko predimslje štev. lil
(tri banje in eno); prsno kopelj). ki bo od danes naprej odprla si. občinstvu vsak dan od H. ure zjutraj do 7 nro zvečer. Ml-4
Mrzla kopelj 40 vin., gorka (30-350) 80 vin., gorka prsna kopelj 1 K za osebo.
Priporoča se    Matija Ažman
mizarski mojster v Kranju.
U
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Co., akc. druž. za šivalne stroje
38-23 Kranj, glavni trg 192.
Svarimo s leni najnujnejšp svoje odjemidce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drtlpl trgovci pod imeniiiii izvirne Singorce». Ker mi svojih strojev nikdar no oddajamo takim trgovcem, obit »Je taki »izvirni Singerjevi stroji' kvučjemu i/, slinili rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti k kega poroštva, niti dnposlali j posunnih delov. • t
G. Tdnnies
liti-7
lovama za stroje, ždezo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse
stroje za obdelovanje lesa. Kraticis - turbine osobito za Žagine naprave zvezane neposredno i vratilom, Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        71 4(1
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
Šivalne stroje in kolena
leniki se dopuš|jejo na zahlevanje zastonj.
tfegdlitv
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekaroi i K. šavnlki v Kranju
Najcenejša in najhitrejša vožnja je s parnlki
,Severnoneinškega Lloydac
iz Bremena v Jfett-Jfork
s cesarskimi brzoparniki KaiBer Wilholm II., Kronprint Wilholm, Eaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobile v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih nlicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju*.
Odhod iz Ijjubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Poitrttbn poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kukor: llolorabo, Mux'ko, Callfurnija, Arizona, "tali, VVvnining, Nevada, Oiegon in VVasliinglon nudi naš« društvo poselmo ugodno in izvanredno ceno čer, (i al d on t o a. Odhod na tej progi iz lir-mena enkrat mesečno,
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Halliinoro in na vse ostale dole svet;, kakor Br>-zilija, Kubu, Buenoi Aires, Colomho, Singaporo, v Avstralijo itd. ild, IHti BO
26
I
»v
v.
.North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 624 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Tn zavamvalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avatriji, je najvišje koniesi-jonirann, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognju in streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahk) travniški in poljski pridelki, dnlje .v|.> živina, ki je morda na pasi od strele zadeta. Zavarovalnina je laka, da z nzirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno še tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Itazna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agenlurH, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-83
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfl-, nejsili natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, nhani, prstani, obeski i. t. d- najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem sveta in imam Odjemalce tudi urarje in zlatarje glav-
5t. 502. Nikelnasta aoker- nih mest. Št. 505. Prava srebrna cilin-
remonloar.Hoskopf, trpežno Ravn0 |e izšei DajnOVejŠl VOlikl Cenik, der-remonloar, trpežno ko-
tiolesj-, gld. 246, enaka Is .  .   . *        ,.. 1      .1  , .       ». .   ' lesje in močni pokrovi, gld.
pravega Brebra gld. 3 91), Kateri SO pOSlJB ZaSlOllJ M pOStUmO 485, ista z dobrim anker-
ista z dvojnatlm tršim sre- Dl'OStO kolesjem gld. 5 !<;> in naprej,
bnim moćnim pokrovom .... m i       ■   ' nt
ti m in naprej.    Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti. 133-4
* A
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oesti nasproti ljudski Soli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biseljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrsla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
125-5
Za tnjoe novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika sa leto-viflčarje, za katere se eena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domaČi listi.
laT* Cene navadne! Točoa postrežba!
Z odllč. spoštovanjem
ANTON MAVER, Isislnik.
TapetnlK in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
zvršuje vsa tapetniška dela ter ima zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske mizarska zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim krilcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 72—4»
MIIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, ;
NloiiiMkove Ulice 6t.
siaitao-Mieliio lo koistnikcllsko MloCiNMi.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omreije, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijaliteta: 78-55
valjicni zastori (Rollbalkon).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kaktr tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vsjh barvah, trpežne in cona priporoča 139-4
Avgust Drelse
prva in največja tovara« peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. —. >
■MNIMMJUMMORI COMCOUM'
ZobO- tehnični oltljf
Oton SeyJl
pri g. dr. E. Globo čnikn v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi ilata, dalje vravnalnioe m obturatorji m izvršujejo po naJnovejHk 100-10 metodah; Plomba v »lata, porcelanu, amalgam« in cementu kakor tudi vse ioboiorav» nilka operaolje izvršuje ta ipeoijalla*.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nrt,
•4
in rastlinsHa jrcnčica
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
122—«
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije Jelen".
uiUia koMorcj) -Gorenjca•
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastninn in Uiek Iv. Fr. Lampreta v Kranju.
6364