Leto 1902. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXVI. — Izdan in razposlan dne 12. decembra 1902. Vsebina: (Št. 22(> - 228.) 226. Ukaz, da se selska občina Lužna odkazuje okolišu okrajnega sodišča Vsetin na Moravskem. — 227. Ukaz zaradi izpremembe nekega določila o izvozu piva čez carinsko mejo proti povračilu davka. — 228. Ukaz glede ustanovitve sodnega dražbališča (Auctionshalle) v Krakovu. 8 S«. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 1. decembra 1902. 1., da se selska občina Lužna odkazuje okolišu okrajnega sodišča Vsetin na Moravskem. Na podstavi zakona z dne 11. junija 18G8. 1. (drž. zak. št. 59), oziroma zakona z dne 26. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. G2) se selska občina Lužna izločuje iz okoliša okrajnega sodišča Valaški Klobouk in okrožnega sodišča Ogrsko Gradišče ter se odkazuje okolišu okrajnega sodišča Vsetin in okrožnega sodišča Novi Jičin. Ta ukaz stopi v moč s 1. dnem januarja 1903- Koerber s. r. 28*. Ukaz finančnega ministrstva z dne 9. decembra 1902. 1. zaradi izpremembe nekega določila o izvozu piva čez carinsko mejo proti povračilu davka. V porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom se razveljavlja določilo odstavka 2 oddelka 3, II priloge A k g. 12 izvršitvenega predpisa o pivarini (razpis finančnega ministrstva z dne 21. julija 1899. 1. [št. 40378, uk. št. 148] [drž. zak. št. 129]), in se nadomešča z naslednjimi zaukaži : „To poprečno izlečkovo vsebino je preračuniti tako le: a) Če so se uvarki, ki jih je privzeti v preračun, uradno ovedeli na hladilniku, je vso množino izlečkovih hektolitrskih stopenj, izdelanih po uradni poistinitvi v zadnjih šestih mesecih pred izvozom, delit s skupnim številom hektolitrov pivne začimbe, poislinjcnih ob uradni ovedbi teh uvarkov. Kvocijent je iskana poprečna izlečkova vsebina. Na ulomke saharometrske stopnje, ki znašajo manj nego eno desetinko stopnje, se v tem primeru in pa tudi v primerih b) in c) ni ozirali v kvocijentu. b) Cc so se uvarki, ki jih je privzeti v preračun, uradno ovedeli s priglednim merskim aparatom za pivno začimbo, je preračuniti najprej liekto-litrsko množino izdelane pivne začimbe za normalno temperaturo 4- 14° R. in sicer za vsak posamezni uvarek, ker je izid uradne ovedbe izražen samo v izlečkovih hektolitrskih stopnjah. V ta namen je z uradno ovedbo dobljeno število izlečkovih hektolitrskih stopenj izdelane pivne začimbe deliti s tisto številko, ki se pokaže, če se merski številki ob uradni ovedbi poislinjenc izlečkovc vsebine poskušnje pivne začimbe pribije številka,’ ki se povzame iz naslednje tabele. Kvocijent, ki ga ni določiti na več nego dve desetinski mesti, je iskana v hektolitrih izražena množina. Ovedena izlečkova vsebina poskušnje začimbe v saha-rometrskih stopnjah. 7 do 7-99 8 n 8-99 9 rt 9 99 10 n 10-99 11 rt 11-99 12 12 99 13 n 13-99 14 rt 14-99 15 n 15-99 16 rt 16.99 17 » 17.99 18 r» 18 99 19 rt 19-99 20 it 20-99 21 n 21-99 22 in več Pribitek v saharometrskih stopnjah. 0-6 0-6 0-7 0-8 0- 9 10 M 11 1- 2 1-3 1-4 1-5 1-5 1-6 1-7 (Če se je na primer kak uvarek ovede s pomočjo piiglcdnega merskega aparata s 1250 hcktolitrskimi stopnjami izločka in izlečkova vse ina poskušnje pivne začimbe z 1135 saharometrskih stopenj, se pokaže račun tako le: 1250.(11-35 4-0 9)= 1250:12-2 > i02‘04 preračunjena hektolitrska množina znaša torej 102-04 hektolitrov.) Skupna vsota izleČkovih hektolitrskih sto penj, izdelanih po uràdni poistinitvi v zadnjih šestili mesecih pred izvozom, deljena z vsoto po spredaj stoječem načinu najdene hektolitr-ske množine, podaja iskano poprečno izlečkovo vsebino. c) Če so se uvarki, ki jih je privzeti v preračun, uradno ovedeli deloma na hladilniku, deloma s priglednim merskim aparatom za pivno začimbo, je hektolitrsko množino s priglednim merskim aparatom ovedenih uvàrkov preračunih tako, kakor j,e povedano pod lit. b), in pre-računjeno vsoto pribiti hektolitrski vsoti na hladilniku ovedenih uvarkov. S takö najdeno številko je deliti skupno vsoto izleČkovih hektolitrskih stopenj, izdelanih po uradni poistinitvi v zadnjih šestih mesecih pred izvozom; kvocijent je iskana poprečna izlečkova vsebina. 228. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 10. decembra 1902. 1. gledé ustanovitve sodnega dražbališča (Auctions-halle) v Krakovu. Na podstavi člena XLI uvodnega zakona k izvršilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. 1. [drž. zak. št. 78]) se izvršujč §§. 274, odst. 2 in 280, odstavek 3 izvršilnega reda ukazuje: Ustanovitev sodnega dražbališča in njega področje. §• 1. Da se opravi prodaja sodno zarubljenih premičnih telesnih stvari, ki so v okolišu mestne občine krakovske, se ustanavlja javni lokal za dražbanje (sodno dražbališče). Sodno dražbališče je pod vodstvom in nadzorstvom c. kr. okrajnega sodišča v civilnih stvareh Krakov. Služba in poslovodstvo v dražbališču se uredita z navodilom, ki ga odobri pravosodno ministrstvo. §. 2. Sodno zarubljene premične telesne stvari, ki so v občinah Grzegörzki, Pölwsie zwierzynieekie, Zwierzyniec, Gzarna wies, Nowa wieš, Lobzow, Kro-wodrza, Prqdnik czerwony in Prednik bialy, spadajočih v okoliš c. kr. okrajnega sodišča v civilnih stvareh Krakov, se lahko prodajo v dražbališču: 1. ako predlaga prodajo v dražbališču zahtevajoči upnik ali zavezanec, ali 2. ako bi se morda s prodajo v dražbališču, ne da bi se pomnožili stroški, doseglo višje izkupilo, nego če bi se stvari prodale na mestu, na kate-rem so. Predlagajoči stranki (št. 1) lahko naroči sodišče, da predplačiloma položi primeren znesek za ugotovitev prevoznih stroškov, ki nastanejo s prevozom v dražbališče, in pa stroškov kakega prevoza nazaj. §■ 3. t Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve. Böhm s. r. V dražbališču se lahko tudi prodajajo: 1. v okolišu mestne občine krakovske se nahajajoče premi&ie telesne stvari, ki pripadajo h kaki konkurzni masi, ako teče konkurzni postopek na kakem tuzemskem sodišču, in ako naj se prodaja opravi tako, kakor je predpisano v izvršilnem postopku (§§. 142, 145 konk. reda); 2. v okolišu mestne občine krakovske se nahajajoče premične telesne reči, ki naj se sodno prodajo po §§. 145 do 148 in §. 269 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208) na zaprosilo razpravnega sodišča ali sodnega komisarja, kateremu je izročeno opraviti prodajo; 3. sodno zarubljene premične telesne stvari, ki se pošiljajo c. kr. okrajnemu sodišču Krakov, da se dražbajo ali prodajo pod roko (§§. 268 in 274 i. r. in §§. 390 in 393 posl. reda). §. 4. V sodno dražbališče se ne sprejemajo in tam se ne prodajajo: a) zavoljo ognja nevarne ali lahko razpočne stvari; b) stvari iz stanovanj, v katerih so ali so bile nalezljive bolezni, dokler se niso razkužile, kakor je predpisano; c) onesnažene stvari in take stvari, v katerih je mrčes, predno se ne osnažijo; d) stvari, za katere ne zadoščajo prostori dražba-lišča, da bi se ako tudi samo deloma spravile v nje (n. pr. velike zaloge blaga, veči stroji i. e.) ; e) stvari, ki lahko naglo poginejo, in navadno tudi žive živali. Prodaja v sodnem dražbališču. §• 5. Ali je prodajo opraviti v sodnem dražbališču, odloča izvršilno sodišče ,<• kr. okrajno sodišče v civilnih stvareh Krako §. 272, odst. 1, 274 in 289 i. r.). Prodaja se lahko odredi uradoma ali na predlog, ne gledé na izjemo, ki se podaja iz §§. 2, št. 1 in 3, št. 2. Gledé stvari pohištva in drugačnih stvari, kojili vrednost ni v nikakem primernem razmerju k višini stroškov, ki se provzročijo s prevozom teh stvari v dražbališče in s kakim prevozom nazaj, se sme prodaja v dražbališču odrediti samo tedaj, kadar se prevoz in prevoz nazaj lahko opravi o priliki prevoza drugih reči brez stroškov ali z malimi stroški. (§. 281 i. r.) §■ 6. Prodaja se v dražbališču z dražbanjem. Dražbanje se lahko vrši po izvršilnih (konkurz-nih) masah ali po skupinah stvari, tako da se enakovrstne stvari iz različnih mas dražbajo hkratu, pa posamezno. V zadnjem primeru je za vsako maso pisati poseben zapisnik. Za dražbanje določenih skupin enakovrstnih stvari se lahko naprej uslanové posamezni dnevi vsakega tedna ali vsakega meseca. §• 7. Ustanavljaje čas za dražbanje se lahko namesto ure začetka določi čas, v katerem naj se dražba, na primer: v četrtek 7. dne junija 1902. 1. predpoldne v času med 9. do 12. uro se dražba itd. §• 8. Stvari, za katere se ob dražbanju v dvorani za dražbanje ne podaja ponudba, dosegajoča izklicno ceno, se smejo v dražbališču prodati pod reko, ako bi se ob prodaji pod roko mogla doseči kupna cena, presegajoča doseženo ponudbo (§. 280, odst. 2 in 3 i. r.). Pri tem ni razlike, ali je največja za ta predmet ob dražbanju dosežena ponudba dosegla dopustno najmanjšo ponudbo (§. 277 i. r.) ali je zaostala za njo. Ob prodaji pod roko se stvar ne sme prodati pod polovico cenilne vrednosti, ako pa je ob dražbanju dosežena največa ponudba presegala polovico cenilne vrednosti, ne pod to ponudbo. Izvršilno sodišče naj ob odredbi prodaje v dražbališču na predlog ali uradoma izreče, ali se smejo stvari v zmislu prvega odstavka, ako pride tako, v dražbališču prodati pod roko. Na predlog se sme to še dodatno izreči; predlog pa se mora najpozneje dan pred dražbo vpodati na izvršilnem sodišču. Ako se dovoli prodaja pod roko v dražbališču, naj izvršilno sodišče vselej določi tudi ceno, pod katero se stvari ob dražbanju ne smejo pritrkniti. §- 9. Za prodajo reči, ki se v namen prodaje pod roko vpošljejo okrajnemu sodišču v civilnih stvareh Krakov in se prodajajo v dražbališču (§. 3, št. 3), ostanejo merodajna določila §. 268 i r. Predpis §. 8, odstavka 1 tega ukaza o prodajni ceni ne velja za take prodaje pod roko. §• 10. Kako dolgo se smejo v dražbališče prinesene stvari v namen prodaje pod roko tam pustiti, naj obdobno za določen čas naprej določi in razglasi okrajno sodišče v civilnih stvareh Krakov oziraje se na opravilno stanje in na prostor, ki je na razpolaganje. Rok za prodajo pod roko naj praviloma ne presega 14 dni. Okrajno sodišče v civilnih stvareh Krakov pa lahko v posameznem primeru prodajo pod roko omeji na krajši nego obče veljajoči rok hranitve, ako kakovost predmeta ali drugi stvarni vzroki kažejo, da je to potrebno. §- H. V dražbališču se dražba in pod roko prodaja samo ob delavnikih. §• 12. Za prodajo določene reči je spraviti v dražbališče navadno tretji, najpozneje pa drugi dan pred dnem dražbe. V sodni pisarni ali v depozitnem uradu shranjene dragocenosti in druge dragocene stvari je prinesti v dražbališče redno še-le na dan dražbe same. Od zunaj poslane stvari, ki naj se pod roko prodajo v dražbališču, je brez odloga prenesti v dražbališče. §. 13. Kak izvršitveni organ naj prevzema stvari za prevoz v dražbališče in naj jih oddaja dražbališču. Prenos v dražbališče v namen prodaje ni uvod kake hrambe (g. 259 i. r.), in zato tudi predloga za prodajo v dražbališču ni smatrati za predlog hrambe, ki je v zvezi s prodajnim predlogom. §. 14. Ob odredbi prodaje v dražbališču (g. 5, odst. 1) je izreči, da naj pride izvršitveni organ po zarubljene stvari v času, določenem v g. 12, da sc prodajo, in da naj jih spravi v dražbališče. Poznejšemu predlogu, da bi se opustil prevoz stvari v dražbališče, se sme ugoditi samo, ako se hkratu ustavi ali odloži prodajni ali izvršilni postopek. Ogled stvari, postavljenih v dražbališču. g. 15. Tistim, ki želijo kaj kupiti, je dovoljen ogled stvari, postavljenih v dražbališču, v razglašenih opravilnih urah. Stroški prevoza in hranitve. Zavarovanje. §• 16. Stroške prevoza plača najprej državna uprava in udeleženci naj jih povrnejo po tarifi, ki jo je odobrilo pravosodno ministrstvo. Povrniti druge stroške, ki nastanejo državni upravi s hranitvijo in prodajo stvari v dražbališču niso dolžne stranke, dokler se drugače ne ukrene. Nevarnost stvari, ki naj se prodajo v dražbališču, nosi od trenutka, ko so se prevzele v prevoz, državna uprava. V dražbališče prinesene stvari se morajo zavarovati zoper nevarnost ognja, in se lahko po potrebi zavarujejo tudi zoper vlom in tatvino. Povračilo prevoznih stroškov. 8. 17. Prevozni stroški (g. 16) so stroški sodne prodaje in po g. 286, odstavek 2 i. r. (g. 288 i. r.) jih je plačati iz izkupila prodaje. Ako se izvršilo ali prodajni postopek ustavi, je te prevozne stroške izterjati od zahtevajočega upnika. Več upnikov, zahtevajočih prodajo, naj plača stroške po razmerju svojih izvršilnih terjatev. V tem preračunu se je na izvršilne terjatve ozirali vedno samo v številki, ki tvori deset kron ali mnogokratnik desetih kron; pri tem naj se okroži na bližnji večji mnogokratnik. Terjatve pod deset krcu se ne jemljejo v poštev. Preračunja se seštevaje glavnico, obresti in stroške. » §• 18. Prevozne stroške, ki se ne poravnajo z odbitkom od izkupila prodaje, je izterjati po predpisih, obstoječih za izterjevanje sodnih komisijskih stroškov. Skladariua za stvari, ki jih ne prevzame zdražitelj. §• 19. Zdražitelj ali kupec naj kupljene stvari prevzame takoj ali najpozneje dan po dražbi ali po prodaji. Za stvari, ki se ne prevzamejo pravočasno, naj plačuje zdražitelj od začetka drugega dne po dražbi ali po prodaji skladarino. Z istim časom mine odgovornost državne uprave za kupljeni predmet (§. 16, odstavek 3). Izvršilno sodišče ima razen tega pravico, dati stvari na nevarnost in stroške zdražitelja kakemu tretjemu v shrambo. Višina skladarine se določi s tarifo, ki jo odobri pravosodno ministrstvo. Prevoz neprodanih stvari nazaj. Najdaljšo kdaj dopustno dobo hrambe naj obdobno za določen čas naprej ustanovi in razglasi okrajno sodišče v civilnih stvareh Krakov, oziraje se na prostor, ki je na razpolago. Izjemoma se more doba hrambe v posameznih primerih iz tehtnih vzrokov na predlog podaljšati. Za take hrambe je plačevati pristojbine. Višina pristojbin se določuje po tarifi, ki jo odobri pravosodno ministrstvo. Gledé pobiranja in prednostne pravice teh pristojbin veljajo določila §§. 17 in 18 tega ukaza. Pristojbine za hrambo, ki se prekliče pred dražbo, je poterjati od zahtevajočega upnika po §. 18 tega ukaza (§. 259 i. r.). Gledé stroškov prevoza (prevoza nazaj) teh stvari v dražbališče veljajo zmislu primerno določila §§. 16, odstavka 1, 17, 18 in 20 tega ukaza. §• 20. Stvari, ki se ob dražbanju ali v dobi, dovoljeni za prodajo pod roko, niso prodale, je vrniti zavezancu (shranitelju). Vračilo se odredi in izvrši uradoma. Stroške prevoza nazaj mora plačati zahtevajoči upnik (§. 17, odstavek 2 in 3). , Ko so se stvari vrnile, mine odgovornost državne uprave (§. 16, odstavek 3). Hramba v dražbališču (prostovoljna hramba). Posebna določila za prostovoljne dražbe v dražbališču. §. 22. Da se pride po predmete, in za prevoz (prevoz nazaj) v §. 3, št. 2 oznamenjenih reči v dražbališče, da se dražbajo, da prevzame in porabi izkupilo teh reči, zato je skrbeti sodnemu komisarju, kateremu je izročeno dražbanje. Prevaža (prevaža nazaj) se na nevarnost in stroške udeležencev. Nevarnost v dražbališče vzpre-jetih reči nosi državna uprava od trenutka, v katerem so se reči izročile dražbališču. Določila §.19 se uporabljajo. §. 21. Kolikor zadostuje prostor, ki je na razpolago, se lahko sodno zarubljene premične telesne stvari oddajo dražbališču, da se uvede hramba. Za to hrambo veljajo predpisi §. 259 i. r. ; hramba v dražbališču velja za hrambo v zavodu, ki je pod javnim nadzorom. V §. 4 oznamenjene stvari se ne vzprejemajo v hrambo diažbališča. Začetek veljavnosti. §. 23. Sodno dražbališče v Krakovu se otvori 1. dne januarja 1903 1. v Krakovu, St. Janova ulica št. 3. Določila tega ukaza stopijo v moč z dnem, katerega se razglasi. Koerber s. r Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja y založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi v letu 1903. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, romunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naiočnina ze celi letnik 1903 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samč, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1849. vštevši do L 1858. . . 50 K desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888. . . 40 K , , , 1859. , T , 1868. . . 24 , „ , , 1889. „ „ „ 1898. . . 60 , 1869 1878 . . 32 Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do 1. 1898. pa stane . . . 180 K Desetletja , , 1870. , , , 1899. , stanejo . . . 120 , V izdajah drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 32 K j desetletje od 1. 1890. vštevši do L 1899. . . . 60 K. , , „ 1880. , „ , 1889. . . . 40 „ desetletja od 1.1870. vštevši do 1. 1899. pa stanejo .... 120 K. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . . . 4 K 20 h Letnik 1867. za . . . 4 K — h Letnik 1885. za . . . 3 K 60 h 1850. . . 10, 50 , 1868. . . 4 a — 1886. a • • . 4 , 60 , 1851. . • 2, 60 , 1869. . . 6 » — « 1887. „ . . . 5 r r 1852. • . 5, 20 , 1870. » . . 2 80 1888. a . 8 . 40 ,. 1853. . . 6 , 30 . 1871. . 4 — 1889. . 6 a n 1854. . . 8. 40 „ 1872. . . 6 * 40 a 1890. r . 5 . 4' , 1855. • ■ 4, 70 , 1873. . . 6 » 60 » 1891. v * * . 6 a V 1856. • • 4, 90 , 1874. . . 4 60 1892. r • . . 10 a a 1857. . • 5, 70 , 1875. n » . . 4 a — » 1893. a • * . 6 . — a 1858. . . 4 . 80 , 1876. v . . 3 a — 1894. . 6 a a 1859. . • 4, 1877. . . 2 a — » » 1895. . 7 » a 1860. . . 3, 40 , 1878. a • . . 4 » 60 n 1896. 0 . 7 a a 1861. ... 3, 1879. . . 4 a 60 1897. a • • . 15 a a 1862. • • 2, 80 , 1880. . .4 a 40 1898. a • • . 6 a a 1863. . • 2. 80 , 1881. n , . . 4 40 1899. a . 10 a r 1864. . • 2, 80 , 1882. a . . 6 » — ti 1900. a • • . 7 a a 1865. . • 4, 1883. r • . . 5 a — a a 1901. a • • . 6 a r 7» 1866. » • . . 4, 40 , H 1884. a . . 5 » — a Prodajna cena za letnik 1902 se naznani začetkom januarja 1903. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cénah, kakor nemška izdaja. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tčdllih naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (Vi pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.