Bela krajina v besedi, pesmi in plesu Jutri v Črnomlju prve prireditve „Naša beseda ______________8(T____________ Z jutrišnjimi prireditvami v Črnomlju se začenja v tej belokranjski občini ,^Naša beseda , ’ vrsta kulturnih prireditev, ki bodo trajale ta in še prihodnji mesec. Ob 16. uri bo otvoritev razstave predšolskih otrok v črnomaljskem vrtcu Cardak, ob • uri bodo v avli novega centra srednjih šol odprli likovno razstavo učencev osnovne šole in '•jakov centra. Osrednja priredi-'ev P3 bo akademija v počastitev eya žena ob 19.30 v kultur-nem domu. Po 22 letih je črnomaljska folklorna skupina spet Popravila celovečerni program »Bela krajina v besedi pesmi in plesu”. Predstavili bodo 18 ple-^?v> pripravili so recitacije Zupančičevih in belokranjskih ljudskih pesmi ter izbrali značilne belokranjske pregovore. RAZPRAVA SE NADALJUJE .K® devet točk obsega dnevni red y-!e Medobčinskega sveta SZDL lju-MJ*Hske' regije, ki-je sklicana za po-"edeljek, 10. marca, v Ljubljani. Najpomembnejše točke bodo infor-macija o delu sveta lani in njegova programska usmeritev za letos ter razprava o osnutku dogovora o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti ljubljanske regije za obdobje 1981/85. Labod praznuje vselej svoj dan 8. marca Za praznik kolektiva bodo nagradili jubilante in odprli Suhyjevo razstavo Po sklepu delavskega sveta iz leta 1963 je zaradi večine zaposlenih žena v delovni organizaciji Labod 8. marec proglašen za praznik kolektiva. V sedmih tozdih imajo 1876 zaposlenih, jubilanti, ki že deset, dvajset ali celo trideset let prispevajo k velikim uspehom podjetja, bodo na domači prireditvi nagrajenk Da bo vzdušje čimbolj slavnostno, bodo na praznični dan odprli šd razstavo Novomeščana, akademskega slikarja Branka Suhyja. Nasploh je kulturnemu življenju zaposlenih posvečene vse več skrbL Pod pokroviteljstvom Laboda je tudi prireditev „Ex tempore" prerasla v stalno akcijo, ki jo spremlja strokovna razlaga. Tovarna Labod, ki je že zdavnaj prerasla okvire novomeške občine, saj ima tozde tudi v Krškem, Trebnjem, Ljubljani, Ptuju in Idriji, namenja 40 odstotkov celotne proizvodnje izvozu na zahodna tržišča. Labodovi izdelki pa so bili že večkrat nagrajeni na raznih sejemskih prireditvah. L. J. OCENA SINDIKALNIH OBČNIH ZBOROV Na ponedeljkovi seji občinskega sindikalnega sveta Metlika so največ pozornosti posvetili oceni občnih zborov osnovnih oiganizacij sindikata. Na dnevnem redu je bila še obravnava statutarnega sklepa in poslovnika sindikalnega sveta, sprejeli so zaključni račun za lansko leto ter uskladili finančni plan za letos. Gasilski kongres v Brežicah Prireditve od 13. do 15. junija - Zgledne priprave Gasilska zveza v Brežicah bo junija letos gostiteljica 9. kongresa slovenskih gasilcev, na katerem pričakujejo nekaj tisoč udeležencev. Napovedujejo veliko zborovanje in svečano parado, v kateri bodo sodelovale tudi gasilske enote iz sosedine Hrvaške. Kongresne prireditve bodo trajale od 13. do IS. junija. , PRAZNIK NAJ MINE DELOVNO — Pojutrišnjem bomo praznovali 8. marec, mednarodni dan žena. Sklenili smo, da bo letošnje praznovanje potekalo drugače kot prejšnja leta, ko je bilo v navadi prirejanje veselic, obdaritev in izletov. Plaznik naj mine delovno. Predvsem bi morali preveriti, do kolikšne mere so bila uresničena stališča problemskih konferenc, na katerih smo se lani spraševali o položaju delavke v združenem delu, o družbenoekonomskem položaju kmetic. Vse to pa seveda ne pomeni, da se ne bodo otroci skromno oddolžili svojim mamam s šopkom cvetja, možje svojim ženam s kančkom večje pozornosti, kar je tudi prav. Malo verjetno je namreč, da se je naš odnos do žena od lani kaj spremenil. Delegati sobotnega občnega zbora so to informacijo sprejeli z odobravanjem in v razpravi pokazali veliko dobre volje za pomoč pri kongresnih pripravah. Sodelovanje so obljubili tudi Posavska gasilska zveza in društvo iz posavskih občin. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan in tudi odziv gostov je dokazal, da gasilci uspešno sodelujejo z drugimi organizacijami, kakor tudi s hrvaškimi gasilci od Klanjca do Zaprešiča, Samobora in Velike Gorice do Zagreba. Nobena naloga ni odklonjena Medobčinski svet ZK Posavje ugodno ocenil politične razmere v regiji — Nekaj potrošniške mrzlice v krški in brežiški občini — Bogat program sveta za tekoče leto Ko je medobčinski svet ZK Posavje na zadnji seji sprejemal oceno politične situacije v regiji, ie z zadovoljstvom ugotovil, daje vzdušje zelo ugodno, da občani na vsakem koraku dokazujejo enotnost in pripravljenost boriti se z vsemi močmi za to, kar danes imamo, ob tem pa z bolečino spremljajo bolezen predsednica Tita. Doslej niti v tozdih niti v KS ni bilo primera, da bi delavec odklonil zaupanomu nalogo. V brežiški občini je trenutno 32 gasilskih društev s 1837 člani. Njihovo število se je od 1971 leta podvojilo. Od takrat seje tudi število žensk v gasilskih vrstah povzpelo, in sicer od 35 na 232. Interesna skupnost za požarno varnost zgledno skrbi za opremljenost gasilskih enot, dodajmo pa še, da nameravajo letos začeti graditi dom požarnega varstva v Brežicah. J. T. ZK V POSAVJU NE BO IMELA POKLICNIH PREDSEDNIKOV Za stalne predsednike občinskih konferenc ZK in sekretarje komitejev so v posavskih občinah že evidentirali prve kandidate. Noben predsednik ne bo profesionalec, čeprav je ta dolžnost povezana z veliko angažiranostjo. Predsednikova naloga bo skrb za to, da bo konferenca obravnavala vsa pomembnejša idejnopolitična in družbenoekonomska vprašanja ter delo Zveze komunistov v občini Predsednik bo poslej tisti ki bo predstavljal Zvezo komunistov in skliceval seje skupaj s komitejem, medtem ko bo sekretar odgovoren predvsem za izvrševanje sklepov. Napeto mednarodno vzdušje je povzročilo v Posavju tudi nekaj po- Zavarovalstvo dohiteva razvite zavarovalstva so na seji skupnosti dolenjskih občin v Trebnjem obravnavali tudi delo Cestnega podjetja Novo mesto — Priporočilo: raje manj, pa tisto boljše 27. februatja je bila v Trebnjem 19. seja skupščine skupnosti tojdcih občin, ki io je vodil njen predsednik Tone Zibert. o e8?ti so obravnavali razvoj družbenoekonomskih odnosov in .S&niziranost zavarovalstva na Dolenjskem, vprašanja vzdrževanja l,, BMnlemiziranja cest ter prostorje e težave medobčinskih ,nsPekcgskih služb. «koi Poročilo ,. domskih odnosov ^"Pnosti „ .močno o razvoju družbeno- v zavarovalni Triglav je za dolenjsko tek* — skupnost podal njen di-°ti | Suhadolnik, hkrati pa je drfa ■ .Iazvoi zavarovalstva v naši ra na Dolenjskem. Povedal je *»Va * -ie minul° poslovno leto k jtfovalna skupnost Triglav konča-i ‘Pešno in kaže, da se bo uspe-,te skupnosti še povečala, saj * enJska tudi po tej strani dohiteva Iazv'te pokrajine. Čeprav so po* nekateri delegati nekaj pri-Zjv čez pisani del poročila o Živalstvu, zlasti so bili mnenja, «Diilv I^em vse premalo govora o omembi druži Petofijia’ je ^upSčraa "cna sprejela. telcto .P°r°čilu Zdravka Slaka, di- Klest^9 ^estne83 podjetja Novo t«lj0 delegati dodali predvsem ničnem sodelovanju med Pionirjem in Cestnim podjetjem. Delegati so se zavzeli za čimprejšnjo sklenitev dogovora glede novih prostorov za medobčinske inšpekcijske službe, ki delajo zdaj v neprimernih prostorih. Sklenili so, da bo treba s Temeljno dolenjsko banko najti dogovor glede uporabe njenih prostorov na Trdinovi cesti v Novem mestu. Čeprav smo o vprašanjih v zvezi z avtocesto Bratstva in enotnosti že poročali, naj dodamo, da so na tej seji sprejeli dogovor, da nadaljna vprašanja v zvezi z njo spremlja predsedstvo skupnosti in naj tudi izpelje vse dogovore s skupnostjo posavskih občin. j. s. benoekonomskih koncu 'klili se to podjetje pri svojih ta kaE*mest0 količine raje odločalo j«Uo °Vost, zlasti pa za bolj uskla-"jiho« nilanie med obsegom del in *ad®je *■ zmogljivostmi. Ne na-vtČjj bi se na tem področju v vanje r' odločali za večje povezo-°tgani7rn®d sorodnimi delovnimi ac‘jami, kot je že začeto "‘Umevanje o poslovno-teh- ^tvT™811 Jkje, |^Vstvo je bilo osrednje vpra-k '»ski> u* 83 obravnavali na seji kfCL»0nference ZK Trebnje. sklen e,nci, so med drugim spre-3 komite trebanjske ob-y, bod'» erence PriPravi stališča, j^isti y M morali komunisti zago- erenci trošniške mrzlice. Taje bila prisotna v krški in brežiški občini, medtem ko je v Sevnici sploh niso opazili. Neredna dobava oziroma nekajdnevni zastoj pri pošiljkah naftnih derivatov je imela za posledico pomanjkanje kurilnega olja. Temu bi se lahko izognili, če bi imel brežiški Petrol možnost uskladiščiti večje rezerve. Ker teh nima, se je pomanjkanje pri oskrbi tržišča takoj pokazalo. Petrol namreč oskrbuje s kurilnim oljem in nafto celo Posavje in Dolenjsko tja do Kočevja. Svet je analiziral tudi odnose s cerkvijo in jih ugodno ocenil, izhajajoč iz razgovorov, ki so jih po novem letu organizirale občinske konference SZDL s predstavniki ver- V POSAVSKI KULTURI ŠE VSAK ZASE Posavje je enoten kulturni prostor1, na katerem so poklicne kulturne ustanove dobro zastopane, pa tudi amaterizem je močno razširjen. Nedavna seja komisije za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost, ki pripravlja gradivo za medobčinski svet ZKS, je na seji 29. februarja v Brežicah pokazala na številne vrzeli pri sodelovanju. To je pomanjkljivost poklicnih kulturnih ustanov, kaže pa se tudi pri slabotni povezavi kulturnih skupnosti in delno pri amaterski‘dejavnosti.'Posavje še vedno nima Zveze kulturnih organizacij, čeprav dajeta izredno dober zgled Posavka pevska zveza in Zveza gledaliških skupin. Komisija se je zavzela tudi za celovitejše pojmovanje kulture, kar seveda zahteva v to usmerjeno vzgojo od osnovne šole dalje. Veliko premalo naredijo za kulturno vzgojo sindikati, pa tudi osnovne organizacije ZK so zelo hitro pozabile na akcijo Komunista Človek - delo - kultura. Gre torej za večjo odgovornost do tega, da kulturo resnično približamo delovnemu človeku. Več prihodnjič. skih skupnosti Tu naj bi še naprej zadržali prakso sprotnega reševanja spornih vprašanj. V tekočem letu se bo svet z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vključeval v vsa pomembnejša dogajanja v regiji Vključeval se bo v kadrovske priprave na občinske volilne Konfernce, ki bodo v Posavju od aprila do junija. Pripravil bo tudi sejo o obveščanju in ocenil uresničevanje sklepov 3. konference ZKJ o socialnem razlikovanju. J. TEPPEY PREOBRAZBA VZGOJE SPET KORAK NAPREJ Posvet o preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter o vpisu v šolskem letu 1980/81 v ljubljanski regiji je bil 4. marca v Ljubljani. V dogovoru z Medobčinskim svetom SZDL ljubljanske' regije ga je sklicala Mestna konferenca SZDL Ljubljana. Udeležili so se ga direktorji osnovnih in srednjih šol, predsedniki svetov za vzgojo in izobraževanje pri občinskih konferencah SZDL in predsedniki usklajevalnih odborov za usmerjanje vpisa. Več o ugotovitvah posveta bomo še poročali. VLOM ZA DVE SALAMI - V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v osnovno šolo v Bršljinu. Neznanec je v prostore prišel skozi klet, od tam pa je vdrl v kuhinjo in odnesel dve salami ter kos suhega mesa. MAJSKA SREČANJA MLADINE SLOVENIJE IN HRVATSKE 29. februarja je bil v Jastre-barskem sestanek predsednikov OK ZSM s spominskega področja Zumberak - Gorjanci, kjer so -se dogovorili o organizaciji srečanja borcev, občanov in mladine tega področja. Na srečanju bodo sodelovali tudi kolektivni člani ZSM. Organiziran bo pohod s slovenske in hrvatske stra-ni, cilj pa bo 31. maja 1980 v Pogani jami — Ječmenišče, kjer bo tudi osrednja proslava. ZA CISTO SAVSKO OBREŽJE Edinstveno pobudo sev niškega turističnega društva za čiščenje obrežja Save in pritokov dobiva iz dneva v dan nove pristaše. Če bo šlo vse po sreči - pesti je treba držati tudi za vreme in rečno vodno stanje, naj bi čistili obrežje 14. in 15. marca. Vsakdo naj bi žrtvoval približno tri ure. Kot pravimo, krog občanov, ki se bodo odzvali, je vse širši. Celo iz Bučke — kraj je kar precej oddaljen od Save - so priglasili lepo število mladincev. Občinski sindikalni svet v Sevnici je obgubil posebne značke. 'jih 33rao upravnih skupnostih, im ,>tvenretu m v trebanjskem domu- Več bomo o na ,nc,e Poročali v naslednji ’na trebanjski strani N ARA V A ZAČELA PRIGANJATI - Prav redki so bili vinogradniki in sadjarji, ki jih lepo vreme pretekli teden ne bi prignalo med trtje ali sadno drevje. Vple.itin ima ključ od korenin. Nprava že kliče po pridnih rokah. Za tistega, ki ga vidi, je dela vedno veliko, celo preveč. Ejrufino Ivana Medleta iz Zapuž pri Orehovici smo „zalotili” pri sajenju jablan ob vznožju tolstega vrha. Kakor zasadiš drevo, tako bo raslo, zato je treh« ^ko korenino skrbno višati dobro pognojiti, če hočeš upat' .j st d.. ,,(Eoto: J. Pavlin) Proti koncu tedna se bo od zahoda pooblačilo, okoli sobote so možne tudi manjše padavine. Krška industrija v zagati Omejene pošiljke iz železarn zavirajo proizvodnjo Zmanjšano dobavo tujih surovin jeseniški in zeniški železarni so zelo hitro občutili njuni odjemalci iz krške občine. Tako na primer v Specializiranem podje-$u za industrijsko opremo SOP primanjkuje pocinkane pločevine vseh dimenzij, vroče valjanih profilov in ležajev. V stiski so tudi za žarnice in stikala, ki jih izdelujeta Iskra in „Rade Kom čar”. Zadnje čase ima zaradi skrčenega obsega izdelkov črne metalurgije težave tudi krška Kovinarska. Zastala je oskrba s kotlovsko pločevino in prav nič se ne ve, kdaj jo bo lahko dobila. Trenutno manjka tej tovarni okrog 390 ton raznih profilov materiala za njene izdelke. Prizadeta je tudi Metalna na Senovem. V Tovarni Djuro Salaj imajo probleme zaradi cene celuloze. Ustavili so dobavo Sladkogorski in Papirnici v Radečah, ker nobena od rjiju ni podpisala sporazuma za 27—odstotno podražitev. Celuloza seje namreč znašla v velikih težavah zaradi povišane cene velenjskega premoga. Podražil se je za 94 odst., kar predstavlja za krško tovarno papirja dodatnih 75 milijonov dinarjev stroškov in za tri odstotke povečuje njeno lastno ceno izdelka. Z vsemi tovrstnimi problemi je sekretar komiteja Peter koč 29. februarja seznanil člane občinske konference ZK. J. TEPPEY ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik ZASEDBA SE NADALJUJE Upor, ki mu je sledila splošna stavka zoper prisotnost sovjetske armade v Afganistanu, se je unesel in nadaljuje se *,normalna” zasedba te azijske države, v kateri pa uporniki nikakor ne mislijo položiti orožja Iz javnega mesta Kabula prihajajo novice, da se v odročnih predelih dežele še naprej spopadajo uporniki in sovjetska vojska in da še posebej ni miru v nekaterih obmejnih pokrajinah z Iranom. Čeprav sodelujejo v bojih letala, tanki in topništvo, uporniki zelo vešče izrabljajo poznavanje terena in se uspešno upirajo premočnemu napadalcu, poročajo zahodne tiskovne agencije. Medtem pa so prišli iz Moskve namigi, da je Sovjetska zveza pripravljena zagotoviti nekakšno nevtralnost Afganistana, če bi pod okriljem Združ enih narodov hkrati zagotovili tudi nemoteno plovbo (zlasti tankerjev z nafto) po Perzijskem zalivu. Premik v Iranu? Medtem pa se je v Iranu prvič po mesecu dni pokazal verskivoditeljHomeini, kije bil zadnje čase na zdravljenju v bolnišnici. Prebivalce je pozval, naj ne bodo naklonjeni ne Vzhodu in ne Zahodu in naj v skupščini izvolijo ljudi, ki bodo mislili ravno tako. Boaoča ljudska skupščina (začela bo delati čez šest tednov) bo med drugim odločala tudi o usodi petdesetih ameriških talcev, ki jih imajo študentje še vedno zaprte v poslopju veleposlavištva v Teheranu. Kot kaže, je. Homeini ukazal, naj omogočijo mednarodni komisiji, ki je prišla v Iran, da bi raziskovala nedovoljene postopke nekdanjega perzijskega šaha, da se sestane z zajetimi Američani. Nekateri menijo, da je to uvod v začetek postopka za njihovo osvoboditev. Sjicer pa komisija, ki je že več dni v Iranu, sploh še uradno ne ve, ali bo lahko začela opravljati svojo nalogo in v kakšnem obsege TALCI TUDI V KOLUMBIJI Kot kaže, se je jemanje talcev zadnje čase zares dodobra razširilo po vsem svetu, saj imajo gverilci gibanja „Mr 19” zaprtih kar 37 diplomatov v glavnem mestu Kolumbije. V zameno za izpustitev talcev, ki so jih zajeli med sprejemom na veleposlaništvu Dominikanske republike v Bogoti, terjajo petdeset milijonov dolarjev odkupnine in izpustitev več kot 300 zaprtih političnih jetnikov. Te je kolumbijska vojska zajela med različnimi akcijami proti podtalnim skupinam v zadnjih dveh letih. Gverilci so zagrozili, da bodo pognali v zrak poslopje veleposlaništva z verni talci vred, če kolumbijska vlada ne bo sprejela njihovih zahtev. Gverilci so v zadnjih nekaj dneh zeio dejaimi tudi v Salvadorju, kjer so med drugim napadli neko gimnazijo in zajeli okoli štirideset profesorjev, dijakov in drugih. V, zameno za talce terjajo izpustitev nekaj deset svojih zaprtih tovarišev. Policija te srednjeameriške dežele je po trditvah ri-mokatoliške cerkve Salvadorja v zadnjih dveh mesecih pobila več kot 600 ljudi. tako se je tudi zadnjih sedem dni izteklo prej v znamenju slabega kot dobrega, svet pa, ki je že skrorajda pozabil, kaj je to mir in varnost, se sooča vedno z novimi pojavi napetosti, novimi krizami in negotovostjo. JANEZ ČUČEK Sporočilo naročnikom DL Da bi zmanjšali stroške izteijave in tudi na ta način skušali zadrževati dražitev Dolenjskega lista, je delavski svet tozd Dolenjski list sklenil, naj bi odslej izterjevali oz. plačevali letno naročnino le enkrat na leto. S tem bi olajšali delo tudi sicer preobremenjenim poštnim delavcem. Naročnike prosimo, naj razumejo ta ukrep, ko bodo v marcu plačevali naročnino Dolenjskega lista za leto 1980. Za lepše okolje vašega doma... • VAS ZARADI NEUREJENEGA OKOLJA VAŠEGA DOMA BOLI GLAVA? • STE POMISLILI NA PRIMERNO OKRASNO GRMIČEVJE? • BI RADI POLEPŠALI ZADNJE BIVALIŠČE SVOJIH DRAGIH? • BI RADI VRT, NASAD ALI PARK POSODOBILI S PRIJAZNO IN UDOBNO VRTNO GARNITURO? Se vam je ob prebiranju naše ponudbe utrnila ideja? Oglasite se v Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu na Gubčevi 15 (telefon 068-21-065). Pričakujejo vas naši strokovnjaki s področja hortikulture. Svoje zamisli boste ob naši pestri ponudbi uresničili brez težav. OKRASNE DREVNINE VAM NUDIMO V DREVESNICI „R02EK" v Podturnu (pri Dolenjskih Toplicah) od 10. marca do 15. maja vsak delavnik od 7. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. GOZDNO GOSPODARSTVO NGMO MESTO TOZD »GRADNJE« Urejanje okolja in stranski gozdni proizvodi Delavcem hrano, kmetom dohodek Ob neuresničenem setvenem načrtu, nezasejanih njivah in nepospravljenih pridelkih Kmetijstvo ni pomembno le za zaposlitev in preživljanje kmetovalcev, temveč tudi za pridobivanje hrane za delavce in vse prebivalstvo. Zlasti na tistih območjih, kjer ni težko najti dela in zaslužka zunaj kmetijstva. To spoznavajo tudi občinski družbenopolitični oigani in pripravljajo razne ukrepe, da bi tudi v njihovi občini pridelali več hrane. Predsedniki skupščin slovenskih občin so v preteklih mesecih na več sestankih razpravljali o nalogah občin v razvoju kmetijstva in živilstva, zlasti o najpomembnejših nalogah, ki jih bodo dolžni uresničevati občinski organi Mednje . je vključeno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, da jih ne bi brez nuje namenili za nekmetijske namene, zlasti ne najboljših; izboljševanje slabših zemljišč, obdelovanje vse zemlje, kjer je to moč urediti gospodarno, ugodnosti za obdelovanje hribovskih in kraških zemljišč, zvečevanje rastlinske proizvodnje na njivah, travnikih in pašnikih z rasti o hektarskih pridelkov in podobno. Za uresničevanje teh nalog bo potrebno zagotavljati tudi gmotna sredstva v obliki kreditov in raznih ugodnosti, zlasti za hribovske in druge kmetje, kjer so naravne razmere za kmetijstvo manj ugodne. Kmetovalce bo treba podpirati pri melioracijah in zložbah zemljišč. Kmetijske pridelke bo treba odkupovati po takih cenah, ki bodo kmetovalce spodbujale k večji proizvodnji. Ce ne bo šlo drugače, bo treba del njihovih proizvodnih stroškov kriti z na- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Naš gospodarski stroj je treba spraviti v tek. Tudi danes zelo aktualna misel. Leta 1945 jo je zapisal Edvard Kardelj. Tedaj je v borbi objavil enega svojih najbolj znamenitih člankov: Moč ljudskih množic. Od osvoboditve je minilo mnogo let. Dosegi smo neverjetno veliko. Ni res, da bi bile naše gospodarske reforme zadetek v prazno. »Gospodarski stroj” Vsaka med njimi nas je potisnila nekaj korakov naprej. Smo sredi novega gospodarskega vrtinca. Upoštevamo dosežen družbeni proizvod na prebivalca, raste število zaposlenih, krepkejša so aktivna osnovna sredstva v družbenem sektorju. Dogovarjanje o gospodarskih ukrepih ni lahko, vendar mora imeti skupni imenovalec: nihče se ne sme obnašati tako, kot da ima prav samo on. Potrebno seje dogovarjati - ne kupčkati. Dogovaijati se po samoupravni poti in kajpak argumentirano in ne pozabiti na znamenite Kardeljeve besede, ki jih je izrekel leta 1945: »Samouprava za nas ne pomeni ko- ncesije države ljudstva, temveč temelj, ki je na njem država zgrajena.” Nadalje ne smemo nikoli zanemariti Titove poudarke, da smo vsi skupaj in vsak posebej odgovorni za Jugoslavijo kot celoto. V tem trenutku naši delegati in izvršilni organi sprejemajo celo vrsto ukrepov, ki morajo omogočiti izpolnitev sprejetega razvojnega načrta za letošnje leto in za prihodnje štiriletno obdobje. Toda kaj prida daleč ne bomo prišli samo z zakoni in odredbami. Kardelj v svojem članku ,,Moč ljudskih množic” pravilno ugotavlja: „Ce pa to predolgo traja in postane skoraj smer v izgradnji, tedaj izgube ljudske množice perspektivo in ne vidijo več razlike med novim in starim. Na ta način se pretrga zveza med avantgardo in širokimi ljudskimi množicami. Potemtakem morajo tudi trenutni, začasni ukrepi nositi pečat demokratičnega značaja ljudske oblasti. Lahko so ostri, strogi, vedno pa morajo biti taki, da jih osnovne ljudske množice cenijo in razumejo kot zaščito svojih pravic in interesov. To morajo imeti pred očmi zlasti organi naše državne oblasti. ’ ,» Kakorkoli že, dejstvo ostaja, da morajo biti vse poteze usklajene s temeljnimi hotenji ljudi. MILAN MEDEN domestili, za katera bodo zbirali sredstva od vseh zaposlenih. Take bodo naloge občin in njihovih oiganov ter vseh občanov, ki potrebujejo hrano. Kmetovalci pa njihove pomoči ne smejo sprejemati enostransko, češ zdaj naj oni skrbijo za to, da bi mi več pridelali. Tudi sami morajo prispevati svoj del. Med nalogami je tudi zapisano, da bo treba vso kmetijsko zemljo kar najbolje obdelovati in tako zvečevati tudi hektarske pridelke. To bo koristilo ne le ljudem, ki potrebujejo hrano, Končno nova menza Nova jedilnica v IMV začasna rešitev do novogradnje V novem delu tovarne IMV ob Karlovški cesti so pred kratkim odpdi prostore nove jedilnice s 450 sedišči v eni izmeni in prostori za razdeljevanje hrane, s čimer so se razmere vsaj malo izboljšale. Modemi in sodobno urejeni prostori z opremo vred za obrat družbene prehrane, s pripravami za pogrevanje, pripravo hladnih jedil, strojnim pomivanjem in mletjem odpadkov je na voljo, je pa le začasna rešitev do izpeljave obširnega načrta. Zdaj kuhajo hrano v grmskem gradu in jo dovažajo v novo jedilnico in tam pogrejejo, novi objekt z novo in sodobno opremljeno kuhinjo za potrebe vseh tozdov pa je v načrtu; ki ga resno pripravljajo. Vsekakor je za zaposlene velik napredek, da se je kuhinja iz lesenega montažnega objekta, o katerem je imela sanitarna inšpekcija vselej pripombe, preselila začasno vsaj v grad. »Dolenjski list« v vsako družino temveč tudi kmetovalcem, ker si bodo zvečali dohodke. Zakaj to tako poudarjamo? Ob pogostih razpravah, da je kmetijsko zemljo treba bolje obdelovati in več pridelati, nekateri kmetje menijo, da jih toliko spodbujajo zato, ker bo koristilo delavcem, ki bodo potem dobili več živil. To je res -vendar bo za več pridelkov tudi kmet dobil več denarja. Nekatere razprave o neizpolnjenem setvenem načrtu ali pridelkih, ki jih je na polju našel sneg, zvenijo tako, kakor da bi to škodovalo le družbi, in ne tudi lastnikom takih polj. Pa škoduje tudi njim, razen če so že tako bogati, da ne potrebujejo tistega dohodka. V državah z razvitim gospodarstvom ni takih setvenih in žetvenih akcij kot pri nas, za katere naj bi odgovarjali tudi družbenopolitični oigani - kar pa ne pomeni, da sejejo brez načrtovanja — pa vzlic temu ne puščajo nezasejanih polj ali nepospravljenih pridelkov, saj jim zmanjšanega dohodka ne bi nihče nadoknadil JOŽE PETEK POBRATENI MESTI - Dogovor o tem sta podpisala v Pekingu župan Ncvv Yorka Edvvard Koch in njegov gostitelj Lin Ilui. Predlog za pobratenje med mestoma so dali Američani med obiskom predstavnikov največjega mesta združenih držav Amerike v Ljudski republiki Kitajski. Ko je newyorški župan izvedel, da so domačini njegov predlog sprejeli, je, tako vsaj poročajo ameriški časniki, obesil okoli vratu pekinškega župana (to se je zgodilo na slavnostnem sprejemu v Pekingu) velik svilen šal, na katerem je pisalo »Ljubim New York”. dodajmo temu še eno novico iz kitajske-metropole: tu do uradno objavili, da bodo prevedli in izdali avtobiografsko knjigo nekdanjega svetovnega prvaka v boksu, Mohameda Alija ... Zbliževanje na (skoraj vseh področjih... TAČAS PA SO SE NEKATERI »zbližali” tudi v sosednji Italiji in sicer na precej nenavaden način. Neznanci so namreč konec minulega tedna napadli avto, v katerem so prevažali mesečno plačo za delavce in uslužbence italijanskih železnic. Odnesli so za 720.000 dolarjev plena (dolar je vreden nekaj več kot 20 dinarjev) in se izgubili neznano kam. Nekaj ur po ropu je neznanec po telefonu poklical uradništvo italijanske-tiskovne agencije in sporočil, da so napad izvedli pripadniki Rdečih brigad. »Denar bomo porabili v revolucionarne namene,” je‘> dejal neznanec ... Se pravi za nove atentate in napade, ki jih organizira ta skupina, ki.z revolucijo in bojem za boljše življenje kajpak nima ničesar skupnega ...i,i MEDTEM PA SO ZAČELE dejanjem ameriškega predsedni ka Carterja, ki sc zavzema za bojkot olimpijskih iger v Moskvi, slediti tudi nekatere druge orga-1 nizacije. Tako jo. na primer Akademija znanosti In umetnosti Združenih držav Amerike objavila, da bo za šest mesecev prekinila vsako sodelovanje s sovjetsko- Akademijo znanosti in umetnosti. Tudi zaradi Afganistana? Ne. Ztto, ker je Sovjet-, ska- zveza po mnenju ameriških] akademikov krivično obsodila! sovjetskega znanstvenika Saharova ... Živčna vojna med velikimi se kar nadaljuje ... VNAPREJ NOBENEMU . .. V novomeški občini se v zadnjem času vse večje blokovske gradnje odvijajo po sklenjenem samoupravnem sporazumu, katerega podpisniki pa bi morali biti tudi delegati bodočih stanovalcev, zato da bi ti že od začetka imeli vpliv na gradnjo. Dpslej pa še v nobenem sporazumu ni bilo podpisa takega delegata, kajti nobena delovna organizacija nikomur ne daje vnaprej odločbe do stanovanjske pravice, kar bi v tem primeru morali storiti. Po.vsod čakajo do dograditve in šole potem je „borba" za ključe... Iz zadnjega PA VUM. t ' l — Oprosti .ljubica, da govorim s teboj tako uradno. Zdaj imamo zaradi varčevanja prepovedane vse privatne telefonske razgovore. ADMINISTRACIJA - DED VSEVED S KDO ODLOČA, KATERE APARATURE SO V ZDRAVSTVU POTREBNE... M GRADNJA metliškem . KOMETOVEGA SKLADIŠČA - V .Kometu” so se odločili za gradnjo lotevair^^j^^kJA V ŠKRJANČAH - Pretežno s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi se krajevne metrov dolge vaške ceste od Škijanč do Boričevega krajani pod okriljem preko 300 n™?** r-ud' Zad "J °, nedelj oj e 25 vaščanov delalo na cesti. Doslej je bilo opravljenih že novega skladišča. Pomanjkanje skladišč je vsesko- dala vsaka h:c V° ■* A 1 UJ"’ se r toliko dela pa jih čaka poleg 12.000 din prispevka, kolk or je zi precejšen problem v tej delovni organizaciji, saj komunal v prt:den bo cesta asfaltirana. Pa še bo manjkalo... Trdno račumno na pomoč ‘ * * " ‘ “ cesto (Foto BPe °)ti’ ^ S° kr^an' BoričeveSa maloštevilni, pa so kljub temu dali veli prispevek za zavzemajo dobro tretjino proizvodnih prostorov. (Foto: A. Bartelj) LE čevlje sodi naj. .. nekateri razumevajo “bilizacijo, se je pokazalo dan v „Lisci”. Ena od *ndikalnih predsednic je namreč po vsej sili hotela tl bolj papeška kot papež, zat° je rneni nič tebi nič Predlagala; „Tudi kulturne PHreditve naše skupne kul-komisije je treba stabilizirati! ” Zal ni bila tako 1nventivna, da bi nadaljevala v tem stilu in rekla katero, kako naj bi delali in prihranili tudi kaj po pisarnah. Pa, s° na taistih kulturnih prireditvah tako prizadevno na-stppali stari in mladi, razumljivo, v prostem času! Brežičani izstopili iz Tomosa Spet na začetku, ker Tomos iz Kopra tozdu v Brežicah ni izpolnil obljube NE LE TOVARNE — Ob slabem zraku ponavadi žugamo le čez tovarniške dimnice. Tudi kodi centralnega ogrevanja niso nedolžne stvarce. Tale, blizu zdravstvenega doma v Sevnici, posebno ob nizkem zračnem pritisku kaj lahko tekmuje s kakšnim tovarniškim dimnikom. (Foto: Železnik) Sejmišča NOVO deljkovem jo22 MESTO: Na pone- sejmu je bilo naprodaj >mes puiskov in 36 od tri do šest 'bilo T stai*h prašičev. Prodanih je 8oo paJ 21pujski so bili po Po 1 din’ starejši prašiči pa -bilo ‘ . ° 2.400 din. Naprodaj je PtQri,„U,di. 32 8lav g°yeje živine. ve» bil° 12 S*av; voU so din ? do 32 cl‘n> krave 23 do 26 CkTUda živina pa 24,50 do 27 B‘[°|ram žive teže. 464 CE: Pripeljanih je bilo slej Pa 338 prašičev. Puj- starj n! din, nad tri mesece livej j Pa do 40 din kilogram Zbor delavcev tozda za proizvodnjo kmetijske mehanizacije v Brežicah se je odločil za izstop iz Tomosa, ker matična oiganizacija ne more uresničiti investicge za izdelovanje kosilnic BCS. Izgradnja tega obrata je bila namreč poglaviten razlog za združitev s koprskim Tomosom, zdaj pa predstavlja ta naložba za Tomos preveliko breme. V brežiškem tozdu je trenutno zaposlenih 36 delavcev. Osnovni proizvod je trosilec umetnih gnojil Ferti, ki je na tržišču zelo iskan, zato jih bodo letos izdelali kar 30 o.dst. več. Razen tega so v Brežicah delali vozičke za kosilnice, obračalnike za seno, školjke sedežev za kmetijske stroje in nekatera kooperacijska opravila. Približno tak program bodo zadržali tudi v prihodnje. Dokončno ga bodo še izoblikovali. Kot samostojna organizacija nameravajo poslovno tehnično sodelovati z neko večjo firmo, predvsem na komercialnem področju. Vodja tozda dipL inž. Jože Siko-■šek je povedal, da so v Brežicah doslej vedno poslovali brez izgub, kljub temu pa so delavci odhajali, ker niso mogli povečevati osebnih dohodkov. Samoupravni sporazum o delitvi jih namreč veže na Tomos in tako niso mogli upoštevati niti tistih popravkov, do katerih so bili sicer upravičeni. Razen tega računovodstvo organizacijsko ni bilo urejeno, zato so že lani sklenili, da bodo imeli ccloftio računovodsko Kmetijski nasveti Po parkljih spoznaš rejca 5 kovnih^4^ enciklopediji pa tudi v številnih drugih streti kniinah piše: govedu je treba parklje obrezova- ________ lu • ’ sa-i zanemaijeni parklji občutno zmanjšujejo lip t 6 ^ mesa* koliko lastnikov živali v resnici A pravilo? Prav malo, to lahko vidimo po naših hlevih, »vnih dvak Prirejo ‘Posluj Kjer mn t~—■*»»» * m»u, iu i vimmo po na ^ ge živali trpijo zaradi*opuščene nege parkljev. ^ivaij v resnici opustimo samo v enem primero če bi ^ceneiši !T°r^ skozi vse ,eto PaSa je zagotovo najboljši in V*®a tolik rkaVnik M pa^je- Med stalno hojo se namreč rože-*Potlebn° kolikor je zraste na novo, zato obrezovanje ^Poročliiv j- nekajmesečna paša izdatno pomaga in je torej lenosti 'Z tega raz,0ga> da ° drugih ugodnostih, zlasti prehrane, sploh ne govorimo. ^-rnlja nPnSeV,je odvisna zlasti tudi od tal v hlevu. Zgolj nabita £ ^aČflen zn^ daleč najslabša, saj so predolgi parklji kaj J n S*Cer zdra zanemarjenega in neustreznega hleva. Lesen pod S^rih J"’ .f.Parklje pa ne najboljši, zato je tudi v takih ri ,st* bolita ni!!i Par^Jev nujno potreben. Betonska tla niso ok 4 levita n i 6 Par^Jev Je najboljši pod iz gradbenega mate bril*;. na katftrpm Otirali ~—i.— •__« . oh levita n i7 najuoijM poa iz graaDenega mate- n .^Sijo. \rln f ^fem s* živali na novo zraslo roževino hitreje Smerih pnnndra'.oblčaj"° ^ tudi ne dovolj. Parklje je v takih »asejo. S« h ?•*Jlvo obrezovati enkrat na leto, če se živali nič ^ J a Je seveda nekajmesečna paša. b^aijene^i^Zdravniki P°g°sto opozarjajo na škodljivost za-**r ni ^ na 8°vej>h parkljih, ni dosti uspeha že zaradi j^Pozarjajo, J! Ilfi".?. usposobljenih ljudi za rezanje parklje 0 ta hiho * potrebni krajši tečaji za usposabljanju, ^ e krav k; u nada*Je zmanjševala donosnost živali. Talce ’ Jetiki veriotL z ravno toliko roževine, kot se je obra-*3etno pač ne bodo nikoli vzgojili. Inž. M, L. !V. službo v Brežicah. Kadrovsko to mesto še vedno ni zasedeno, ker za to delo zelo manjka ljudi. Tozd pestijo številne kadrovske težave, zlasti pogosta menjava vodstva. To se mu zdaj ponovno obeta. Manjka tudi kvalificiranih strugarjev in rezkalcev. Stanovanje imajo samo eno, medtem ko je obljuba za eno kadrovsko stanovanje splavala po vodi. Zanj so imeli leta 1978 pismen sklep izvršnega sveta občinske skupščine, samoupravna interesna skupnost pa je napravila svoj razpored in dodelila stanovanje drugemu interesentu, čeprav je bila obveščena o njihovi potrebi. Za vodjo tozda so imeli še do prek kratkim pismeno zagotovilo stanovanjske skupnosti o dodelitvi kadrovskega stanovanja v bloku, ki ga zdaj gradijo, minuli teden pa so jim sporočili, da iz solidarnostnih sredstev zgrajenih stanovanj ne bodo mogli dodeljevati za kadrovske potrebe. „Pa smo spet tam, kot pred tremi leti,” so dejali delavci tega v začarani krog ujetega tozda. Z osamosvojitvijo jih čaka vrsta nujnih naložb. Do zdaj namreč niso investirali v posodobitev opreme, ker so se nadejali nove tovarniške hale, zato morajo takoj kupiti nekaj novih strojev in preurediti lakirnico, v kateri je inšpektor ustavil delo. Te najnujnejše investicije imajo namen uresničiti še letos. JOŽICA TEPPEY Prva svarila Nič več vsak graditelj hiše svoje kotlovnice? Pomanjkanje vseh vrst goriv bo začelo kazati posledice šele v novi kurilni sezoni, kaj pa nas glede tega čaka v prihodnosti. Na območju novomeške stanovanjske skupnosti je kar 12 kotlovnic, ki ogrevajo 1516 stanovanj in nekaj poslovnih prostorov, skoro vsaka nova zasebna hiša pa ima svojo kotlovnico. Stanovanjska skupnost je lani namenila 1,2 milijona dinarjev za obnovo kotlovnico na Mestnih njivah in v Jerebovi ulici, razen tega je bilo porabljenih še preko 400.000 din za razna popravila v kotlovnicah. Kar 76 popravil so morali opraviti v minulem letu. Vse to razen krize za mazut in tudi premog sili k razmišljanju, kako v novih soseskah načrtovati kuijavo tako za družbena stanovanja kot za zasebnike. Ali še graditi več sosesk in več kotlovnic ali pa manj večjih sosek z eno napravo in kakšno'; Pii« novod je Novomeščanom ušel pred nosom, drugod v večjih soseskah gradijo toplarne. Miltnko KOSANOVlO laka vprašanja so se že pojavila v razpravi v skupščini novomeške stanovanjske skupnosti, kar kaže, da strokovnjaki pravočasno opozaijajo na pretečo nevarnost mraza. V, novomeški komunalni skupnosti so o tej problematiki tudi že zastavili besedo in odgovorjeno je, da bo občinska raziskovalna skupnost pripravila študijo glede bodočih potreb po energiji in tudi možnostih za pridobitev energetskih virov. Na osnovi dosedanjih razmišljanj in razprav o teh zadevah pa je povsem jasno: tako kot doslej se tudi pri porabi energije vseh vrst ne bomo mogli in smeli več obnašati. Nastaja celo vprašanje, ali bo v bodoče v soseski; kjer so hiša tik hiše, dovoljeno zasebnikom vsakemu zase gladiti kotlovnico. R. BACER GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI Krajevna skupnost in turistično društv' Šentrupert bosta v sredo, 12. marca, na Veseli gori pri Šentrupertu priredila prvi letošnji tradicionalni Gregorjev sejem. Razen živine bodo naprodaj tudi najrazličnejši izdelki Na Veseli gori bodo sejmi še 26. aprila, 6. septembra in 27. oktobra. Vabljeni! AKTUALNA KARIKATURA • Spremeniti boš moral-svoje navade. (»Privradni pregled«) I N S ! I S 5 EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja-Tit Doberšek Na mnoga vprašanja glede tradicionalne prireditve Dolenjcev, ki je bila predvidena v dneh od 21. do 23. marca na Mirni, upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske in prireditveni odbor prireditve sporočata vinogradnikom in drugim obiskovalcem, daje Teden dolenjskega cvička preložen za nedoločen čas Prireditelji nameravajo tudi nekoliko spremeniti dosedanji program. Namesto gostinskega, množičnega popivanja z godbo bodo ob slovesni podelitvi odličij vinogradnikom za najbojše cvičke strokovna predavanja in pravilna, strokovna pokušnja vzorcev cvička po zgledu podobne prireditve na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Vsem pokuševalcem bo na voljo „BIL-TEN” s podatki o ocenjenih cvičkih, in to ne samo ocene cvičkov glavne degustacjske komisije z dne 22. 2. 1980 v Trebnjem, temveč tudi vse ocene cvičkov, črnih in belih dolenjskih vin, ki so bile po ožjih vinogradniških okoliših. Nadalje bodo prireditelji poskrbeli, da bodo najboljše ocenjeni dolenjski cvički ustekleničeni, tako da bodo ljubitelji poleg pokušnje iz kozarcev lahko kupili tudi poljudne količine najbo^ših dolenjskih cvičkov v steklenicah. Poleg tega bodo gostinci v svojih lokalih v teh dneh točili iz sodov najbolje ocenjene dolenjske cvičke. Skušali bomo doseči, da bodo najboljše dolenjske cvičke v tem času točili tudi ostali gostinci po vsej Dolenjski in Posavju (morda tudi po Ljubljani), in ne samo gostinci iz območja občine Trebnje. Tako bo „Teden dolenjskega cvička” na bolj strokovni,pa tudi komer-cionalni ravni, kar bo vinogradnikom in potrošnikom brez dvoma le v korist, ki bo trajnejšega pomena. GLAVNA DEGUSTACIJA V TREBNJEM Za prireditev Tedna dolenjskega cvička 1980 je bila 22. februarja v Trebnjem glavna pokušnja. Komisija iz dveh strokovnjakov biotehniške fakultete iz Ljubljane, dveh strokovnjakov Kmetijskega inštituta iz Ljubljane in 6 predstavnikov ožjih vinogradniških okolišev je preizkusila in ocenila 125 vzorcev dolenjskih cvičkov. Odličnih cvi- čkov ( z oceno 14,5 in več točk) je bilo 55, prav dobrih cvičkov (z oceno 13,0 do 14,4) je bilo 56, dobrih cvičkov (z oceno od 11.0 do 12,9) je bilo 9, 5 vzorcev pa zaradi napak vina ni bilo ocenjenih. Poimenski seznam lastnikov vzorcev z oceno in drugi-mi podatki bo na voljo vsem v „Biltenu” prireditve. Strokovnjaki iz Ljubljane so bili nad izredno visoko kakovostjo dolenjskih cvičkov resnično navdušeni. Visoka in množična kakovost tako velkega števila preizkušenih vzorcev tega cenjenega vina je brez dvoma dovolj utemeljena podlaga za zahtevo, naj se dolenjski cviček uvrsti med kakovostna vina z geografskim poreklom in popravi krivični predpis, kakor zahtevajo do-lenjski vinogradniki, kijih zastopa Društvo vinogradnikov Dolenske. Pokušnja dolenjskih cvičkov v Podbočju Člani Društva vinogradnikov Dolenjske, organizirani v ožjem vinogradniškem okolišu Podbočje so 20. februarja komisijsko ocenili 73 vzorcev vina, cvička svojih članov. Odličnih cvičkov z oceno 14,5 in več točk je bilo 20, prav dobrih cvičkov z oceno 13.0 do 14,4 točke je bilo 25, dobrih cvičkov z oceno 11,0 do 12,9 točke je bilo 13, primernih cvičkov z oceno pod 11 točk je bilo 10 vzorcev, 5 vzorcev pa zaradi večjih napak ni bilo ocenjenih. Poimenski seznam lastnikov teh vzorcev z ocenami bo natisnjen v „BBtenu” prireditve „Tedna dolenjskega cvička.” Vinogradniki in drugi ljubitelji vina so vzorce ocenjenih cvičkov lahko preizkušali 23. in 24. februarja 1980 v gostilni Kerin v Podbočju. Vinogradnki so v velikem številu pokušali ocenjene vzorce cvičkov s potrebnimi podatki o lastnikih vzorcev na posebnem seznamu, ki je obiskovalcem in pokuševalcem bil na voljo. Spbšno mnerje obiskovalcev in pokuševalcev je bilo, da so take primerjalne pokušnje vin zaželene in da je bila strokovna ocena vzorcev na splošno zadovoljiva in ustreza kakovosti Ožji vinogradniški okoliš Cerklje ob Krki 24. februarja se je 27 vinogradnikov s Piroškega vrha pri Cerkljah ob Krki na obronku Gorjancev odločilo, da pristopijo kot redni člani k Društvu vinogradnikov Dolenjske. Izvolili so 5 -članski svet ožjega vinogradniškega okoliša Cerklje in bodo v tej organizacijski obliki razvijali svoje društveno življenje. DT J * * ! * \ \ * I \ * \ * * s * 0 4 Dolenjski list danes tretjič delno drugačen Danes spet izbor „lz naših občin" — Povabilo bralcem, naj povedo svoje mnenje Prvi četrtek v marcu je danes in Dolenjski list je spet — tretjič izšel v »poskusni” izdaji, brez doslej dolga leta običajnih občinskih strani. Iz novinarskega gradiva je spet narejen izbor prispevkov, pri katerih ima poglavitno težo novinarska, sporočilna vrednost in aktualnost, ne pa to, koliko prostora je v listu zakupila posamezna občina. Kot smo že poudarili pri obeh dosedanjih „poskus-nih” številkah v začetku januarja in februaija, je to prvi korak v prizadevanju, da bi izboljšali kvaliteto lista in okrepili njegovo pokrajinsko povezovalno vlogo, poskusne številke” so nam priporočili izdajateljski svet in ustanovitelji lista, občinske konference SZDL, ki so no-siteljice trimesečne javne spremembe o delni spremembi oziroma prilagoje-vanju Dolenjskega lista novim razmeram, v katerih del informacijskih nalog prevzemajo tudi občinska delegatska glasila, glasila delovnih organizacij in krajevnih dcupnosti. Javno razpravo vodijo občinske konference oziroma medobčinski sveti SZDL, vendar naj to ne bo ovira, da ne bi, spoštovani bralci, na uredništvo poslali kako pismeno pripombo ali nasvet. Uredniški odbor bo hvaležen za dober svet, pa tudi za kritlco, saj se zaveda, da je Dolenjski list v prvi vrsti - vaš list. UREDNIŠTVO DL Neobdelana zemlja skrbi mlade Na seminarju v Šmarjeških Toplicah so se pogovarjali o nalogah, ki jih čakajo Predsedstvo konference mladih v kmetijstvu pri republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije in Odbor za kmečko mladino pri Zadružni zvezi Slovenije sta oiganizirala od 29. februaija do 2. marca v Šmarjeških Toplicah seminar za predsednike področnih konferenc mladih v kmetijstvu in predsednike osnovnih organizacij ter aktivov mladih zadružnikov. Sc posebej zanimiv je bil v okviru seminarja razgovor mladih s sekretarjem republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivom Marenkom. V sproščenem in izčrpnem razgovoru so mladi načeli marsikatero vprašanje, ki jih tare. Čeprav so se v razgovoru dotaknili vrste določenih vprašanj, ne da bi zahajali v načelno politiziranje, seje na koncu vendarle izluščila ne samo osnovna naloga, ki čaka mlade v kmetijstvu, marveč tudi usmeritev našega kmetijstva na splošno. Tako so mladi načeli vprašanja, kaj z neobdelano zemljo, kako plačevati pospeševalno službo, da bi ta bila bolj učinkovita, kako urediti odnose z zadrugami V kratkem povzetku Maienkovih odgovorov lahko povemo, da v našem kmetijstvu ne smemo pričakovati, da bo družba s čarobno paličko razrešila vsa vprašanja. Tako bo treba glede neobdelane zemlje ukreniti nekaj skupaj z zemljiškimi skupnostmi, glede pospeševalne službe bo treba najti nove vire, navržena je bila misel, da bi zanjo združevalo sredstva več kmetij skupaj, skupaj z zadrugami Kar pa Mladi so se na seminarju seznanili z vrsto vprašanj, ki so in bodo ključna za nadaljnji razvoj kmetijstva. Tako so imeli v programu seznanjanje z nalogami zadružne zveze pri razvoju kmetijstva in preobrazbi vasi, s prostorskim planiranjem in zagotavljanjem zemljišč za kmetijstvo, nalogami mladine pri stabilizaciji gospodarstva in z nalogami mladih pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v zadružnih organizacijah. Dograjevati, ne pa krniti usmerjenega šolstva Posavje ima pomisleke zoper bodočo mrežo usmerjenega izobraževanja V četrtek je medobčinski svet SZDL za Posavje v Sevnici kot eden prvih v Sloveniji pripravil razpravo o osnutku bodoče mreže usmerjenega izobraževanja. V, Posavju imajo zoper ta osnutek hude pomisleke. Posebno ogorčeni so Krčani. Tam so o tem sprejeli celo posebna stališča, dolga tri strani, ki so jih na sevni-škem posvetu podprli tudi predstavniki ostalih dveh občin. V Posavju vztrajajo na vsaj sedanji razvejanosti usmeijenega izobraževanja, nikakor pa ne, na siromašenju. V Brežicah naj bi ostali obe usmeritvi šolskega centra: izobraževanje pedagoškega kadra za razredni pouk, ravno tako tudi za ekonomske in trgovske profile. V,Krškem terjajo, da na srednji tehnični šoli ostane tudi elektro smer. V, Sevnici naj bi naprej razvijali šolo za konfekciona-rkc. Osnutek mreže je pojasnjeval njcval Boris Lupužič. A. Z., O VSEH VPRAŠANJIH V KK SZDL Prejšnjo sredo je bila v Metliki seja delegatov krajevne konference SZDL Metlika. Beseda je tekla o srednjeročnem razvojnem programu metliške krajevne skupnosti ter o delovanju in uveljavljanju delegatskega istema v tej krajevni skupnosti. Sprejeli so tudi program ii. se dogovorili za metode dela krajevne konference. Seveda je bil v okviru tega dneynega reda govor še o ostalih vprašanjih in sprotnih problemih, s katerimi se srečujejo v KS Metlika. POSLOVANJE „BETI” V LANSKEM LETU Prejšnji teden so bili v vseh tozdih metliške Beti zbori delavcev, na katerih so razpravljali o rfSultatih poslovanja v lanskem letu. Na zborih so ocenili gospodarsko stanje posameznega tozda in cciotne delovne organizacije. Te ocene bodo izhodišče za delo v letošnjem letu in osnova za njihov stabilizacijski program, ki mora biti sestavni del gospodarskega načrta največje metliške delovne organizacije za letošnje leto. KMALU NARED - Nakupovalni center na Griču v Krškem bo odprt še v tem polletju. Z veliko izbiro blaga bo popestril trgovsko ponudbo v krški občini in zadržal več denaija doma. (Foto: A. Ž.) Dr. Alojz Šuštar, novi ljubljanski nadškof Slovenski metropolit se je rodil v vasi Grmada pri Trebnjem Papež Janez Pavel II. je za novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita imenoval dr. Alojza Šuštarja, dosedanjega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani. Dr. AJojz Šuštar se je rodil 1920 v vasi Grmada pri Trebnjem. Pp končanih teoloških študijih je več let živel in deloval v tujini, zlasti v Švici, kjer je bil v mestu Chur škofov vikar, hkrati pa tudi tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Leta 1977 se je vrnil v Ljubljano. Dosedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik, ki je v ostavki od leta 1977, ko je dopolnil 75 let, kar je po pravilih rimskokatoliške cerkve starostna meja za opravljanje škofovskih dolžnosti, je bil imenovan za apostolskega administratoija nadškofije. Zavarovanje vozil tretjič z izgubo Območna zavarovalna skupnost Triglav je lani kot celota donosno poslovala, pač pa je izguba v prometni rizični skupnosti, in to največ po zaslugi družbenega sektorja Ko so 26. februaija zbori delegatov obravnavali poročilo o lanskoletnem poslovanju Dolenjske območne skupnosti Triglav in plan za leto 1980, so menili, da so bili doseženi ugodni rezultati. Z zaskrbljenostjo pa so razglabljali, kaj ukreniti v prometni rizični skupnosti, kjer je že tretje leto izguba. Zavarovalstvo se je lani hitreje razvijalo predvsem na manj razvitih območjih, sicer pa so premije porasle za 24. odst., kar je za 2 odst. nad pričakovanji. Velik napredek je bil dosežen v hitrejšem reševanju škodnih primerov, saj je konec leta 1979 ostalo nerešenih 1000 škodnih primerov manj kot leto dni prej. Med nerešenimi gre v veliki večini za škode iz avtomobilskega zavarovanja, pri katerih so zaradi težjih posledic nesreč postopki še pred sodišči ali organi prcgpna. Pri prometnih škodah je za minulo leto značilno, da so znatno hitreje rasle škode v družbenem kot v zasebnem sektorju, da pa je pri zasebnih zavarovancih opaziti tudi primerne poskuse goljufij. Kai 32 sumljivih pri- merov obravnava bodisi tožilstvo ali UJV. Sredstva za preventivo so bila namenjena požarnovarnostnim skupnostim po sporazumu, del sredstev je bilo združenih v Triglavu, del pa porabljenih za povratno in nepovratno financiranje dejavnosti po občinah, ki se ukvarjajo s preventivno dejavnostjo. Omeniti velja še, daje delovna skupnost območne zavarovalnice lani privarčevala 140.000 dinarjev in da je bil ta denar razporejen v sklad zavarovancev in ne v sklade delovne skupnosti. Plan za leto 1980 je zastavljen tako, da daje .zavarovalnica zavarovancem še več pravic, delovno skupnost pa sili k doseganju še boljših uspehov. Poudarek je na za- varovanju kmetijskih posevkov in živine, preventivni dejavnosti in varčevalnem načrtu, ki je bil hkrati s planom sprejet in je bil ocenjen kot zelo konkreten in dobro zastavljen. Predvideno je, da bodo premije skupno porasle za nadaljnjih 21 odstotkov, od tega v družbenem sektorju za 20 in v zasebnem sektorju za 22 odstotkov. Število zavarovanj sc bo letos povečalo za 12 odst., vse to pa ne sloni na višjih cenah, razen pri avtomobilskih zavarovanjih, marveč na zajetju nezavarovanega premoženja in povečanju obsega dela. Za preventivo bo letos na voljo najmanj 9,6 milijona dinarjev, kar to razdeljeno po'enakih merilih kot v preteklem letu. Nalaganje začasno prostih zavarovalnih sredstev pa se bo po sklepu zbora delegatov odvijalo po pravilniku (ta je že v veljavi), pri čemer bodo do teh sredstev lahko prišli le programi, ki so uskladcni z razvojnimi načrti območja in plani bank. R. B., se tiče zadrug, to sploh ni sistemsko vprašanje, k.ijti zadruga so kmetje, ki so vanjo včlanjeni, zato so za vse, kar se v njej dogaja, tudi sami odgovorni. Če pa v zadrugah ne gre tako, kot bi morali iti, potem morajo preko vseh samoupravnih mehanizmov stanje urediti Na koncu je še posebej poudaril, da se moramo v kmetijstvu spet vrniti k zemlji, k lastni surovinski osnovi. Zlasti pa se je treba „preus-meriti” k večji kmetijski proizvodnji, kajti od enega teleta se ne da živeti To pa pomeni, da se bomo morali v naslednjem obdobju bolj spoprijeti z vprašanji ekonomije in tehnologije, da enkrat že opravimo s „počeznimi” ocenami. In ko bodo svoje naloge opravile zadruge, kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti in drugi dejavniki, se ne bo več dogajalo, da bomo na naših poljih videli strnišča izpred dveh let ali koruznico lanskega leta. J. SIMČIČ MLADI V KMETIJSTVU — Na dvodnevnem seminarju v Šmatj*-ških Toplicah so se mladi seznanili z nalogami, ki jih čakajo ’ kmetijstvu. Med drugim so imeli o tem tudi razgovor z republiških sekretarjem za kmetijstvo Ivom Marenkom. * Dom se že odpira navzven ______________________________________________________________ V novomeškem Domu upokojencev biva že 70 stanovalcev, začenjajo pa z vrsto usM tudi zunanjim ostarelim občanom: pranje, likanje, prehrana in družabnost 27. februarja je uprava novega Doma upokojencev v Novem mestu organizirala tiskovno konferenco, na kateri so orisali zdajšnjo dejavnost doma in tudi načrte,ki obetajo ostarelim ohčanom vrsto ugodnosti po znatno nižjih cenah. Za lanski oktobrski občinski praznik Novega mesta odprta najmo-demeje zgrajena in opremljena ustanova za upokojence in druge ostarele občane še ni povsem zasedena. To je bilo tudi v načrtu, kajti le postopna zasedba sob in sprejem stanovalcev omogoča, da se vsakemu lahko posvetijo in ga privadijo novemu okolju. Pomembno orožje: pravo obveščanje Z Letne konference borcev na Mestnih njivah Nad 50 nekdanjih borcev NOV in aktivistov z Mestnih njiv v Novem mestu je 27. februarja presedalo enoletno delo organizacije, ki združuje 88 članov.Le dvaizmed njih sta še v rednem delovnem razmerju, vsi drug pa so upokojenci, invalidi ali gospodinje; ldjub takemu sestavu delajo številni med njimi na raznih, celo vodilnih mestih in funkcijah. Osveščenost in medsebojno zaupanje jih povezujeta. Nič ni bolj naravnega, kot da se je predsednik organizacije Jože Brudar v imenu vseh' nekdanjih borcev na konferenci najprej spomnil tovariša Tita in njegove borbe za zdravje; zaželeli so mu okrevanje in vrnitev k državniškim opravilom. Bqrci so podprli vse ukrepe za gospodarsko ustalitev, obsodili pa so • pojave mrzličnega nakupovanja, ki se je v zadnjih tednih pokazalo tudi v tej krajevni skupnosti. Pomembno orožje proti pojavom sebičnega potrošništva je pravilno obveščanje in pojasnjevanje razmer, so poudarili, oboje pa naj izvira tudi iz prenašanja borbenih tradicij iz vrst ZB. Po,scbej so pohvalili vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti -za požrtvovalno delo za napredek KS. Vse delegate, ne glede na to, kje delajo, so pozvali k še aktivnejšemu delu. Lojze Pucelj, predsednik KS, se je borcem zahvalil za njihov pomemben delež pri upravljanju v krajevni skupnosti, • hkrati pa je razložil načrte o nadaljnji izgradnji, družbeni samozaščiti in razvoju KS. Oipoliti-čnem delu na terenu je govoril tudi Pavle Ajdič, sekretar osn. organizacije ZK v krajevni skupnosti. Kritična beseda borcev je opozorila še na vprašanje javnih zaklonišč v mestu; želijo odgovor, kakšni so načrti gje-de njihove izgradnje, saj o tem premalo vemo. Že zdaj je bila skrb za nekdanje soborce ena prvih dejavnosti te organizacije; sklenili so jo še okrepiti, postavili pa so tudi novo komisijo za prenašanje tradicij NOB na mladi roa. TONE GOSNIK BOST ANJ: NOVA ČRPALKA V torek ob 10. uri so pri mostu čez Savo v Boštanju odprli novo petrolovo črpalko. To je pravzaprav prva črpalka v sevni-ški občini ob magistralni cesti in bo torej v večji meri pritegovala avtomobile iz tranzita, saj med Radečami in Krškem ni druge črpalke ob tej cesti. Nova črpalka bo za razliko od črpalke v Sevnici odprta tudi ob nedeljah popoldne. Trenutno biva v domu, ki lahko sprejme 164 ljudi, že 70 stanovalcev. Od teh jih je 7 iz drugih občin, 18 je članov ZZB NOV, 26 upokojencev, 5 kmečkih upokojencev, 11 socialnih podpirancev itd. V zadnjem času, ko se je razvedelo o razmerah v domu, je med občani vedno večji interes za sprejem. Tako imajo med stanoyalci tudi že dva zakonska para. Kpmpletna mesečna oskrbnina v enoposteljni sobi s hodnikom, kjer so vzidane omare, lastno kopalnico in sobo l balkonom, velja 6.000 dinarjev, oskrba v dvoposteljni sobi pa je za 900 din cenejša. Bolnikom zaračunavajo dodatek za nego, odvisen od stopnje bolezni, znaša pa največ 1.830 din, če gre za bolnika, ki sploh ne more iz postelje. Uprava doma si prizadeva svojim stanovalcem nuditi tudi razvedrilo, kar sprejemno z veliko hvaležno- _______________________________________ stjo. Tako so ob četrtkih uvedli n dovoz perila od stranke na domu. Zunanji upokojenci in drugi ostf" reli občani imajo možnost obiskova' ti kulturne prireditve v domu. Če p* bo dovolj interesentov, bodo uvedi tudi neke vrste ■ telovadbo oziromi razgibavanje za starejše, ker je navo Ijo lepo opremljen prostor za fi zio terapijo. R. B ■■mi ES MERCATOR - VELEPRESKRBA TOZD STANDARD Novo mesto, Glavni trg 3 Razpisna komisija TOZD razpisuje na podlagi 80 in 82.: člena statuta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev, predpis* nih v 511, čl. Zakona o združenem delu, izpolnjevati & naslednje pogoje: - da ima višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilni!1 delovnih mestih. Poleg navedenih pogojev mora imeti kandidat še: - sposobnost vodenja in organiziranja - družbenopolitične in moralno-etične kvalitete. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi ozirom3 razpisu. Pismene prijave ž dokazili o izpolnjevanju zahtev ™ kandidati pošljejo na naslov: Razpisna komisija Standard; Novo mesto, Glavni trg 3. O izbiri bodo kandidati obveščen1 v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. a(j 180/10-°u MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA DOLENJSKO NOVO MESTO Novi trg 9, Novo mesto, tel. 23—773 PREKLICUJE JAVNO LICITACIJO 14. za prodajo osnovnih sredstev, ki je bila razpisana marca 1980 ob 10. uri v Dolenjskem listu št. 9 ^»prei februarja 1980, ker bo navedena osnovna sredstva še n zadržala v lastni uporabi. V_ 4 DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kronika OSELJE V D0MU UPOKO-• EV - Za 8. marec pripravlja-9,Junc?vern uPokojenskem domu v . več prireditev. 6. marca 1 j dru2abna prireditev za ■ 3ne d°ma in upokojence krajne skupnosti Šmihel, program *T_Popravljajo domači šolarji. Na P azntk dneva žena bo spet prire-ev,z nastopom otrok iz bršljin-vr>H . “* Pcvskega zbora pod u0? Ludvika Ahačiča. Ta rrvdn-u* j v domu odprli razstavo mn del, izdelkov stanovalcev. teden0}'1 PARČEK - Pretekli ci v nov°meški porodnišni- met. 531,10 dve mamici iz h “ j ’ m sicer: Ana Vidic s Ceste Snan rs ~ Andrejo in Anka pan z °rejčetove poti 20 - Dina. I p^E° PRASKA, MALO TE-l„nll,. E - Pred dnevi so v Do-njKtnih prodajalnah v mestu do-*„ manjše količine pralnega str e’ Je v Eipu P°fel in vse*r ank sploh niso mogli postreči, laifc ,3k°.Pa so kupci izjemoma tJr?0 dobili teletino, ki je v neka-rtn prodajalnah že mesece in mesece niso videli KotV KAMENJU LONCN1C -1 Je v navadi pred 8. marcem, je nUdL0V0meškem tigu dobra potni t Z raznovrstnimi lončnica-na ■ i*d‘minuli ponedeljek je bilo a7 i . f° precej lepih ciklam pa čni r"? drugih ..žlahtnih” lon-dJl,c*. aJca so bila na trgu po 3,5 .■ Jev\ mehka solata po 70 din, er Pa je bila izbira dobra. SPREHOD PO METLIKI metuSki krajani so se Pred kratkim razveselili dveh kul-mih dogodkov. Osnovnošolci so zaigrali za predšolsko mladež Zvezdico zaspanko, bolj ali manj od-asli pa so naponili dvorano kulturnega doma ob gostovanju Stalnega tržaškega gledališča, ki se je Predstavilo z Neznanim Benečanom. Naslovno vlogo je zaigral Belokranjec Stanc Starešinič, ki živi ?e vrsto let v Trstu. Tokrat se je Jzkazala kulturna skupnost, ki je °rganizirala obe piedstavi. TMnEc^M0VALKA V UMETNOSTNEM DRSANJU, Zagre-ocanka Sanda Dubravčič, pošilja delovni organizaciji Beti s svojih, potovanj razglednice z lepimi pozdravi. Tako je pisala iz Japondce, ]? p°eteborga, pred kratkim pa še s E®ke Placida. Prikupna Sanda se d^jjnni na Beti zato, ker ji je ta Ive organizacija podarila [^,0 za izdelavo njenih kostu-rodn u katerih nastopa na medna-bo i?m tekmovanjih. V kratkem i »anda obiskala na povabilo de-iz Beti Metliko. Marsikdo se lav, Ve*li srečanja z njo. gfROSLAVA OB 8. MARCU dom, AJCO v metliškem kulturnem n^nn, kot tudi po delovnih orga-pig lJ*h. V glavnem bodo nasto-ksenPe',,ci in recitatorji pa še ka-VJts* »asbenik povrhu. Sekstet domi,pa Eo razveselil stanovalce v tom “ počitka s krajšim koncerna V n^m* Eo nastopila tudi Ire-Prim».m‘na- Recitirala bo pesmi, bi dnevu žena. Ni slišati, da se dol;*6 pripravljale zabave, saj napre0ro.zavedajo stabilizacijskih ČRNOMALJSKI drobir ljOotpNA IGRIŠČU - Več kot v boVo8 jdalcev je v soboto prišlo rriaJisV=. P°rtno dvorano v črno-JU procl11 kjer je bilo v okvi-Crnn_5*ave 25-letnice rokometa v Vaiset!iU,Ved iekem. Po desetih, rialr ieiih. odkar so se prene-tom, v„1Vl}° ukvarjati z rokome- n, , SO oh :i_i _______________________ ria b-jVi °b tej priložnosti stopili ■Brati z? ,udi nekdanje igralke in °staj .d"eprav je občutek za igro Pomanivieta’ odvečni kilogrami in *Voje J ®nje kondicije opravili in .5. zejšim je kmalu pošla > lej rB k1, ri udarila v glavo. rikreati,0 jmeli več možnosti M in hr,H 'grarge v novi dvo- že C?.23. P10 slavo 30-letnice eP*v 7a 0IJ uigrani in pri močeh, l it starejši brisov TENSNEG -Snežin-Mb*lUe tT p°nedeljek že kar rahlo slahnVm 'm njive, so spra-f^niteg bo vo^o zlasti tiste vino- ^ d v “dnj|h *ePiE m kol l*tie f obrezali m privesti v vi„ nameravali začeti OZkrs n°8radih. Pr?QvQljniPrtaL° ~ Črnomaljci so frSfrm^ce1tenaialj“jej0 dela Že ,H e' cenrf l skozl mestno ii f. 3vHaj & hl moralo to biti 'ho« že tiico "dano> M°ti pa jih, ž°Žen Zaiadi c?sta Pr> suhem bec zlasti ^k3,"-13 P*°dnika še t»k‘‘ufte nm dveh, ko je ko- ^cnosm^P3 P°teka Za vse naj bodo le ena vrata Povečanje izvoza je naloga številka ena, januarske kršitelje dogovora o izplačilu osebnih dohodkov pa pozvati na odgovornost — so menili na seji OK ZK v IMovem mestu Zadnji dan februaija je novomeška občinska konferenca Zveze komunistov obravnavala predlog letošnje občinske resolucije in naložila komunistom, naj se s posebno zagnanostjo zavzemajo za uresničitev dogovoijenih stališč. V razpravi je sodeloval tudi Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. psoračuna za leto 1980 namenili tovrstni stimulaciji Komunisti se morajo z vso odgovornostjo zavzemati da v nobeni delovni organizaciji ne bodo skušali uiti določilom resolucije skozidruga vrata. Januarja letos, ko je bila sicer Najdlje so se zadržali pri blagovni menjavi s tujino, ki ic še posebno letos zaradi omejitvenih ukrepov izrednega pomena. Smatrali so, da se komunisti ne smajo zadovoljiti z 69 odstotki pokrivanja izvoza z uvozom, kot je zapisano v predlogu resolucije, marveč da je doseči vsaj 80-odstotno kritje izvozno-uvozne bilance. Kot so ocenili bi bilo to možno doseči tudi s pomočjo večjih ugodnosti za izvoznike. Predlagali so, naj bi celo presežke občinskega Spodobil bi se vsaj odgovor o stanovanjih Se enkrat podaljšan rok NOVO MESTO - Pisali smo že, da 38 družin v novomeški občini zaseda solidarnostna stanovanja, ki bi jih morali letos dobiti novi stanovalci, ker je pretekel 5-letni rok bivanja po vselitveni pogodbi Toda delovne organizacije, ki so bile dolžne v tem času priskrbeti nova sfanovanja, obveznosti niso vzele resno. Čeravno je prišlo medtem' do sklepa, da se rok bivanja podaljša do konca leta 1981, pa tudi zdaj nekatere delovne organizacije sploh ne odgovorijo na vprašanje stanovanjske skupnosti kaj so ukrenile glede solidarnostnih stanovanj, ki jih zdaj protipravno zasedajo njihovi delavci. Na nedavni skupščini stanovanjske skupnosti so o tem znova govorili in kritizirali tak odnos delovnih oiganizacij do stanovanjske skupnosti Pionir, denimo, ne smatra niti za potrebno niti odgovoriti, kaj je že ukrenil oziroma kaj še bo. Delegati so dali vnovič 'enomesečni rok, da s takimi zamudniki razčistijo odnose in da ti črno na belem jamčijo izselitev. Vzorci vin za semiško razstavo Pobiranje vzorcev bo 22. in 23. marca Vzorce vin za četrto razstavo belokranjskih vin v Semiču bodo zbirali 22. in 23. marca. Posebna komisija bo v kleteh vinogradnikov sama natočila po tri buteljke vina ter sod označila. Vsak vinogradnik, ki bo razstavljal vino, mora imeti na razpolago najmanj 200 litrov vina za prodajo na razstavi. Vzorce bo pregledala in preizkusila 6-članska komisija, sestavljena iz štirih vinogradnikov, enologa in zapisnikaija. Vina, ki zaradi napak ali bolezni niso primerila za razstavo, bo izločila, vinogradnike pa obvestila, kakšne napake so ugotovili Seveda bodo poskrbeli, da bo o izločenih vinih obveščen samo prizadeti vinogradnik in niti člani komisije ne bodo vedeli čigavo vino ocenjujejo oziroma čigavo so izločili Vina, ki bodo prišla na glavno pokušnjo, bo ocenjevala 6-član-ska komisija enologov, ocenjevanje pa bo 28. in 29. marca v Semiču. Rezultate glavne pokušnje bodo objavili v biltenu, ki ga bodo pripravili za razstavo. F. DERGANC že povsem jasna usmeritev glede izplačila osebnih dohodkov, je bilo ugotovljenih spet tretjino kršiteljev rcsolucijskih načel, ki so izplačali za osebne dohodke več, kot bi smeli O tem so spregovorili na konferenci precej kritično in zahtevali od pristojnih v izvršnem svetu natančne podatke in tudi ukrepe. „Pri kmetijstvu je neveijetno dolg spisek naložb, ki se s predlogom letošnje resolucije prenašajo na naslednje obdobje, čeravno je ta dejavnost povsod upoštevana kot prednostna,” je menil delegat Slavko Medle, in ko so o tem razpravljali je bilo sprejeto stališče, naj se pospešeno gradijo potrebna skladišča, hladilnica in tudi trgovina, ker pomanjkanje vsega tega povzroča motnje v preskrbi in splošno nezadovoljstvo. Konferenca je sprejela še nekaj drugih dopolnitev k predlogu resolucije, program dela občinske konference in komiteja za prvo polletje 1980 in statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK v Novem mestu. Novo v tem je, da bo imela konferenca svojega predsednika, ki pa bo to funkcijo opravljal kot prostovoljec. R. BACER Mladi med aktiviste RK Z letne skupščine organizacije RK Novo mesto Občinska organizacija RK je ena najmočnejših organizacij v novomeški občini, saj združuje 34 krajevnih organizacij, 11 aktivov v delovnih organizacijah, povezuje aktive RK v 16 osnovnih šolah in 6 srednjih šolah, v katere je skupaj vključenih skoraj 25000 članov. Nedavno so delegati na redni letni skupščini ocenjevali delo za preteklo petletno obdobje in ugotovili da je bilo delo organizacije bogato in uspešno. Pri uresničevanju programa so imeli še največ težav s prostori, saj pravih za to dejavnost sploh ni. Zdravstveni delavci so na podeželju pripravili več sto predavanj s področja zdravstvene vzgoje in preventive. Največja dejavnost pa je bila prav gotovo organizacija krvodajalstva, ki na Dolenjskem združuje že nad 5000 članov, število pa se vsako leto veča. Veliko delo je Rdeči križ opravil tudi na področju leto- vanja naših otrok. V počitniških krajih na Debelem rtiču, Fazanu, Puntiželi, Vranskem in Gozdu-Martuljku se je samo v lanskem letu zvrstilo prek 1000 otrok iz novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine. Aktivni so bili tudi mladi člani RK. Organizacija RK ima skupaj s svojimi aktivisti velike zasluge tudi pri zbiranju prispevkov za nakup dragih medicinskih instrumentov, ki jih potrebuje novomeška bolnišnica. Do danes seje v posebnem medobčinskem skladu zbralo že več kot 2,5 milijona dinarjev. Izvolili so tudi nov štirinajst-članski izvršni odbor, ki ga bo vodil Danilo Kovačič. Ob zaključku so najprizadevnejšim razdelili številna priznanja, ki jih je bila deležna tudi množica mladih, kar je dober znak za bodočnost te najbolj človekoljubne organizacije. J. PAVLIN CEGELNICANAJ SE POVEČA Tovarna Krka je. preko svojih delegatov v stanovanjski interesni skupnosti občine Novo mesto predlagala, naj v letošnjem planu upoštevajo željo, da bi v Cegelnici zgradili 30 zasebnih hiš, ki jih načrtujejo predvsem v zvezi z obnovo bivše steklarne Inis in s pridobitvijo ustreznih kadrov za novo proizvodnjo. Kot kaže, pa je za gradnjo v tem mestnem predelu precej zanimanja še med drugimi delovnimi organizacijami, zato glas združenega dela vsekakor ne bi smel biti glas vpijočega v puščavi Del bremena pade na starše Povečanje cen v novomeških vrtcih je sestavni del varčevalnega programa — Z gradnjo vrtcev v Ločni pa se nadaljuje po najhitrejšem možnem postopku 29. februarja je skupščina otroškega varstva v Novem mestu sprejela lanski zaldučni račun in letošnji plan.. Očitno je, da tudi letos stiska za prostor v vrtcih ne bo omujena. V letu 1979 je bilo v otroškovar-stvene ustanove v novomeški občini zajetih 1499 otrok v 72 oddelkih, 210 predšolskih pa je bilo deležnih 80-urnega vzgojnega programa v potujočem vrtcu in v 8 varuških družinah je bilo v organiziranem varstvu 40 dojenčkov. Skupnost štipendira tudi 43 vzgojiteljic, ki bodo postopoma zapolnile zdajšnjo kadrovsko vrzeL Lani je bil na novo odprt samo vrtec v Bršljinu, izdelana pa je bila investicijsko-tehnična dokumentacija za gradnjo vrtca v Ločni. Ni pa Ogroženo zdravljenje borcev? V črnomaljski občini je več kot 3.000 borcev, ki so vedno starejši in bolehnejši ČRNOMELJ — Od okoli 17.500 prebivalcev črnomaljske občine C‘ i več kot 3.000 borcev. S tem se ta belokranjska občina po številu orcev glede na število prebivalcev uvršča v Sloveniji v sam vrij. N a zadnji Razširjeni seji občinske- panzerjem za borce in zdravniško komisijo poišče možnosti za bo g še _ odbora Zveze združenj borcev NOV Črnomelj - bila je prejšnji četrtek - je med drugim beseda tekla tudi o organiziranosti in aktivnosti borcev v občini Na splošno gledano so črnomaljski borci delavni na vseh področjih, še vedno pa ugotavljajo, da so nekateri preobremenjeni z delom in številnimi funkcijami medtem ko se jih še precej ogiba družbenopolitičnemu delu. Letošnje krajevne konference so bile v glavnem dobro organizirane in obiskane, na njih se je znova pokazala enotnost članov Zveze borcev. Res je v posameznih primerih prišlo do nesporazumov, in to samo, ko je stekla beseda o materialnih vprašanjih borcev. Spet pa seje izkazalo, da negodujejo v glavnem tisti, ki imajo materialno vprašanje kar dobro urejeno. Zdravstveno varstvo borcev je v zadnjem času precej bolje urejeno kot leta nazaj. V črnomaljskem zdravstvenem domu deluje dispanzer za borce, v katerem delajo splošni zdravnik, medicinska in patronažna sestra, ki redno obiskujejo bolne člane na domu. Zgledno deluje tudi zobozdravstvena ambulanta za borce. Se vedno pa je čakalna doba na specialistične preglede predolga. Medtem ko je bilo lani klimatskega in kopališkega zdravljenja deležno 140 borcev, odobreno pa je bilo 160, je januarja letos zdravniška komisija odobrila to zdravljenje samo dvema borcema, čeprav je imelo zdravniška priporočila več borcev. Ker se starost borcev veča in s tem slabša njihovo zdravstveno stanje, predlaga občin? odbor črnomaljski zdravstveni skupnosti da skupaj z občinskim odborom, dis- tovrstno zdravljenje borcev. Vsekakor stabilizacijskih prizadevanj ne bi smeli izvajati na račun zdravja borcev. A. B. Načrtneje do stanovanj Sadovi sporazuma o družbeno usmerjeni gradnji — Glavni nosilec planiranja je lahko le združeno delo ČRNOMELJ — Pred kratkim so v Črnomlju v okviru praznovanj občinskega praznika izročili namenu 22—stanovanjski Mok, ki je bil zgrajen v sklopu družbeno usmerjene gradnje. Samoupravni sporazum o družbeno usmeijeni gradnji je pred letom in pol podpisalo devet podpisnic o v, od družbenopolitičnih skupnosti preko delovnih organizacij do krajevnih skupnosti Črnomelj in Semič. »Tako smo se lahko plansko lotili stanovanjske gradnje v občini,” je povedal predsednik izvršilnega odbora stanovanjske skupnosti Janez Povšin. „V začetku lanskega leta je bil podpisan tudi sporazum o združevanju sredstev za financiranje družbenih stanovanj. Po tem podpisu so denar za predvidene planske investicije zagotovile delovne organizacije iz lastnih sredstev, s pomočjo bančnih kreditov, pomemben vir pa so tudi sredstva in krediti zveze stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah ter sredstva sklada za financiranje in kreditiranje stanovanjske gradnje pri črnomaljski stanovanjski skupnosti” V prvi polovici lanskega leta so bila zagotovljena sredstva za začetek gradnje 66 družbenih stanovanj v treh blokih; ta gradnja naj bi brez komunalnega opremljanja stala dobrih 35 milijonov dinarjev. Vendar to očitno ne bo zadostovalo in bodo morali podpisniki prispevati še po- trebni denar za predvidene podražitve. Zaradi hitrejše rasti zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest gradnja družbenih stanovanj ni mogla slediti potrebam niti načrtovanim srednjeročnim programom stanovanjske skupnosti Zato so v Črnomlju prešli na drugačen način planiranja stanovanjske gradnje, ko je glavni nosilec planiranja združeno delo v skladu s svojimi potrebami in možnostmi Tako naj bi bil nov srednjeročni plan stanovanjske skupnosti rezultat usklajenega delovanja vseh nosilcev, ki so odgovorni za pripravo planskih dokumentov. A. B. <1595) KLJUČI NOVIH STANOVANJ — Na slovesnosti ob otvoritvi novega bloka na Čarcfaku, zgrajenega v okvim družbeno usmerjene gradnje v črnomaljski občini, je Janez Povšin predstavnikom delovnih in drugih oiganizacij izročil ključe 22 stanovanj. Komet vztrajno povečuje svoj izvoz Letos naj bi z izvozom pokrivali 72 odst. uvoza METLIKA - Kljub težavam pri uvozu reprodukcijskega materiala in le 2,5-odstotnemu načrtovanemu povečanju števila zaposlenih je gospodarski načrt metliškega Kometa za letošnje leto zastavljen zelo pogumno. Izhajali so iz dgstva, da so lani zastavljeni plan v vseh bistvenih postavkah presegli Tako je bil dohodek 4 odstotke nad načrtovanim, uvoz reprodukcijskega materiala so znižali za 12 odstotkov, izvoz pa povečali kar za 42 odst Letošnji plan jim nalaga celotni prihodek povečati za 17 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, tako da bi znašal 128 milijonov dinarjev; čisti dohodek naj bi se po planu povečal za 21 odst, in bo znašal 55,66 milijona. Od tega planirajo za osebne dohodke 42,6 milijona, za gradnjo stanovanj 2,48 miljo-na, od ostanka čistega dihodka pa bodo 57 odst dali v poslovni sklad. Povprečni osebni neto dohodki se bodo dvignili za 17 odst, tako da bodo znašali 5.750 dinarjev. Letos nameravajo v Kometu evoz še povečati uvoz pa zmanjšati za 11 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, tako da bodo 72 odstotkov uvoza krili z izvozom. V Kometu si veliko obetajo od investicije za proizvodnjo elastičnih pletiv, ki jo nameravajo graditi skupaj s sevniško Lisco in Slogo iz Zrenjanina. S proizvodnjo domačih elastičnih pletiv bi Komet uvoz zmanjšal še za polovico. Osnovni cilj njihovega nadaljnjega razvoja pa je modernizacija in specializacija, s tem pa bodo dosegli povečanje dohodka, izvoza in zmanjševanje uvoza. Hkrati z gospodarskim načrtom so izdelali tudi stabilizacijski program. A. B. bilo možno začeti gradnjo, ker ni bilo dovolj sredstev. Dejstvo je, daje vrtcev vedno več, oddelkov vedno več in da redna dejavnost stane zmeraj več, tako za investicije ne ostaja več toliko kot prejšnja leta. Razen tega so anuitete za posojila hudo breme. Pri igriščih je bil lani napredek le v Žužemberku. V skupnosti otroškega varstva res ni mogoče govoriti o pretirani zaposlitvi v strokovnih službah, marveč narobe. Plačevali so tretjino tajnika, tretjino računovodje in tretjino administratorja, za reprezentanco so dali vse leto 1.906 din, medtem ko so stroški sejnih samoupravnih organov, potni stroški in letne nagrade voljenim in imenovanim funkcionarjem znašali 465.000 dinarjev. V letu 1980 bo skupnost razpolagala s 47 miljoni dinarjev, sredstev bo manj, ker se prispevna stopnja znižuje, v okviru tega pa je začrtan di letni plan. Prva rezerva je večji prispevek staršev za otroke v vrtcu. Doslej je skupnost plačevala na otroka poprečno 1X190 din, starši pa so dajali v poprečju 789 din. Letos bo prispevek staršev znašal 994 din in skupnost bo dala 1.336 din. Obsega potujočih vrtcev ne bo možno širiti več manjših investicij pa je predloženih na kasnejše obdobje. Sklenjeno je, da bo gradnjo vrtca v Ločni za 200 otrok šteti kot prednostno naložbo, da se bo gradnja predvidoma začela že marca 1980, medtem ko bo letos začeta gradnja drugega vrtca-jasli za katero se dokumentacija šele pripravlja. Ureditev igrišč bo lahko skupnost otroškega varstva sofinancirala le tam, kjer bodo zagotovljena tudi lastna sredstva krajevnih skupnosti in drugih interesnih skupnosti R. B. LETNA KONFERENCA ČRNOMALJSKIH UPOKOJENCEV V sredo, 19. marca,, bo letna konferenca Društva upokojencev Črnomelj. Konferenca bo ob 9. uri v društvenih klubskih prostorih v Ulici 21. oktobra 15. Društvo hkrati vabi vse upokojence, ki še niso člani društva, naj se včlanijo. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure. „OD STOCKHOLMA DO EGIPTA” S 370 barvnimi diapozitivi in primerno živo besedo bo znani svetovni popotnik Stane Tavčar iz Kranja 11. marca ob 17. uri v sindikalnem domu v Novem mestu predaval pod naslovom „Od Stockholma do Egipta”. Na predavanje vabi novomeško Hortikulturno društvo. m IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Jože Benčina: „Slaba udeležba na sejah delegacij ni le v KS Ribnica, ampak tudi drugod. Treba je odkriti vzroke in ukrepati.11 sklepčni Delegatov ni na seje delegacij — Premalo gradiv? — Krajše in jasneje „Naša dclcgacijc ni nikoli sklepčna, saj prihaja na njene seje le po 5 do 9, redkokdaj 11 izmed 25 delegatov. Tako pride na sejo manj delegatov, kot imamo mandatov oz. delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine", je povedal vodja delegacije KS Ribnica za zbor KS občinske skupščine Jože Benčina. V okviru delegacije so storili vse, kar so lahko. Seje so sklicevali na različne ure in različne dni, a ni nič pomagalo. Jože Benčina meni, naj bi sc z nediscipliniranimi delegati pogovorile organizacije, katerih člani so, se pravi SZDL in ZK. Vzroke za nezainteresiranost je treba ugotoviti in odpraviti, saj bodo sicer prenehali prihajati na seje še tisti redki, ki hodijo zdaj. liden izmed vzrokov za nezanimanje je laliko tudi ta, da dobi delegacija le 10 godbi na pihala s Senovega u> “ Krškega ter učenci krške glasben šole. TUDI KULTURA - Kultu« ima pomembno mesto v letošnje«1 programu OO ZSMS Krško >. Nekaj prireditev so že izvedli veliki dvorani Delavskega doma, načrtu pa jih imajo še nekaj. V jih bodo lahko izvedli, bodo prosili za denarno pomoč tuo*. občinsko kulturno skupnost. LEP OBISK - Matinejske kino predstave v krškem De“ . skem domu so se že pokazale Ko res dobrodošla novost. Zadnjo nedeljo je bila dvorana skoraj P**’ polna, saj so prodali tudi ve**., vstopnic za stojišča. Ob dobre® začetku si lahko starši želijo sam to, da bi take predstave postale V> redne. PROGRAM NAREJEN - V prvi uradni sprejem „Vla>» bratstva in enotnosti”, ki bo •>< junija na železniški postaji K1®*! ga odbor potrdil ibor za "sprejem vlaka s pobrati' mi iz SR Srbije, bo v njem sodelfr njerr. — - , valo tudi nekaj vrhunskih umetni’ kov in skupin. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI AVTOPREVOZNIKI SE GR# DO SKRIVALNICE - TudiJ ribniški občini je prijavilo obn več avtoprevoznikov iz drugih re" publik. Dosedanje izkušnje so P0" kazale, da je med njimi prec5j takih, ki si žele izogniti plačevanj davkov. Ko davčni dolgovi rastejo, tak avtoprevoznik izgtne' Potrebni so veliki napori, da spet odkrijejo. POKRPANE CESTE - Magistralno cesto sta zima in mraz precej uničila, vendar so jo hitrOj pokrpali. Lukenj na cesti je sice kljub vsemu še precej, vendar so take, da vozil ne ogrožajo preveč. NISO ZADOVOUNI S PO JASNILI - Občani zgornjega dela občine, se pravi nad Sodražico, niso zadovoljni s pojasnili, da tu-kaj struge Bistrice ni mogoče očistiti, ker krajarti na to ne pristan^ jo ali pa zato, ker bi potem vodj hitreje odtekala proti Ribnici povzročala poplave. Na zborf občanov poudarjajo, da želejj isčenje st grobo čiščenje struge, se prs' tako, da voda ne bi spreminj9? njiv in travnikov v močvirje ' delala škodo. Do takega ciščetf so upravičeni in so zanj vsi ot* ni. LISCA: PROSLAVA ZA OBE IZMENI Skupina kulturne komisije JO; bo jutri pripravila proslavo v 1 dneva žena z amaterskimi izvaj-, Prvič sc bo javnosti pokazala kloma skupina KUD Anton Okiški iz Boštanja z belokranjs* plesi. Sodelovali bodo tud^ osnovne šole ,,Savo Kladnik” nice in kulturniki iz vrst kolek® ( Proslava za delavke dopold*”^ izmene bo ob 13. uri, za pop01 sko pa ob 14. uri. ODLOČAJ, CE MOREŠ! | Iskrenosti predsed^ občinske skupščine ^eV^.ajo Janka Rebernika se delegati zahvaliti, da s0 „ zadnji seji vseh zborov .. ščine lahko slišali tud slednjo cvetko: uStil Slo je namreč za zf°!>^jest opnje samoupravnim resnim skupnostim, **1 ^ morebitne trdoglavce ^ konjamo tudi z odlo^ ’0- kljub samoupravnemui .(, varjanju. Preden so ^ ki glasovali, je Prfds Jicer J! bernik povedal „s ^ smo besedili že PrL uj/jvo morali poslati v ojr-fa Uradnemu listu, tam ne bi uspeh .. « m/' Delegati so ,,v$° an pak razumeli in gl bi dlakocepili kot u* pri Uradnemjistu, P“ 0-ko rekli slednjič ^ sil Udarjeni pa bi bdi ve „e M “ skupnosti & moreš! Ufi IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN IM Novo v Brežicah V CASA BREZ KINA - odnnv«rf em ^ornu so začasno EksDl(f7 zdravstveno postajo v Piše-večnamenski objekt v 2u-petevcu ui nove šolske prostore. IREBAIMJSKE iveri hilI^JNA PISAVA - Veliko je so h ?elje občanov Trebnjega, ko Liiiki- VC* koniunalnega podjetja novih ana ~ tozd Razsvetljava po Dr , asfaltnih površinah zarisali . ode za pešce, parkirne prosto-Vesu}. Podobno. Vendar je bilo to kaz* l kratkotrajno, saj se je po-z ba da S0 bile oznake narejene dv.iIV0 za tajno pisavo. Po dobrih mesecih so namreč vse po-•“•noma izginile. verjamejo inSpektor- M - p0tem ko so Trebanjci v listu prebrali, da so spektorjj pohvalili zalo?' jsi »ebanjskih tigovin, so spraznili Jenje. Zdaj so tudi sami prepri-ani, da so tigovine dobro založe-e. Vendar tega trgovcem nočejo Predati, ker se boje, da se ne bi Prevzeh. >*1CAKAU SO - Vaščani va-Mot' SpadaJ0 v krajevno skupnost Dr:, nog, so komaj čakali na reč 0d pomladi- ^ nJ0 so se nam-Ces Za^ela tudi dela na njihovih Se n> ki so vzcvetele že pozimi. Va Posebno so veseli začetka del ®9ani Slepška, kamor vodi cesta, J podobna lunini površini kot Prometni žili. &IFE BODO PRESTAVILI -bilo obro obveščenih krogov je bife . m°g°če izvedeti, da bodo kin tt zadnjega nadstropja Dolenj-tlič' agovn'ce prestavili v prigod Poznavalci pravijo, da bla-‘ea s tem ne bo dosti pridobi-ortiJr* se bo za novi bife zdaj so i ji!0 Ve^ starejših občanov, ki novi6^ hodili P° stopnicah, pa Za ,» ?e. ne 1)0 po v0'j* mladim. svoiii,6 b°d° preveč na očeh °Jih staršev. sevniški paberki DELJ0CaRSK1 VLAK v ne-•evnKL ~ Prizadevni delavci pri Stizadetai Sn?uCarskem klubu so si bo „ ’. k°t smo že poročali, ^naslednji smučarski vlak ?• Mai- K°blo v soboto, 8. mar-Sl!} žena i, '“mreč mislili tudi na koieii0 ^do v večini sevni-, s°bo*!rn?v premaknili delov- dai 50boto •> v. Premamim detov-C do‘°* z.al se z železnico ni oJ^jal vblritl drugače, kot da <1»K0<1 bo nK c nedeljo, 9. marca. yeč • “ri- Prepričani so, u*0 v Prenekateri malček Ptiiiis, n'eniio j Pri Zidanem en Prost r, bi bU v Soli VMAW 1 Za Stalen ^ec. Ctu^st OTROKE - Prvi Sff1" za'°du za u pripravi ?. J v mesecu S* C,le»y in { a.nke za otroke, na S Platnf i 80 namreč Preileleviziiskp imenitnejši N^^0 « JaSr?m »slonu. Zal tUdiv&V Popelje svoje KULTURNI NAVAL Pred kratkim je v občini Trebnje gostovalo stalno slovensko gledališče iz Trsta z dvodejanko ,JVeznani Benečan”, Kratka analiza obiska te predstave mm pove marsikaj. Kljub nedvomno precejšnji kvaliteti predstave naših zamejskih rojakov je bilo gledalcev v Velikem Gabru okrog 100, na Mirni 90, v Trebnjem pa celih 35. Vsaka primerjava z obiski vrtnih in gasilskih veselic ter gostinskih objektov je seveda nemogoča. Akcija je postala življenjska nuja Treba se bo dogovoriti, katere podatke o zaključnem računu je treba posredovati V času sprejemanja zaključnih računov smo. In dobre volje pri uresničevanju te akcije ne manjka nikjer. Zanjo so vneti tako sindikati, kot tudi poslovodni organi in delavcu To je mogoče videti po dobro pripravljenih gradivih, ki so jih te dni dobili delavci in o katerih razpravljajo na zborih delovnih ljudi, po sindikalnih skupinah pa tudi po „hodnikih". In do tod je vse lepo in prav, rečemo celo lahko, da se je odnos do te akcije v temelju spremenil Ko prisostvujemo razpravam, se ne moremo izogniti vtisu, da ponekod- prav hote prikazujejo obravnavo poslovnih in proizvodnih rezultatov kot izredno težko in zamotano. Taka razprava je pogosto eno samo branje računovodskih podatkov, zelo malo ali skoraj nič pa ni v njej širših, političnih in poslovnih sporočil De' cu kaj malo pove podatek, da so v njegovi tovarni toliko in toliko dali v poslovni sklad, d imajo toliko in toliko dohodk. t' >// kot navajanje teh števil -do delavcem trcoa pojo aj v določenem tre n’ .a pomeni odločitev za večji poslovni sklad. Treba bi jim bilo pojasniti, zakaj n anjši sklad skupne porabe, in tako naprej. Akcija „zaključni račun’’ pa je imela prav namen, da se poveča vpliv delavcev na sprejemanje in vodenje poslovne politike. Zato bi se morali v sindikatih dogovoriti tudi, kako jo je treba voditi Seveda tega ne bi smeli početi na kakšnem anti-stabilizacijskem seminarju, temveč s kakšno drobno brošuro, v kateri bi sindikalnim aktivistom pojasnili, kako in katere podatke je treba delavcem posredovati j; SIMČIČ Do nadaljnjega Krško še brez grba in zastave Nedodelan predlog KRŠKO - Lani so vzbudila precejšnje zanimanje prizadevanja krške občine, da pridejo do svojega grba in zastave. Aktivnost vseeno ni bila tolikšna, da bi do teh častitljivih znakov tudi prišli Za sejo vseh treh zborov občinske skupščine, predvideno v torek, 11. marca, je namreč predložen sklep, da se ves nadaljnji postopek ustavi. Da bo do tega prišlo, niso kriva nekakšna stabilizacijska prizadevanja, temveč mnogo bolj preproste stvari. Do 1. decembra je bil osnutek grba in zastave v javni razpravi, ta pa je bila precej klavrna. Široko zasnovana razprava je namreč navrgla le štiri pripombe, še te pa le bolj soglašajo s predlagano rešitvijo. V času javne razprave se ni kaj dosti potrudil niti avtor osnutka, saj, kot je očitno, z nekaterimi nebistvenimi spremembami ni zadovoljil niti žirije. Tako žirija na sc" 10 februarja ni mogla drt% ja vso akcijo okrog osnutr^ grba in zastave „za-mrzne“. Morda pa bodo delegati prišli na dan s kakšnimi novimi pobudami? a. 2. Posavski komunisti v šolah Lani in letos jih bo 800 končalo razne oblike usposabljanja — Absolventi poživljajo delo osnovnih organizacij ZK - Premišljeno kadrovanje v šole lahko zmanjša osip slušateljev V zadnjih dveh izobraževalnih sezonah se je v Posavju izredno razmahnilo idejnopolitično usposabljanje komunistov. Pedagoško vodene oblike so izvajali medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS, delavske univerze in komiteji občindtih konferenc ZK. Tako je lani uspešno končalo seminarje in tečaje 317 slušateljev, letos pa računajo, da se bo njihovo število povzpelo na 500. Pričakujejo tudi manjši osip, ker v osnovnih organizacijah poskušajo to preprečiti s premišljenim kadrovanjem in zaostrenim odnosom do članov, ki kot slušatelji ne izpolnjujejo svojih dolžnosti Večina absolventov partijskih šol in seminarjev se takoj vključi v delo in sprejema odgovorne naloge v organizaciji To se odraža v vsesplošni aktivnosti OO ZK. Za letos planira medobčinsko študijsko središče šest seminarjev za kandidate ZK. V vsakem bo po 30 udeležencev. V Brežicah bosta dva, v Krškem trije, v Sevnici eden. Tudi za novosprejete člane je predvidenih šest seminarjev v enakem razmerju med občinami v regiji. Vsaka občina bo imela po en oddelek politične šole, ki naj bi jo skupaj končalo 80 udeležencev. Trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma je v tej sezoni že končalo 22 posavskih komunistov, neposrednih proizvajalcev. Medobčinski svet je na zadnji seji zlasti dobro ocenil seminarje o samoupravljanju. To je nova oblika, ki jo študijsko središče za Posavje organizira za direktorje tozdov in predsednike delavskih svetov. Svet je predlagal, da bi v prihodnje vključili zraven tudi predsednike sindikalnih organizacij v tozdih. To obli- ko petdnevnega popoldanskega izpopolnjevanja bo do izteka izobraževalne sezone končalo 90 udeležencev. Vse to so bile daljše oblike, v izobraževalni sklop pa sodijo tudi enodnevni seminarji za vodstva ZK za aktive neposrednih proizvajalcev ipd. Manj srečno roko imajo v Posavju pri spodbujanju individualnega študija in skupinskem obravnavanju študijskih tem v osnovnih organizacijah. Korak naprej so naredili le tam, kjer so prevzeli pobudo absolventi političnih šoL Vse oblike razen trimesečnega seminarja iz teorije in prakse marksizma so organizirane po delovnem času z namenom, da bi bile čim cenejše in da bi slušatelji čim manj izostajali z dela. J. TEPPEY Bolj umirjeno, a še strmo Krška resolucija predvideva tudi pomembne ukrepe za varstvo okolja KAMIONI STOP Šoferji avtobusov, ki obračajo svoja vozila na avtobusni postaji v Trebnjem, se nemalokrat jezijo na tam parkirana tovorna motorna vozila, zaradi katerih sploh nimajo prostora za manevriranje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je svoje že storil, saj na vidnem mestu stoji oznaka, da je za tovorna vozila parkiranje na tej površini prepovedano Na žalost ta nedvoumna označba a sedaj nima nikakršnega učinka. KRŠKO - Vzpenjanje krške občine po lestvici, ki kaže razvitost slovenskih občin, bo po velikem skoku v naslednjih letih bolj umirjeno, toda še vedno naglo. Letošnja resolucija, ki jo bodo na seji občinske skupščine obravnavali 11. marca, predvideva namreč 9-odstotno rast družbenga proizvoda, kar gotovo ni malo. Obseg industrijske proiz- pa 71-odstotno kritje. V gospo- vodrtje nameravajo v krški občini povečati za 13,5 odst, ob tem pa bi se število zaposlenih povečalo za 5 odst. Letos bo treba vložiti velike napore za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance. Tako je predvideno, da bi že letos v trgovanju z vzhodnimi deželami dosegli 92-od-stotno kritje uvoza z izvozom, v trgovanju z zahodnimi deželami darstvu ob čine prizadevno analizirajo tudi materialne stroške, ki lahko bistveno vplivajo na stabilizacijo gospodarstva. Doslej ni bila navada, da bi v občinskih resolucijah izčrpneje obravnavali varstvo okolja. V dokaj obsežni krški resoluciji sicer tudi ni veliko besed o tem, vendarle pa dajo vedeti, da se glede varstva okolja nameravajo lotiti velikih nalog. Tako naj bi prva faza ureditve Celuloznih čistilnih naprav že pomenila sanacijo industrijskih odplak, ki tečejo v Savo. Izdelali naj bi tudi elaborat, ki naj pokaže tehnične rešitve, predvsem pa pove, koliko denaija bo treba za te namene. a. Z. Naložbe ne bodo presahnile V trebanjski občini bodo izpeljali samo gospodarsko upravičene naložbe — TREBNJE — Na 12. skupni seji trebanjske občinske skupščine, ki je bila pretekli četrtek v Trebnjem, so delegati obravnavali letošnjo resolucij o o razvoju občine in jo tudi sprejeli. Hkrati so obravnavali planirano naložbeno dgavnost, analizo izvajanja programa razvoja Suhe krajine in vprašanja socializacije Romov. ” dejavnosti si bodo Na Čatežu bo tako zrast ta popolno- V naložbeni prizadevali predvsem za to, da bodo dokončali že začete investicije, medtem ko se bodo pri odločanju za nove ravnali po njihovi gospodarski učinkovitosti. Tu gre predvsem za naložbe v industriji in kmetijstvu, medtem ko bodo v krajevnih skupnostih izvajali naložbe v infrastrukturne objekte. Kot je bilo že večkrat povedano, bodo v industriji investirali v Industriji gradbene keramike, v mirenski „Dani”, ,,Elmi” na Čatežu, Kolinski in v Iskri v Mokronpgu. Največji naložbi sta prav gotovo v Iskro v Mokronogu in JtElino” na Čatežu. ma nova tovarna, ki bo veljala 45 milijonov dinarjev, v Mokronogu, kjer tudi grady o novo tovarno, pa bo naložba veljala več kot 100 milijonov dinarjev. V ostalih naložbah v industrijo gre večidel za naložbe v objekte, ki naj izbopajo pogoje dela in proizvodno učinkovitost. Tako imajo v IGK predvideno gradnjo zorilnice gline, „Dana” bo nabavila novo opremo za predelavo sadja v polizdelke, Kolinska pa se bo lotila gradnje čistilne naprave. V kmetijstvu večjih naložb ne bo. Kmetijska zadruga Trebnje bo Zemlja cenjena le v ravnini? Sevnica: prizadevna razprava o zemljiški politiki na seji občinske konference ZK SEVNICA - Kot se je glasno vprašal eden od razpravljalcev na seji ob črnske konference ZK v Sevnici. 26. februaija je bil sestav konference za to razpravo slabo izbran. Če izvzamemo gostjo, tajnico zemljiške skupnosti, ni bilo na tej razpravi niti enega kmetijskega strokovnjaka. Ta ugotovitev vodje enote temeljnega sodišča v Sevnici in člana občinskega komiteja ZK Alojza Vidica je bila nedvomno upravičena. Vseeno ni mogoče podcenjevati teže razprave te konference. Kot je že uvodoma ugotovil sekretar Franc Pipan namreč prenekatero vprašanje, povezano z zemljo, tako ali drugače, postaja tudi politično vprašanje. Slednje so lahko ugotovili člani posebnega aktiva, ki so se udeleževali nedavnih množičnih sestankov po vaseh. Novi predsednik občinskega izvr-sveta Franc Ogorevc je v razpravi poudaril, daje treba zemljiško politiko obravnavati strpno. Vsekakor zasluži pozornost tudi njegova misel, da status tako imenovanih nerazvitih krajevnih skupnosti po veljavnem zakonu ne bi smel tako do kvadratnega metra ukazovati, kje je mogoče dobiti pri naložbah ugodnosti Ce je npr. takšna'nova tovarna zgolj za nekaj metrov na ..razvitem območju”, zgubi ugodnosti Tudi zategadelj sili sevniška industrija na morebiti še edina za kmetijstvo zanimiva in ravna območja okrog Blance. Več razpravljalcev je naglasilo potrebo po sodelovanju zemljiške skupnosti in nove pospeševalne skupnosti Obe sta po virih, žal, nebogljeni Prav bi že bilo, če bi v razvitih sredinah, kjer so sicer veliki potrošniki hrane, namenili Jcaj denarja, ki bi prišel še kako prav za bolj usmerjeno zemljiško politiko ali kmetijsko pospeševalno službo revnih občin. Konferenca je potekala v času sprejemanja zaključnih računov. Precej je v sevniški občini še takih kolektivov, ki niso pristopili k skupnosti za pospeševanje kmetijstva. So zamudili tudi to priliko? 'Rečeno je bilo, kako naj bi se ta skupnost pri delu strokovne službe vezala na sedanje skupnosti Ta ugotovitev vsekakor izhaja iz precejšnjega nepoznavanja: SIS za pospeševanje namreč posebne strokovne službe sploh nima, kar je zgledno stabilizacijsko, saj opravlja te naloge temeyni obrat za kooperacijo. A. ŽELEZNIK SAMI SE MORAJO ZNAJTI Sevniška lokalna radijska postaja je, kot je znano, sredi del za prehod na UKV tudi s pomočjo pretvornika na Lazah. Le na ta način se bo namreč okrepila slišnost tudi na preostale krajevne skupnosti, ki sedaj sevniškega vala ne morejo ujeti Vrsto obvez je prvotno prevzela RTV, med drugim tudi za antenski stolp. Sevničani razočarani ugotavljajo, da pri ljubljanskem radiu ravno glede tega antenskega stolpa niso dovolj storili Prvotno bi vse skupaj veljalo okrog deset tisočakov, sedaj pa ni rečeno, da jih bo trikrat toliko dovolj. sodelovala pri melioraciji zemljišč na Volčjih njivah, kjer je vrednost del nekaj čez 2 milijona, kmetijska zemljiška skupnost pa bo sodelovala pri podobnih delih kot soinvestitor. Kot je videti, zaradi težav v gospodarstvu investicije ne bodo čisto usahnile, še posebno ne, če bodo gospodarsko upravičene. J. S. Zgledni gasilci Močni operativi v Boštanju in Sevnici — Podmladek SEVNICA - Prostovoljno gasilstvo ima v sevniški občini hvalevredno tradicija Sevniško društvo je lani slavilo stoletnico. Morda pod vtisom teh proslavljanj je malo preveč vzneseno natakal zadnji občni zbor v petek, 22. februarja. Sevniško društvo je dobesedno kulturno amatersko žarišče v mestu in občini Oder mladih in moški pevski zbor lal vidno pešata. Mladi igralci se ubadajo z neurejenim odrom; če ne bi bilo njih, bi bil sevniški oder v tehničnem pogledu še bolj nebogljen. V tradiciji lepo zakoreninjeni moški pevski zbor vabi k sodelovanju nove, predvsem mlade pevce. Godba je v razmahu, kritiki ji kar zavidajo gmotno podporo, čeprav bi je potrebovali še več. Zarjo bo nedvomno treba najti sistemsko rešitev, takrat bo tudi manj hude krvi med ostalimi amaterji Obet, da prostovoljno gasilstvo še dolgo ne bo v krizi je gasilski podmladek. Skoraj pol dvorane sevniškega gasilskega doma so napolnjevali gasilski pionirji z ravnateljem osnovne šole na čelu. Operativa vaškega društva iz Boštanja je za precej mož številnejša od sevniške. Da ne bo nesporazuma, tudi Sevnica sega na vas, saj Zabu-kovčani dosegajo lepe uspehe. Pri Boštanjčanih pa so vse aktivnejši še na Kompolju in v Šmarčni, letos pa prihajajo nove vasi Zenska članska desetina iz Boštanja bo predstavljala Posavje na gasilskem kongresu v Brežicah. Rivalstva med obema društvoma ni mogoče skriti Odraža se na tekmovalnem področju, kar je samo zdravo. Ce je treba pomagati pri požaru ali drugi nesreči, pa delajo z ramo ob rami. A. 2. Hram omike V trebanjski ljudski knjižnici imajo več kot 15.000 knjig TREBNJE — Trebanjska ljudska knjižnica je v sedemnajstih letih dosegla razvoj, ki ga dejstvo, da je knjižni fond od prvotnega, ko so imeli 3.000 knjig, narastel na več kot 15.000 knjig, ne pojasnjuje v dovolj veliki meri. V tem času se je bilo treba večkrat boriti za dodatne prostore pa za sredstva. In vsega, kar ima danes ta knjižnica, ne bi niti bilo, če bi v boju za boljše pogoje knjižnice ne sodelovala tudi ljubezen. Ne samo do knjig, ne samo do bralcev, temveč, do omike sploh, katere nosilec je v trebanjski občini tudi knjižnica. Martina Režun ima v sebi precej te ljubezni, čeprav jo je vsak dan razdajala številnim obiskovalcem, še posebej mladim. Pravi, da ji je lepo pri srcu, ko danes vidi napredek včerajšnjih kratkohlačnikov, ki namesto pravljic že izbirajo bolj zahtevno literaturo. In med njimi so študentje, dijaki, mladi delavci, gospodinje in učenci Tako so lani zabeležili v tej knjižnici kar nekaj čez tisoč rednih bralcev, ven pa so izposodili več kot 20.000 knjig. In k njim niso hodili samo prebivalci domače občine, ampak prihajajo tudi iz Sevnice, Ivančne gorice. V knjižnico ne vabita samo prijazni knjižničarki, ki sta vendo pripravljeni priskočiti na pomoč, temveč tudi prijetno urejeno okplje, ki ga dopolnjuje spominska soba Pavla Golie, v kateri imajo urejeno tudi čitalnica „Pri našem delu seveda nismo omejeni samo na naše prostore. V zadnjem času smo organizirali tudi nekaj izposojevališč zunaj Trebnjega. Zanimanje za knjigo se namreč pri nas veča. Tako bodo izposojevališča na Mirni, v Velikem Gabru, Šentrupertu. In našo dejavnost bomo še razširili če bo le denar. Prirediti nameravamo tudi literarne večere, ure pravljic in še kaj.” je povedala Martina Režun. J. S. pisma in odmevi 9™ j| ti/roolmJL^jboo' 3^o6^Jei|o/ ti/Ja/ NA RAZSTAVI V LJUBLJANI 22. 2. ,1980 smo si učenci 7. in 8. razredov OS BrSljin ogledali razstavo, posvečeno velikemu mislecu in revolucionarju Edvardu Kardelju. Ob precej obširnem gradivu smo se seznanili z njegovim plodnim življenjem in delom. MOJCA OSOLNIK, 7 .c OS XI. SNOUB BRSU1N ZASEDLA SEM 9. MESTO Sodelovala sem na tekmovanju na temo Tito - revolucija - mir. Na tem tekmovanju smo sodelovali učenci od 5. do 8. razreda. Na vsa vprašanja sem vedela odgovore, samo na dve ne. Na koncu sem zasedla 9. mesto. Moj trud je bil lačan, saj sem bila pohvaljena, govarjala sem na vprašanja za 8. razrede. DARJA FRANKOVIC novim krožek OS Leskovec VABILO ZA OGLED .Čarovnice z griča Mladinci čistili bregove Save Letni delovni načrt krških mladincev vključuje še druge koristne akcije Mladinci iz Krškega smo se hitro zavedali in se odločili, da se aktivno vključimo v čiščenje in varovanje okolja, kakor tudi v vse ostale akcije, kjer bi lahko pomagali pri ustvarjanju boljših življenjskih razmer. V ta namen smo se povezali s krajevno skupnostjo in se dogovorili za prvo akcijo, ki pa je danes že za nami. Očistili smo desno obrežje reke Save, to je bilo nastlano z vsemi mogočimi odpadki, ki niso niti malo v ponos našemu mestu, še posebno pa ne naši krajevni skupnosti Ponovno organizirana 00 ZSMS Krško I ima v svojem letnem planu zastavljen širok delovni načrt. Prve težave z urejanjem prostorov smo delno že premagali, sedaj pa so na vrsti razne manjše delovne akcije, družbeno-politično, kulturno, športno in informativno delo. Vsekakor je naša največja želja pridobiti zaupanje pri krajanih in s tem večjo podporo pri njih. Zavedamo se, da to lahko dosežemo samo z zelo resnim delom. DRAGO FABIJAN BILI SMO NA RAZSTAVI « Učenci osnovne šole iz Črnomlja Te dni si je 400 mladih iz novomeške občine ogledalo v Zagrebu rock opero „Gubec Beg“. Obisk je bil organiziran za mlade iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. To akcijo je organiziralo društvo Glasbene mladine iz Novega mesta, skupaj z OK ZSMS Novo mesto, dede na velik odmev za to zvrst kulture, pozivamo vse mlade, da se pravočasno prijavijo v svojih OO ZSMS za ogled rock opere „Čarov-nica z griča“, ki bo 26. 4. 19,80. KONFERENCA ZSMS BUČNA VAS Osnovna organizacija ZSMS Bučna vas je imela v nedeljo, 2. marca, volilno — programsko konferenco. Novo izvoljeni predsednik je Edo Zadnik. Mladinci so sprejeli program dela za letos, v katerem je veliko različnih akcij. Ena takih bo že v mesecu mladosti, ko bodo v povezavi z OO ZSMS Zgornji Bršljin organizirali srečanje mladih iz krajevnih skupnosti. Pomanjkljivosti v delovanju v preteklem obdobju, to je premajhni sodelovanje mladine s krajevno skupnostjo, bodo-v letošnjem letu skušali odpraviti, saj si bodo le s skupnimi akcijami zagotovili prostor v novem družbenem in gasilnem domu. , METKA H RAST AR SEMINAR ZA PREDSEDNIKE MLADINE V OSNOVNIH ŠOLAH 29. februarja so se predsedniki mladinskih organizacij iz novomeških osnovnih šol zbrali na seminarju v Novem mestu in se dogovorili za letošnje akcije. Razpravljali so o možnosti vključevanja osnovnošolske mladine v pionirsko delovno brigado, ki bo v avgustu sodelovala na delovni akciji v Istri; Na seminarju so sprejeli tudi program priprav za sprejem pionirjev v mladinsko-organizacijo, saj se bo letos občinska organizacija ZSMS okrepila s 1000 novimi člani, sprejemi pa bodo od 20. do 30. maja letos, ugotovili so tudi da se mladinske'ure v osnovnih šolah ne pojavljajo dovolj pogosto na umikih, v nekaterih šolah pa te oblike dela sploh še niso zaživele. smo si ogledali v Ljubljani razstavo ob 70-letnici Edvarda Kardelja. Razstava je na vse naredila zelo močan vtis. Potem smo si ogledali tudi Narodno galerijo v Ljubljani Seveda smo nekaj časa posvetili tudi nakupom. VLADKA LATERNER „KRČ“ PRED VSEMI Od 18. do 24. februarja je bil v Novem mestu že petič teden slovenskega filma. Na sporedu je bilo pet filmov, ki si jih je ogledalo 1.075 obiskovalcev. Največji obisk je imel „Krč“ (505), najmanj obiskovalcev pa si je ogledalo noviteto „Iska-nja” (286 na šestih predstavah). Kljub temu je bil letošnji filmski teden deležen večje pozornosti kot lani, ko se je vseh predstav udeležilo vsega 646 obiskovalcev. Vsekakor so bile tudi letos mladinske predstave neprimerno bolje obiskane kot predstave za odraslo občinstvo. šf MLADI METLIČANI, živeči ali študirajoči v Ljubljani, se vedno bolj uveljavljajo kot filmski igralci. Res jim režiserji zaupajo več ali manj epizodne vloge, vendar je tudi to nekaj. Tako je na primer Bojan Plut tolkel bobne v Praznovanju pomladi, Mladen Vukšinič je kazal hrbet v Ubij me nežno, Jožica Brodarič pa spregovori celo nekaj stavkov v Klopčičevih Iskanjih. Ostale bodo ovenele rože Kmalu bo 8. marec, mednarodni praznik žensk. Ob njem bomo izrekali lepe želje, podarili cvetje, dekori-rano z lepo, nevsakdanjo besedo. In kmalu spet bo na ta praznik opominjal samo še šopek ovenelih rož. In bržkone bo potem spet vse po starem. Še naprej ne bomo svojega sedeža v avtobusu odstopili ženski, še naprej bo velika večina vodilnih moških. Ženskam bomo prepuščali absolutno oblast v kuhinji, pri rojevanju otrok, pri vzgoji. Kmečko žensko bomo razglašali za simbol moči, požrtvovalnosti in volje ter samoodpovedovanj a. In kako bomo zbrali pogum za naslednji 8. marec, ko bo treba ceremonijo ponoviti? Mar samo z govorjenjem in sklicevanjem na formalna določila, ki pravijo, da je ženska v resnici enakopravna? T. LUZAR Le ena pot do sporazuma Kočevje: doslej je bilo premalo narejenega, da bi bil samoupravni sporazum o ekonomskih stanarinah res samoupravno obravnavan in nato sprejet PREVEČ, NE PREMALO Pred kratkim so potrošniki opazili na policah v samopostrežbi v Kidričevi ulici v Kočevju napise, da vsak kupec lahko vzame le 2 l olja, 1 kg .sladkorja, 2 kg moke itd. Seveda so potrošniki nato navalili in kupovali. Posredovala pa je hitro inšpekcija, ki je zahtevala, da je treba listke odstraniti in da vsak občan lahko kupi, kolikor želi. Inšpekcija je pred tem posredovanjem ugotovila, da je blaga dovolj in da tak ukrep trgovine ni potreben. „Kritičnega“ blaga ni bilo polno le centralno Mercatorjevo - Trgoprometnovo“ skladišče, ampak celo skladišče trgovine,, Samopostrežba". Ukrep trgovcev ni bil nikomur razumljiv. Nekateri menijo celo, da je šlo za spretno potezo, da bi se tako najhitreje znebili zalog in zvečali promet. P-c Pred tremi leti smo se vselili v novozgrajene bloke v Tesarski ulici v Kočevju. Tu stanuje 101 družina. Vsak blok ima .svoj hišni svet (HS). Imamo dobra stanovanja, da nam je omogočeno dostojno bivanje in življenje v naši socialistični družbi Moti pa nas, ker nam še danes ni dano v okviru HS lastno samoupravljanje. Vsi stanovalci bi se morali že zavedati, da so stanovanja naša in da z njimi sami gospodarimo. Vendar nam je to onemogočeno, saj HS še sedaj ne gospodari s stanarinami. Skratka: dokler bodo s stanarinami razpolagali drugi, toliko časa HS ni samoupravni organ. Prav zato se stanovalci slabo vedejo do prostora in okolja, v katerem živijo, češ daje vse državno in bodo torej škodo popravljali drugi, tisti, ki gospodarijo s stanarinami. Tu tiči vzrok, da HS še niso zaživeli Predložen je osnutek samoupravnega sporazuma za prehod na ekonomske stanarine. Le-taje bil skoraj v vsakem bloku pripet na razlasno desko, vendar zelo dvomim, če ga je kdo izmed stanovalcev sploh prebral, zlasti zato, ker je vse preveč strokovno obdelano in za povprečnega stanovalca nerazumljivo. Če človeku stvar ni jasna, potem tudi ne more sodelovati, kaj šele izreči se „za” ali,,proti”. Edino demokratično in pravično bi bilo, po mojem mnenju da bi SSS ali SZDL sklicali za celo ulico v primernem prostoru sestanek za vse stanovalce in jim osnutek pojasnili tako, da bi bil vsakemu stanovalcu razumljiv. Prepričan sem, da bi se takega sestanka stanovalci udeležili v polnem številu, zlasti še, ker so življenjsko zainteresirani, kako in kakšno stanarino bodo v prihodnje plačevali Seveda se bo SSS sklicevala, da je dolžnost HS, da pojasni stanovalcem. Vedeti moramo, da ni vsak predsednik ali član HS tega sposoben. Tudi delegati skupščine občine so imeli precej pripomb na ta osnutek, med drugim tudi, da ga še ni podpisala večina podpisnikov, ki so za to pooblaščeni Prav gotovo še veliko podpisnikov ni bilo klicanih na podpis (tudi jaz ne). Če govorimo o demokratični obravnavi in odločanju pri podpisovanju tako važnega dokumenta, sem mnenja, da ne bi bilo prav in zakonito, če bi podpisniki podpisovali posamično, ampak naj bi ga na skupnem sestanku potem, ko bi vse pripombe in dopolnitve temeljito proučili. Šele tedaj bi resnično lahko rekli da je bil samoupravni sporazum sprejet objektivno, demokratično in samoupravno. T. BRELIH Kočevje STABILIZACIJA PA TAKA! Pred dnevi smo 'opazovali prvi premik k „stabilizaciji“. Po cesti skoz Šmihel so vozili tovornjaki gramoz proti Škrjan-čam, vračali pa so se prazni Za njimi so iz Skrjanč vozili drugi z gramozom naloženi tovornjaki, ki so se nazaj grede vračali prazni. Gramoz sem, gramoz tja, oboji tovornjaki pa so uničevali cesto, prašili okolico in prispevali k večji porabi goriva. Pa neg še kdo reče, da to ni živ primerek k „stabilizacijskim naporom ”?! šf ČESTITKE ZA POŽRTVOVALNO DELO Čeprav sem se leta 1969 pre" selil iz Posavja, sem še nap2ej ostal zvest naročnik Dolenjskeg* lista - že 25. leto. Zato si že Ital da ta časnik ostane, tak kot j®> še posebej pa, da bi čimpreJ dobil svojo streho. Ob jubileje čestitam tovarišu uredniku **j vsem novinarjem za njihov trud in požrtvovalno delo. Opazil sem še, da dolenjski učenci zelo radi dopisujejo \ mladinski kotiček. Kot sem sli* šal, bi prav ti dopisniki radi d« bi se prostor, namenjen njim, ^ povečal. STANKO SKOČIR LOKA: PERON BO ŠE LETOS V novembru leta 1978 so Loki pri Zidanem mostu dobe1 novo železniško postaja P0sW ja je opremljena z naj sodobne1 Šimi napravami in opremo. Tu1 vzdrževana je lepo, vendar ni$j! perona, tako da se zlasti stai4' občani težko povzpnejo vlak. Železnica je sicer peI°f obljubila, vendar še ni posta' ljen. Kot pa je bilo mogpč* izvedeti, ga bodo zgradili * letos. ' STANKO SKOČI*1 JBlli ŠE ZADNJA NAVODILA PRED VAJO — Občinska gasilska zveza Novo mesto je spet priredila -za gasilske častnike. Posebno so bili zadovoljni, ker je tečaj obiskovalo tudi 15 žensk. Hkrati? potekal tudi tečaj na žužemberškem sektorju za območje Suhe krajine. S tem je občinska g: zveza pridobila skupaj 62 novih gasilskih strokovnjakov. (Foto: Anton Pungerčar) Najboljše orožje je preprečevanje Pripombe k članku o nevarni bolezni čebel, objavljenemu na tej strani 17. januarja Tudi Čebelarsko društvo Črnomelj sodi, da je za zatiranje vsakršnih bolezni, ki grozijo čebelam, pa tudi najnovejše bolezni varrooze, najboljše orožje preprečevanje. Pri tem je nadvse pomembna organiziranost čebelarjev ter njihova povezanost in sodelovanje na ožjih in širših območjih. Zato mora samo pozdraviti če o tem pišemo in širše seznanjamo javnost ne samo v strokovnih čebelarskih glasilih, marveč tudi v dnevnem in drugem tisku in sploh v vseh javnih občilih. To je bil očitno tudi poglavitni namen dopisa Mirka Pavlina iz Semiča, tamkajšnjega čebelarja in hkrati funkcionarja v domačem društvu in v Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo, v letošnji 3. številki Dolenjskega lista na 5. ZIMSKE VEŠČINE — Tabornici Ribniške čete iz osnovne šole v Ribnici so s pomočjo svojega pokrovitelja tozda Jelenov Žleb KGP Kočevje preživeli na zimovaigu v Glažuti. 29 članov te čete se je tam učilo zimskih Veščin. strani pod gornjim naslovom. Ko je Mirko Pavlin v uvodu svojega dopisa pohvalil dejstvo, da so se člani Čebelarskega društva Semič zavedeli nevarnosti čebelje bolezni varrooze in so zato lani po navodilih veterinarskega inšpektorja pobrali vzorce drobirja ter jih skupno poslali v pregled, je, kdove zakaj, pristavil tole neresnico: „2al pa moram zapisati, da črnomaljsko čebelarsko društvo za podobno akcijo ni pokazalo posluha, čeprav bi morali čebelarji Bele krajine v takih primerih nastopati enotno.” Upati je, da je tovariš Pavlin napisal ta neresnični podatek samo zaradi neobveščenosti oziroma zaradi napačne ali nepopolne obveščenosti o delovanju tega društva, kar seveda ni v prid funkciji ki jo opravlja v Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo. Prav tako s takšnimi neresničnimi obvestili pravzaprav žalitvami čebelarjev sosednega društva, gotovo ne spodbuja tesnejšega sodelovanja vseh čebelarjev Bele krajine, prej jih poganja v še večjo oddvojenost, ozkost in zaprtost, v kakršni so že tako in tako z obstojem treh društev v Črnomlju, Metliki in Semiču brez vsakršnih resnejših stikov. Čebelarsko društvo Črnomelj posveča preprečevanju oziroma zatiranju čebelnih bolezni pa tudi najnovejši grozeči nevarnosti širjenja bolezni varrooz ko prej dolžno skrb in pozotnosu To izpričujejo tale dejstva iz zadnjega obdobja njegovega delovanja: Društvo je spomladi pred tremi leti povabilo dr. Nežko Snojevo iz Ljubljane, znano strokovnjakinjo za čebelje bolezni da je z belokranjski- mi čebelarji z območja črnomaljske občine obnovila temeljno znanje o čebelnih boleznih o njihovem ugotavljanju in zatiranju, predvsem pa jih seznanila, z najnovejšimi izsledki na tem področju, še posebej z dotlej neznano boleznijo varroozo, ki seje na svoji nezadržni poti že pojavila v najvzhodnejših predelih naše države. To predavanje so čebelarji poslušali po društvenem občnem zboru dne 22. aprila 1977. Na redni seji izvršnega odbora Čebelarskega društva Črnomelj z dne 13. marca 1979, ki se je je udeležil tudi Peter Štefanič, medobčinski veterinarski inšpektor iz -Metlike, so se po njegovih navodilih domenili, naj vsi čebelarji do 25. marca t. L zberejo čebele mrtvice, zlasti pa drobir iz vseh panjev za preizkus morebitnih zametkov varrooze. Zbrane vzorce 24 čebelarjev je nato društvo poslalo prek veterinarskega inšpektorja v pregled. S takšnim postopkom nadaljuje društvo tudi letos s težnjo, da vanj zajame resnično vse čebelarje s svojega območja, najsi so člani društva ali ne. O tem se je dogovarjal izvršni odbor društva na svoji zadnji seji z dne 15. februarja letos. Sicer pa so neredki čebelarji zlasti redni preva-žalci čebel na pašo v Liko ali drugam, za kar so morali imeti uradna potrdila pristojnega veterinarja o zdravju svojih čebel, že doslej redno vsako leto pošiljali v pregled vzorce čebel mrtvic naravnost inštitutu za ugotavljanje čebelnih bolezni v Ljubljani in ustrezno ukrepali, če je bila ugotovljena bolezen, kot npr. predlani v nekaj primerih pršičavostl RADKO POLIČ Poznate revijo „Naša žena”? Letos 40 let izhajanja — Povabilo za naročitev Ali poznate najstarejšo slovensko' žensko' in družinsko' revijo? Jo redno ali občasno- berete ali pa ste nanjo morda celo naročeni? Če Naše žene ne poznate, naj vam jo predstavimo.. Je mesečnik, ki- obravnava predvsem odnose v družbi in družini, še posebej pa odnose med spoloma. Pit šemo tudi o vzgoji, varstvu, zdravju in zdravem načinu življenja, pripravljamo okrogle mize o vsakdanjih žgočih težavah, objavljajo razgovore z zanimivimi ljudmi, posredujemo pa tudi vprašanja bralcev. Tisti, ki. se zanimajo za modo, avtomobilizem in kuhinjo, latiko v vsaki številki Naše žene najdejo nasvete o tem in onem, pa tudi otrokom smo namenili posebno stran. Zato je Naša žena dobrodošel in potreben priročnik tako doma v družinskem krogu kot v delovnih ter družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih, knjižnicah itd. Z novim letom je pripravilo uredništvo Naše žene za najzvestejše in za nove naročnike in, naročnice prijetno presenečenje. Zakaj? Ker Naša žena v letu 1980 praznuje štiridesetletnico izhajanja. To je jubilej, s katerim se lahko pohvali le redka jugoslovanska revija. Za vsakogar, ki-naroči Našo ženo in jo plača za leto dni vnaprej, smo pripravili darilo po izbiri: BREZPLAČEN KROJ po osebnih merah ali knjižnico ŠČEPEC VONJA IN OKUSA. Knjižico ali kroj bodo naročniki in naročnice prejeli P0 pošti ali v uredništvu. pa še nekaj bi iard poved*£ Namen vseh, ki snujejo Našo2 no je, da povečajo število oa^ čnikov revije. Ni,dovolj sam01!, tvarjati revijo, bistveno je, _ pride v roke čim večjemu šteV**, bralk in bralcev revije. Zat° P., zivamo vse osnovne organ iz acijf zveze sindikatov po organ*22 jah združenega dela, d%imenU,ajj jo v svojih vrstah poverjeni®® ,j poverjenika „Naše žene”, V6. jj) sredini naj bi poskušal prid° čim več naročnikov „*^ žene”. " Poveijenikom „Našc nudimq, revijo brezplačno, “ , koncu leta pa dobijo še n letno nagrado, ki-je seveda 0 . sna- od števila zbranih naro kov. jje- Vabimo tudi vas, da te o vašem delu, o vašem s1 \\j\ ju in delu, skratka o vsem, j, bilo morda za Našo ženo z v°, 0 n3' Če se boste na Našo žen ročih, izpolnite naročilnic čimprej pošljite' na naslov- naslov: ,. 3, „Naša žena”, Hrvatski 61000 Ljubljana. _o<5ni' Naj še dodamo, daj®*! tyd> na na „Našo ženo” 1* žen» dobrodošlo darilo ob dn terc, za vaše sodelavke, žene, icto sestre. Naročnina za ® velja 187.00 din. 8 DOLENJSKI LIST kultura\ • \ in izobraževanje Razpis za literate Območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov iz Bele krajine. Dolenjske in Posavja bo junija v Trebnjem — Pričakujejo dober odziv Komaj so v Gradišču v Slovenskih goricah dobro prezračili dvorano, kjer je bila osrednja, republiška prireditev osmega srečanja v slovenskem jeziku pišočih literatov začetnikov, že so neutrudni organizatorji razpisali novo, deveto srečanje za tiste, ki se poskušajo v pesnjenju in pisateljevanju. Tradicionalno srečanje bo teklo po ustaljeni poti. Naj Prej bo potrebno na naslov ^KO Slovenije poslati literate spise (pesmi, črtice, novele itd.), nakar se bodo zvrstile območne prireditve, °a katerih bodo predlagali najboljše avtoije za sodelovanje na zaključnem, republiškem srečanju, ki je vsakokrat v Gradišču. Območnih srečanj bo le- tos sedem, zvrstila pa se bodo od junija do konca jeseni. Eno prvih bo v Trebnjem, tamkajšnji prirediteljici - občinski Zvezi kulturnih organizacij - pa bodo prišli v goste iz raznih krajev Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Podobno kot lani. Kandidatov za srečanje v Trebnjem prav gotovo ne bo zmanjkalo, saj deluje v tem delu Slovenije precej literarnih skupin in posameznikov, ki se izpovedujejo z leposlovno besedo. Prireditelji upajo, da se bodo ti tudi prijavili. Kako se bodo uveljavili, pa bo odvisno od kvalitete njihovih prispevkov. Vsekakor naj bi pogum nikomur ne uplahnil že na začetku. I. Z. ŠENTJAKOBCANI PO TREBANJSKI OBČINI Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo gostovalo jutri v trebanjski občini. Ob 15.30 bo nastopilo v Veliki Loki z Maiodičevo igio „Upor jezne gospodinje”, ob 18. uri pa na Mirni, kjer bo uprizorilo Paveikičcvo igro „Rojena v znamenju tehtnice”. REVIJA GLASBENIKOV Za včeraj popoldne je bila v Šeškovcm domu v Kočevju napovedana tretja revija mladih glasbenikov, učencev devetih glasbenih šol in Akademije za glasbo v Ljubljani. Prireditelj tega zanimivega nastopa je bilo Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske. LETOS SAMO TRI CELOVECERNIKE Odbor za film pri republiški kulturni skupnosti je nedavno obravnaval in sprejel predlog, po katerem naj bi letos posneli v Sloveniji tri celovečerne (igrane) in deset kratkih filmov. Za izvedbo takega programa bo na voljo kakih štirideset milijonov dinarjev. Posebej so poudarili, da v Sloveniji proizvodnja kratkih filmov zadnja leta zaostaja, zato bo poslej potrebno tej filmski zvrsti posvetiti večjo pozornost. Je SZDL pozabila na kulturo? Svet za kulturo pri republiški SZDL naslovil ,,budnico" svojim „nižje rangiranim' bratom v občinah — Ustanovljena stalna sekcija za obravnavo vprašanj jezika Z vprašanji kulture se je Socialistična zveza v občinah premalo “kvatjala. Zanimanje, kolikor ga je pač bilo, je teklo v celoti prek svetov. Na dnevnih redih - sej občinskih konferenc SZDL ie bila kultura silno redek gost. Moralo se je zgoditi kaj velepomembnega, da so seje podaljšali za kakšno kulturno točko. Tudi na Dolenjskem, v Beli listič na zveza ni pretirano „- krajini in Posavju do zdaj Socia- izgubljala časa” za kulturno i*i problematiko — razen ob ob- L.llfl ki deluje v okviru novo-Je k * kulturnega društva Dušana a - v zadnjih letih, razveseljiv. »ti tr»d SLOVENSKO SLIKARSTVO NA CEHOSLOVAŠKEM V Pragi so pred kratkim odprli razstavo ..Slovensko slikarstvo od romantike do impresionizma”. Na njej je predstavljenih 36 slikarjev s 83 deli, med drugim dela Tominca, Šubicev, Kobilce, Groharja. Razstavo je omogočila Narodna galerija iz Ljubljane. KERAMOGRAFIKE Od srede, 27. februarja, je v poslovnih prostorih tovarne zdravil Krka v Ločni odprta razstava keramičnih izdelkov (miniatur) akademske kiparke Jasne Kozlovič - Heim iz Grožnjana. Likovna kritičarka Marina Baričevič ugotavlja, da ustvarja kiparka sicer nakit, vendar je moč njene stvaritve zavoljo likovne čistosti, enostavnosti, izraznosti in še česa — šteti za svojevrstne izvirne keramografike. In te stvaritve sije vredno ogledati JASNA NEJASNOST Petkov regionalni posvet o usmerjenem izobraževanju v Novem mestu je postregel predvsem z nekaterimi najnovejšimi informacijami o najnovejših ,,rešitvah" v pripravljajočem se usmerjenem izobraževc Potem ko je eden od u- ležencev dve uri poslušal, da marsikaj, na kar je prisege’ včeraj kot dokončno in veljavno, zaradi „sprememb in dopolnitev“ danes ne velja več, se mu je milotoino utrnilo: ,JVo, zdaj sem si dokončno na jasnem, da mi nobena stvar ni več jasna. “ Nepripravljeni: ! Ugotovitev, da v Sloveniji še nismo povsem pripravljeni na usmerjeno izobraževanje, čeprav manjka do začetka vsega slabih šest mesecev, ni zvita iz trte. Da je marsikaj šele v „fazi priprav", so potrdili tudi udeleženci regijskega posveta, ki ga je vodil prejšnji petek v Novem mestu predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Lojze Ratajc. Načrtovalci zamujajo tako z „razrezom“ usmeritev kot s postavitvijo mreže šol, ki. bodo izvajale usmerjeno izobraževanje. Šolniki so na novomeškem posvetu povedali, da spravlja nepripravljenost v negotovost učitelje, učence in njihove starše. Ta čas namreč še nobeden od učencev ne ve, na kateri srednji šoli bo jeseni lahko začel prvo leto usmerjenega izobraževanja, še manj pa, kje bo šolanje za poklic tudi končal Ob tem se samo od sebe zastavlja vprašanje, ali ni bilo nemara do zdaj vse preveč modrovanja o tem, „kako bi si morali prizadevati", in premalo takih dejanj, ki bi rodila dovolj oprijemljive rešitve. In to vprašanje je ob ugotovitvi, da se na usmerjeno izobraževanje pripravljamo že pet let, čedalje glasnejše. /. Z. POTUJOČA RETROSPEKTIVA - Znana slovenska akademska slikarka Alenka Gerlovič, ki je bila pred leti pokroviteljica enega od grafičnih bienalov jugoslovanskih pioniijev v okviru Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici, se bo jutri predstavila obiskovalcem Gorenjskega muzeja v Kranju z retrospektivno razstavo del, nastalih v zadnjih desetin letih. V štiri cikle razdeljena razstava obsega motive z iadran&e obale, ameriškega zahoda, slovenskih gozdov in Bohinjatega jezera. Razstavo bodo v celoti ali le deloma prenesli še v več krajev. Na tem popotovanju se bo ustavila tudi v Brežicah. Vrsta kulturnih prireditev Jutri v črnomaljski občini začetek „Naše besede 80" — Nastopi folklornih skupin, pevskih zborov, gledališke predstave, likovne razstave, pogovor o delu Z KO Gledališče dveh Mira Sardoč in Stane Starešinič iz SSG v Trstu predstavila »Neznanega Benečana" gledalcem dolenjskega podeželja Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je prejšnji teden gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta z „Neznanim Benečanom”, igro Giuseppa Berta. Delo italijanskega dramatika so videli na Mirni, v Velikem Gabru, Trebnjem, Kostanjevici, Metliki, Sodražici in Dolenji vasi. „Neznani Benečan” je dvodejanka za dve osebi. V režiji Seigeja Verča igrata Mira Sardoč in belokranjski rojak Stane Starešinič, oba dolgoletna člana tržaškega gledališča. Kot je bilo moč zvedeti, se je to ..gledališče dveh” odpravilo na gostovanje po matični domovini na pobudo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Slednje pri nas ni neznano, saj so njegove predstave že več let uvrščene v abonmajske sporede belokranjskih, dolenjskih in posavskih prirediteljev. javnosti”. Odbor za knjigo pa naj bi vplival na to, da se bodo povečale bralne navade Slovencev in da bo knjiga res dostopna vsakomur. Novo dolenjsko—posavsko društvo Zgodovinsko društvo združuje zgodovinarje sedmih občin_ Letošnje kulturne prireditve „Naša beseda 80” v črnomaljski občini so razdeljene na tri dele: krajevne prireditve, gostovanja ter teden gledališča. Prireditve se bodo začele jutri v Črnomlju in bodo trajale do sredine aprila. V nedeljo pa bo domača gledališka skupina pripravila predstavo. Tudi Viničani bodo d^n žena počastili z akademijo v soboto, sodelovali pa bodo ženski pevski zbor ter tamkajšnje folklorne skupine. V nedeljo, 16. marca, se bodo gledalcem predstavili člani domače gledališke skupine, dopoldne pa bo koncert črnomaljske pihalne godbe. V gribeljskem gasilskem domu bo prireditev 15. marca. Sodelovali bodo mladi recitatorji, mešani pevski zbor iz Gribelj ter črnomaljska folklorna skupina. V Adlešičih bodo prireditve 21., 22. in 23. marca. Prvi dan bodo odprli likovno razstavo učencev osnovne šole, na kateri bodo pokazali tudi ročna dela. Naslednji dan bo otvoritev novega kulturnega doma, v katerem bo akademija; v nedeljo, 23. marca, dopoldne bo koncert črnomaljske godbe na pihala, popoldne pa predstava gledališke skupine iz Adlešičev. V okviru gostovanj bodo v V Butoraju bo v soboto akademija v počastitev dneva žena v prenovljenem kulturnem domu, za nedeljo pa je tamkajšnja gledališka skupina pripravila gledališko predstavo. Poleg jutrišnjih prireditev bo v Črnomlju v nedeljo promenadni koncert godbe na pihala. V sredo, 19. marca, se bodo predstavili mladi literati ter učenci črnomaljske glasbene šole. V soboto, 29. marca, bo ob 20. uri v kulturnem domu predstava črnomaljske gledališke skupine. V Semiču bo to soboto v kulturnem domu akademija v počastitev dneva žena, v kateri bodo sodelovali recitatorji osnovne šole, semiška folklorna skupina ter tamkajšnji oktet „ Lani, ko so ustanovili na ^^Hskem več pokrajinskih godovinskih društev, je bilo društvo rojeno tudi v m Vem mestu. Življenje so . dali belokranjski, dolenj-Posavski poklicni zgo-Bi h družboslovni in dru-Ust vc*114 dobro obiskanem u . novnem občnem zboru, bil novembra. Vs6rn\ Z^0r Je P°men^ z Poved bil° sprejetega in "arei-n11683 na n)em in že prej dobro a v pripravah, zelo živeči •znamenJe> da želijo tu res n V? delujoči zgodovinarji ^Inko n- Prepevati,” pravi ^dniif 7 irnski> prvi pred-Novo J^8°dovinskega društva nuje. esto> kakor se to ime- xže 11116 Pove’ za tx>do i,u tvo 8re in s čim se u*cyarjali njegovi elani> Je Vendari» nie8°vi dani, e Potrebno povedati nekaj več o njegovi dejavnosti. ..Naloge niso zožene na proučevanje zgodovine, kot bi bilo moč razbrati, marveč je delovno področje društva neprimerno širše,” poudaija Cirnski. Društvo bo sicer opravljalo zgodovinske raziskave in zbiralo dokumente in predmete zgodovinske vrednosti, vendar se bo njegova vloga odražala v šolah pri pouku zgodovine, delu zgodovinskih krožkov in podobnem, se kazala v dejavnosti muzejev, še posebej pa bo razvidna iz delovanja zgodovinskih oddelkov teh muzejev. Obsežno področje dela predstavlja prav gotovo obdobje narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, ki na belokranjsko-dolenjskem in posavskem območju še vedno ni dokončno proučeno in obdelana V okviru' društvene dejav- nosti se bodo poleg tega vrstila znanstvena posvetovanja, strokovna predavanja, pa tudi strokovnih ekskurzij naj bi bilo nekaj. Društvo je sklenilo tesno sodelovati s sredstvi javnega obveščanja, da bi tako člani, ki se ukvarjajo s publicistiko, imeli možnost obelo-danjati pomembne ugotovitve in lastne izsledke. In kaj pripravlja društvo za letos? „V načrtu imamo več stvari in upam, da jih bomo tudi uresničili,” pove predsednik zgodovinskega društva. „Tako naj bi dr. Franc Zwitter kmalu predaval o koroških Slovencih, ena tema bo iz družboslovne problematike, izobraževalni krog pa bo predvidoma zaključen s pedagoško-di-daktičnim predavanjem, ki bo namenjeno predvsem učite’ jem zgodovine.” Več kot omembe vredna Vinko Cirnski bo pomoč šolam. Društvo si bo prizadevalo, da bo na šolah primerno obeležena 35-letnica osvoboditve. Usmerjalo in povezovalo bo delo zgodovinskih krožkov, ki med drugim zbirajo zgodovinsko gradivo. Društveni člani bodo sodelovali tudi pri nastajanju zbornika. Z vso dejavnostjo pa se bo Zgodovinsko društvo Novo mesto oprlo na Dolenski, Belokranjski in Posavski muzej, pri prvem še posebej na oddelek NOB in ljudske revolucije. | ^ Gribljah 22. marca nastopili folklorna skupina iz Dragi uša ter pevska zbora iz Butoraja in Draga-tuša. V Vinici bo 23. marca gostovala dramska skupina iz Semiča, v Butoraju pa 16. marca črnomaljska dramska skupina. Vse sodelujoče skupine ter naj-prizadevnejši organizatorji bodo dobili spominske plakete, za nedeljo, 30. marca, pa so pripravili srečale z vsemi, ki sodelujejo v kulturni prireditvi „Naša beseda 80”. A.B. DO IZVIRNE POVESTI Z JAVNIM RAZPISOM Prešernova družba je te dni sklenila, da bo razpisala javni natečaj za izvirno sodobno slovensko povest. S tem si hoče zagotoviti primeren fond izvirnih leposlovnih besedil za obogatitev knjižnjih zbirk in s tem še bolj razširiti krog bralcev. Čeprav bo natečaj določal nekatere zakonitosti pisanja, bo že zavoljo nagrad, ki jih bo Prešernova družba pripravila za najboljša dela, privlačen za vse literate. Kaj bo na „ vrtiljaku”? Medrepubliška kulturna zveza tudi letos pripravlja skupne prireditve — Posebna skupina za gostovanja pri manj razvitih Medrepubliška kulturna zveza bratstva in enotnosti, ki ima zdaj sedež v Karlovcu, načrtuje tudi za letos več skupnih prireditev s posameznih področij ljubiteljske kulturne dejavnosti. Slednje bodo v slovenskih, hrvaških in bosenskih občinah, članicah in ustanoviteljicah omenjene zveze. V glavnem bodo prireditve v krajih, ki so že do zdaj organizirali nastope skupin ali posameznikov z območja zveze. Srečanje odraslih literatov bo tudi tokrat v Novem mestu, medtem ko naj bi skupen nastop mladih, ki se poskušajo v pesnjenju in pisateljevanju, organizirali v Črnomlju. Mokronog bo še nadalje prireditelj ■ marca 1980 srečala folklornih skupin, s tem da bodo podoben spored izvajali tudi v Ogulinu. Krčani bodo imeli v gosteh pihalne orkestre, Samoborčani tambu-raške in harmonikarske skupine, v Dugi Resi in Karlovcu pa bosta razstavi likovnih del. Predvideni so tudi nastopi odraslih, mladinskih in pionirskih pevskih zborov, vendar pa še ne vedo, kje bodo. Predlagali so tudi srečanje gledaliških skupin, a je kaj malo verjetno, da ga bodo izvedli Prav tako se še niso dogovorili za oblikovanje skupine, sestavljene iz izvajalcev kulturnih društev z območja zveze, ki bi obiskovala nerazvite občine in krajevne skupnosti ter brezplačno nastopala. DOLENJSKI LIST VZGOJNI KOTIČEK Pravno varstvo družine V tem sestavku borno poskusili seznaniti bralce Dolenjskega lista, s katerimi pravnimi normami naj bi seznanili partnerje na obisku v zakonski svetovalnici. Socialistična samoupravna družba potrebuje zadovoljno, srečno, notranje trdno in svobodno družino. Prav zaradi tega je družina kot življenjska skupnost staršev in otrok, predvsem zaradi koristi otrok, pod posebnim družbenim varstvom. Osnovna načela naše družinske zakonodaje so vsebovana že v ustavi SFRJ in ustavi SRS in so po svoji naprednosti in humani naravnanosti znana tudi po svetu ter so nedvomno pomembna pridobitev " iske obravnavali: naše socialistične revolucije. Iz družinske zakonodaje bi torej 1. Opredelitev pojma zakonske zveze ter oaiovna načela zakona o zakon^ci zvezi in družinskih razmerah ob tem pa ie: • kateri so pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze, • kdaj je zakonska zveza neveljavna in katere so pravne posledice razglasitve zakonske zveze za neveljavno, • katere so pravice in dolžnosti zakoncev (skupno življenje, medsebojno spoštovanje, skrb za otroke itd.), • premoženjskopravna razmerja med zakoncema, • na kakšen način preneha zakonska zveza, • pravne posledice razveze zakonske zveze za partnerja in njune otroke. 2. Razmerja med starši in otroci: • ugotavljanje očetovstva in materinstva, • izpodbijanje očetovstva in materinstva, • o pravicah in dolžnostih staršev in otrok, • o izvrševanju roditeljske pravice, • odvzem roditeljske pravice, • prenehanje roditeljske pravice, • dolžnost preživljanja. 3. Pravna ureditev posvojitve 4. Kako zakon urejuje skrbništvo Pbleg zgoraj navedene vsebine bi bilo prav, če bi zainteresirane seznanili s pravnimi določili kazenskopravnega varstva ženske, mladoletnih oseb, zakonske zveze in družine. Pisali bi o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in moralo (posilstvo, zvodništvo), zoper življenje in telo (detomor, nedovoljena prekinitev nosečnosti), zoper zakonske zveze, družino in mladino (zanemarjanje mladoletnika in grdo ravnanje z njim in kršitev drugih družinskih obveznosti). K pravnem področju pa seveda spada tudi zakonska opredelitev načrtovanja družine, tudi o tem bodo bodoči zakonci dobili zadostno informacijo. Naj sklenem svoj prispevek z naslednjo ugotovitvijo: samoupravna socialistična družba obvezuje družino, da sodeluje pri uresničevanju družbenih načel in ciljev in jih s temi načeli in cilji seznanja tudi v zakonski svetovalnici. Pri vsem tem pa je najvažnejše to, da bi zakonca enakopravno in vsak po svojih sposobnostih skrbela z ustreznimi družbenimi institucijami (vrtci, šolami, društvi, zdravstvenimi ustanovami itd.) za skladen razvoj mladega rodu. Za razvoj celovite socialistične osebnosti so izrednega pomena dobri odnosi v družini in na zdravi družini sloni tudi razvoj zdrave družbe. Dipl. pravnik FRANC PIPAN 171 SVETU OKOLI SMRT ŽIVb ATRAKCIJE - Na Tahitiju je umrl Emil Gauguin, sin slavnega francoskega slikaija istega priimka in domačinke Pau’Ure Tai, ki je bila model za številne slike, ki danes veljajo milijone. Zadnjih 20 let je bil Emil ena od turističnih privlačnosti Tahitija: za denar se je fotografiral s turisti. Umrl je v 86. letu življenja, katerega večino je prebil v bedi. ZOPER KAJENJE - Kadilci imajo še en razlog za opustitev razvade ali navade. Skupina britanskih in ameriških znanstvenikov je ugotovila, da imajo kadilci, ki kade na vso moč ali pa nekoliko manj, velike težave zaradi nespečnosti. DIRKA PRI MINUS 30 -Letošnja dirka pasjih zapreg od Bethela do Aniaka na Aljaski je morala biti prekinjena. Po 12 urah tekme se je na progo, ki meri kar 480 kilometrov, spustilo snežno neurje, temperatura ozračja pa je padla na -30 stopinj Celzija. NEMILOST — Ameriška televizijska družba NBC se je odločila, da ne bo podaljšala pogodbe o delu z nekdanjim predsednikom ZDA Geraldom Fordom. S Fordom so se dogovorili, da bo tu in tam za kakšen dolar nastopil kot televizijski komentator. NEHVALEŽNOST - Američanka Mary Ellen Wolfe (64 let) je bila zelo presenečena, ko je od dekana medicinske fakultete Univerze Ohio prejela pisemce, v katerem je pisalo, da znanstvena ustanova s hvaležnostjo sprejema njeno darilo, ki bo zanesljivo koristilo znanosti. Prosi pa jo, če bi znanstveni preparat zaradi štednje, ki vlada v ustanovi, lahko poslala na svoj račun. Mary Ellen Wolfe je univerzi v Ohiu podarila svoje truplo. PROTIREKLAMA? - Časopisna agencija United Press je v številnih listih objavila oglas, v katerem reklamira svoje delo in storitve. Besedilo oglasa: “Mi smo vedno tam, kjer se kaj dogaja!” Nad tem stavkom je objavljena fotografija gorečega potniškega reakcijskega letala, v čigar razbitinah je umrlo 250 ljudi. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Naš čas nujno zahteva združenja Naša zadruga (obrtna) bode prav gotovo ravno toliko v korist kmetskim obrtnikom, kakor mestnim, kakor hitro da bo vse urejeno. Pri vsakem stanu mora biti neki red, neka organizacija; tega do sedaj pri obrtnikih ni bilo. Sedaj pa imamo že nekaj pravic in koristij, a česai še nimamo, to upamo si počasi priboriti. In naša zadruga v Novem mestu ni prva na svetu; drugod jih je že dosti, in povsodi so se obnesle. Potrebo združenja čutijo tudi drugi stanovi, ker naš čas nujno zahteva združenja, in le v združenju je moč, v združenju je mogoča zmaga, posebno nam malim obrtnikom, ker veliki kapital in špekulacija in tovarne in konkurenca nas prete popolnoma spraviti iz površja zemlje, hočejo nas uničiti ali pa storiti sužnje tovarn in golo orodje velicega kapitala. Resnično je seveda, da bo prišel vsak samostojni obrtnik zadrugi v roke, a to bo le njemu v prid, ne pav škodo. In kdor nima obrtnega dovoljenja, ga bo mogel dobiti le po posredovanju zadruge. (Letošnje prvo žrebe),, je od 18. febr. j)ri gospodaiju Janez Vrtačiču na Pri- ! ! . stavi pri St. Jerneju; isto je od štiriletne kobile, ki je bila že obdarovana z 50 kronami. (Dva glasbena večera) se napravita v Novem mestu še pred Veliko nočjo, ako se v to oglasi dovolj abonentov. V to svrho bo krožila posebna okrožnica. (Okrajna posojilnica) v Krškem ima v nedeljo 11. marca ob 11. uri dopoldne v svoji pisarni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) račun za leto 1899; 2.) volitev načelstva in nadzorstva; 3.) predlogi. Ako ne bi bil zbor ob 11. uri sklepčen, začne se ob polu dvanajsti uri drugo zborovanje, ki sklepa brezpogojno. (KolikoPremoga izkopljejo na svetu?) V 'letu 1899. so izkopali v Angliji 202.054.516 ton (tona je tisoč kilogramov^ v Združenih ameriških državah 197,405.935, v Nemčiji 130,928.400, v Avsto—Ogrski pa 35,039.417 ton. Avstrija je tedaj glede premogove produkcije na četrtem mestu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1900) Nafta kupi simbol Pariza v 8 minutah Francozi v šali izračunali, v kolikšnem času bi razprodali deželo Vse več bank z Bližnjega vzhoda se seli v Pariz, da bi bile bliže investicijskim trgom, ki so za njihove stranke najbolj zanimivi. Najdražje ulice so komaj dovolj drage. Champs—Elysees, Avenue Georges V. in Plače Vendome so najbolj pogosti naslovi bogatih prišlekov. Večina jih je prišla z Bližnjega in pa tudi Sredijega vzhoda v zadnjih treh letih. Poznavalci pravijo, da so Arabci po Veliki Britaniji odkrili Francijo. Kupujejo vse, od bank do industrijskih deležev, od hotelov do gradov. Vse, kar je mogoče dobiti za petro-dolaije. Tako je saudski milijonar Gaith Rashad Pharaon verjetno kot slamnati mož za kakšne bolj imenitne Saudijce nedavno kupil 5-odstotni delež cvetočega francoskega steklardce-ga in živilskega koncema. Poleg tega ima skupaj z nekim partneijem tretjino ho-telske verige, ki ima v Parizu znamenite hotele Mourice, Prince de Galles, Grand Hotel in Cafe de la Paix Za vesele konce tedna pa je imenovani Pharaon kupil na promenadi v Cannesu še prebivališče, ki meri kakšnih 1000 kvadratnih metrov. Med najnovejše arabske pridobitve v Franciji spadajo še smučarsko središče v francoskih Alpah, ki ima 1000 apartmajev, kemični kombinat v Dunkirchnu, grad pri Cannesu in več velikih kobilam. Pariški L’Expres ie bralcem že zastavil „zabavno” uganko, v kateri so izračunavali, v kolikšnem času bi Arabci ob sedanji proizvodnji in cenah nafte tolko zaslužili, da si lahko kupijo kakšen košček Francije. In izračunali so, da naftni mogočneži lahko kupno Eiffelov stolp v 8 minutah, v sedemnajstih urah letalski koncem Dassault (proizvaja slovite lovce ,JVfira-ge”), v petih dneh velikana gum Michelina, Elizejske poljane, francoski ponos, pa so njihove v pičlih desetih dneh. Rečni som (Silurus glanis) Sladkovodni velikani Podonavski som lahko zraste do 5 metrov, na tehtnici p* potegne tri stote — Naraščaj varuje brkati očka soma. Naš som iz Krke, ki Pa” samo naš, saj živi ta vrst* : Severnega morja do Maked ( je, najpogosteje in najraje P donavskem porečju, spada n> 2000 vrst somov, kolik01) V Dolenjskem listu ste lahko brali, da sta bila v mesecu dni ujeta v Krki kar dva zajetna Kmalu mercedesi na alkohol? Zahodnonemški poskusi dokazali, da bencin ni nenadomestljiv V ZR Nemčiji so se konec lanskega leta odločili za poskus uporabe mešanice metanola in bencina. Poskusni avtomobilski zajček je bil „golP‘, ki je po 3000 kilometrih, kolikor jih je prevozil do danes, dokazal, da je takšna varčevalska bencinska zamisel sprejemljiva. V gorivu, ki so ga uporabljali, je bilo poleg bencina 15 odstotkov merilnega alkohola. S to mešanico je ob koncu lanskega leta vozilo kar 67 „golfov“. Vozniki so imeli pri nakupu alkoholiziranega" goriva 15 odstotkov popusta. Tako so pri vsakem litru prihranili 10 pfenigov, kar je za prebivalce te dežele denar. Poskusni šoferji zatrjujejo, da z mešanico bencina in metanola niso imeli posebnih težav, tudi pri vžigu ne, čeprav je bila temperatura pogosto precej pod ničlo. Za gorivo so se zelo navdušili tudi taksisti Nemce so prvi uspehi tako navdušili, da se bo 67 ,golfom" na metanol ta mesec na cestah pridružilo 20 „fiest“ in prav toliko Fordovih „granad“. Preskus nove mešanice bencina in alkohola je v ZR Nemčiji segel tako daleč, da tisti, ki se odloči zanj, takoj dobi novega „golfa“, „pasata“ ali „porscheja 924". Torej nakup brez čakalne dobe, čeprav se seveda njihova čakalna doba ne more primeijati z našo. Mešanico metanola in bencina bodo te dni poskusno natočili tudi v 280 ..mercedesov 280 E". Alkohol ne pozna meja, ali pa je čist bencin predrag celo za lastnike sloveče trikotne zvezde? pod vodo križari na tem svetu dolenjski list pred 20 leti - ■ — Nekaj lanskih slabosti PLANSKE NALOGE smo ne samo izpolnili, ampak celo prekoračili. Kljub temu moramo opozoriti na nekatere slabosti, ki so se pojavile že prej in na nekatere, ki so se pojavile lani prvič. Ena izmed njih je masovni rebalans proračunov podjetij zaradi priprave novih tarifnih pravilnikov. Podjetja so s tem skušala ustvariti pogoje za zvišanje osebnih prejemkov zaposlenih. Ne smemo pozabiti, da je planska disciplina pogoj za izpolnitev plana in so vsi samozvani premiki torej škodljivi. O IZREDNO VELIKEM napredku domače znanosti govori razveseljiv podatek z zadnje seje komisije za jedrsko energijo, na kateri so med drugim obdelali načrt 5-letnega plana znanstveno raziskovalnega dela in razvoja jedrske energije. Na področju jedrskih elektrarn predvideva načrt izgradnjo poskusne jedrske energetske naprave, naše prve domače atomske centrale. Čeprav bo centrala vključena v energetski sistem Jugoslavije, njen najvažnejši namen ni proizvodnja elektrike, marveč usposabljanje naših znanstvenih in tehničnih institutov. V državi imamo dovolj urana za reaktorsko gorivo; atomsko centralo bomo zgradili po domačem projektu. OPOZARJAMO POTROŠNIKE, naj pri odpiranju zavitka Oskar (pralni prašek) pazijo na vložene slike. Kot smo že večkrat objavili, je v vsakem zavitku detergenta Oskar po ena športna slika. Vsakdo, ki zbere deset različnih športnih slik, sodeluje v veliki nagradni igri. V ČETRTEM IN petem razredu osnovne šole so razpisali tekmovanje za najboljše sestavke ,,Zakaj hodimo v kino? “ Štirim najboljšim v vsakem razredu so razdelili praktične nagrade (knjige, zvezke, radirke, svinčnike) in 20 tolažilnih nagrad (po eno vstopnico za matinejo). V nalogi so učenci povedali, da obiskujejo kino predstave zato, da se česa nauče, da vidijo novosti in da si pridobe nekaj znanja. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. marca 1960 Podonavski som spada i* najuglednejše predstavnike P| mena, v izjemnih primerih d^ že dolžino do 5 metrov i*1! težak skoraj 300 kilogram, Som je požeruh, tudi pren® tera nedolžna račka je prhu^ zginila v njegovem žrelu, i tudi legende, daje som p°b vodne gladine neprevid^-otroka, vendar ob Krki iflA lpi, kjer zraste ta riba do 1 metrov in tehta do 50 ' '' mov, tega ni verjeti. Ko pride čas drstenja, tfr, oče som iz ostankov vodj rastlin preprosto, vendar w bno gnezdo. Najprg . manjšem prostoru v vodi iZ” vodne rastline in jih skrp.' zloži v središču. Nato si p0*5' eno ali več samic; v gnezda tudi prva poročna noč ali d' Lepljive ikre ostanejo v gne^ varuje jih samec, ki s plavu1 in repom nenehoma do'( svežo vodo. Ko se po K tednih izležejo mladice, & nekaj časa tudi nad njimi-' mladički končno splavajo,' čno hitro rasti. Mladi somi jedo že prvo leto stafosti danja vredno količino rib. -starejši so, večji tek imajo. V. ljubijo tudi žabe, veliki priij ki pa zgrabijo vse, kar je od njih, tudi vodne ptič#, sesalce. Hranijo se od pofl^ do jeseni. Ko pride zmrzal-jedo več. Ribiči pravijo, takrat zarijejo v blato in 1^ vaje čakajo pomladanski so11' obrat. Somi so spolno zre'1 štirih do petih letih, ko do5'' jo dolžino do 70 cm. Z op" nimi ikrami se takrat začne 1 rod somov. POS v® Šinil je PraV kj '! nekaj žensk in se ^ kolibami. V mra p- da je najurnejse^ ^ podstavil nogo. * Aov picnil in ujetnik J ^ da druga truma , v po krajši poti i» I* prestregli in zaje«' ladja na tri vrste vesel popravek fotograf izdelka gorovje vm. azili Rešitev prejšnje križanke glmesto grčije varovalna priprava najbolj razširjena rastlina eg stvarnik sveta kdor rete dela ponavljalni glagoli uprava zn ra pomoč L O M član radika stranke cirll kosmat IIIIIHHh prgišče misli t»wmf sest. del liturgične obleke verdijeva opera znamka češk-avta gl.mesto zrn angl konserva tivec vrsta z. kopalk tur. bela sužnja laponsko jezero apoteka osnova org. barvil b°ste drugim srečo v srca bivali, jo boste sami uživali. D. KETTE Zgodovina ne pomeni neizogibno razvoja v smislu napredka. C. SCHREMPF Ženska se nikoli do kraja ne *esa. F. M. DOSTOJEVSKI IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Otroški puder pokopal 36 otrok 3 V Franciji čakajo na epilog afere, ki je prizadela več kot 200 družin — Oče enega g § - od umrlih fantkov se je obesil ob posteljici, ki je ni mogel videti prazne Pred osmimi leti je v Franciji umrlo 36 dojenčkov. Vsi so pred smrtjo kazali podobne znake, vendar jim zdravniki niso vedeli vzroka. Kar 168 otrok ima trajne posledice na centralnem živčnem sistemu, mnogi med njimi ne morejo govoriti, so slepi sli gluhi, tudi hromi. Večina je duševno zaostalih. Preiskava o vzroku smrti 36 francoskih dojenčkov je končana. Sodišče bo imelo težko nalogo, koga obtožiti, Ali Morhangc, kozmetično hišo, ki je morilski puder, prodajala, proizvajalca Setico, ki je puder mešal za Morhange, ali pa koncern Givaudan-France, ki je Seticu dobavljal heksaklorofen, ki so ga našli v pudru- Izjave staršev, ki so ostali brez otrok, so pretresljive. Tako je Hubert Villain s solznimi očmi, pripovedoval, kako je umrl njegov 26-mesečni sinček, potem ko je tožil, da ga „buba“ glava. Poklicali so zdravnika, in ker je imel fantek vneto ritko, je zdravnik rekel mami, naj mu jo dobro napudra. Prepričana, da bo fantičku pomagala, je v dveh dneh porabila polno dozo pudra. Otroku pa je bilo vedno huje; ko so ga odpeljali v bolnišnico, je bil nezavesten in je kmalu umrL Materi se še sanjalo ni, da ga je umoril puder. Nič manj pretresljiva ni bila Ejava Lyaiane Bouanich, ki je svojega 14-mesečnega otroka napudrala le enkrat. Se isti večer je opazila, da imafantek krvavo ritko. Prepeljali so ga v bolnišnico in čez 24 ur je bil trupelce. Da bi bil vzrok vseh teh smrti in trajnih poškodb otrok puder, je pomislila šele socialna delavka, ki je po smrti majhnega dečka Herve-ja Bouanicha ugotovila, da so mame vse prizadete otroke posipavale z otroškim pudrom „Talc morhange'*. Laboratorijske preiskave so kmalu pokazale, da v pudru nista samo smukec in lavendel, temveč tudi sestavina, ki uničuje bakterije - heksaklorofen, ki ga sicer dodajajo mnogim kozmetičnim preparatom, vendar ga ne sme biti več kot 0,5 odstotka. V smrtno-nosnem pudru pa ga je bilo celo 6,36 odstotka. Kako je mogoče, da se je v pudru znašlo tako veliko strupa? Pri vseh treh obtoženih so ugotovili malomarnost, najbolj neodgovoren pa je bil gotovo proiz- vajalec pudra Setico, ki je sestavine mešal Puder je mešal pri Seticu delavec — za takšno delo ni bil usposobljen - po nekakšnih navodilih, ki so visela na steni Ko je zbolel, je njegovo delo prevzel skladiščnik, ki pa je bil opravila še manj vešč kot njegov predhodnik. Ni znal bratu Skladiščnika je pogosto zamenjal šofer, ki je hodil v šolo samo leto dni V pro stor, kjer so mešali otroški puder, so kljub izrecni prepovedi vnašali inkriminirane sodčke heksaklorofena. Malomarni in neusposobljeni delavci so bili prepričani, da je beli heksaklorofenov prah pač druga vrsta smukca - in uporabljali so ga za puder. Izvedenci trdijo, da ne bo nikoli mogoče pojasniti, kako se je lahko 36 kilogramov heksaklorofena pomešalo s 600 kilogrami smukca. Poleg tega na dozah z otroškim pudrom nista bila natisnjena niti datum proizvodnje niti kontrolna številka. Odjemalec trgovske hiše Morhange sestavine pundra ni dal preiskati, kratko malo ga je samo povonjal: hotel je ugotoviti, ali je v njem dovolj lavendla - dišave. Obtožnica je seveda naperjena tudi proti proizvajalcu heksaklorofena Givaudanu, ki odjemalcev ni dovolj opozoril, kako nevaren je lahko njegov izdelek. Ko je avgusta 1972 v Franciji izbruhnila katastrofa z otroškim pudrom, je bil govor o tem, da je heksaklorofen strupena snov, ki močno vpliva na centralni živčni sistem. Givaudan-France, ki je Seticu dobavljal inkriminirano kemikalijo in ki za afero ni hotel prevzeti niti najmanjše odgovornosti, je vsemu navkljub že med preiskavo ponujal staršem prizadetih otrok odškodnino. Vsakemu od staršev otrok, ki so umrli, po 110.000 din, prizadetim otrokom pa do 64.000 dinarjev. Odškodnino je doslej prejelo 28 do 36 družin, ki so pokopale otroke. Seveda pa so morali starši prej podpisati, da Givaudana ne bodo tožili. Tudi to je ena plat medalje. Oče malega Herveja pa je odškodnino zavrnil z besedami: „Denar nam ne more vrniti našega fantka." V osmih letih po katastrofi z otroškim pudrom je prišlo v mnogih družinah umrlih dojenčkov in otročičev do razdora zakona. Oče enega izmed umrlih fantkov pa se je ob dečkovi postelji, ki je ni mogel več videti prazne, obesil. Potem ko je ženi očital, da je ona kriva za smrt, ki jo je v resnici povzročil puder ... EDNJI MOHIKANEC m \ Ž* je*da. odpahnil >ValcJ\P0Sre*il0’ . Je v l ?e°Paženo 6 več JPreko- T ""-S‘o1“- T°- ser« . .“j so ga.. 92 r.„rT;. ■ r, ~w. .? ■ — ■«. * Zvezali so ga in ga v sprevodu, obkroženega z prižganimi baklami privedli nazaj. Tuleč od Ifrvoločnega zmagoslavja so Mingi divje poskakovali okrog njega in plameni bakel so metali v noč njihove pošastne sence. Ko so prišli bliže, je> major z grozo spoznal, da ujetnik ni nihče drugi kot Unkas. Sprevod . .^reml^vobliko zbornct;kolibo in major se mu je priključil. * 93 E4en izmed zbranih poglavarjev je tu nagovoril Unkasa; »Čeprav si Delavar, iz rodu strahopetcev, si se izkazal kot mož. Ne morem ti ponuditi gostoljubja, toda do sončnega vzhoda naj se te nihče ne dotakne. Najprej pa povej, kako si kljub svojemu pogumu prišel v ujetništvo.« — »Padel sem v zanko,« je odgovoril Unkas, »ko sem zasledoval tegale vašega figarja.« ff KOVINARSKA n »KOVINARSKA" TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO objavlja prosta dela in naloge TOZD PRODAJNI INŽENIRING 1. 2 VODIJ PROJEKTANTSKIH GRUP Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 4 oziroma 8 let delovnih izkušenj, znanje tujega jezica (prednost nemščina), strokovni izpit 2. 3 RAZVIJALCEV I, II ali III. Pogoji: visoka oziroma višja izobrazba strojne smeri in 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj, strokovni izpit za I — visoka oziroma višja izobrazba strojne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit za II - višja oziroma srednja šola strojne smeri in 3 oziroma 10 let delovnih izkušenj za III Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »KOVINARSKA" Krško, Kadrovsko organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. 181/10-80 r> KRKA OZD AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI" NOVO MESTO - STRAŽA odbor za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge 1. SNAŽILKA v TOZD tovorni promet — 1 delavka 2. AVTOELEKTRICAR v TOZD avtobusni promet — 1 delavec 3. PRALEC v TOZD avtobusni promet — 1 delavec 4. ARHIVAR v DSSS - 1 delavec 5. AVTOMEHANIK v TOZD tovorni promet — več delavcev ! 6. AVTOMEHANIK v TOZD avtobusni promet — 1 delavec 7. VOZNIK TOVORNEGA VOZILA v TOZD tovorni promet — več delavcev 8. NATAKARICA v TOZD gostinstvo — več delavcev 9. KUHAR — TOZD gostinstvo — 2 delavca 10. KOVINOSTRUGAR v TOZD tovorni promet — 2 delavca POGOJI: 1. pod št 1: osemletka in poznavanje uporabe čistilnih ^redstev, 2. pod št 2: KV avtoelektričar, zaželena praksa na težjih vozilih, 3. pod št 3: 6 do 8 raz. osn. šole, smisel za priučitev, 4. pod št 4: arhivar, srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri 5. pod št 5: KV avtomehanik, zaželena praksa na težjih vozilih, 6. pod št. 6: KV avtomehanik, zaželena praksa na težjih vozilih, 7. pod št 7: KV voznik z 2 letoma prakse na težjih vozilih, 8. pod št 8: KV natakar!ica), praksa zaželena, 9. pod št 9: KV kuhar, praksa zaželena, 10. pod št 10: KV kovinostrugar, praksa zaželena. Delavec pod št 4 bi sklenil delovno razmerje za določen čas, to je do izpolnitve naloge o urejanju arhiva. Pod št 7 imajo prednost delavci, ki imajo stalno bivališče v bližini podjetja. Za vse moške kandidate je pogoj odslužen vojaški rok. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja. Rok je 30 dni po objavi. 178/10-80 M/. VI ■ POTA m si ti? 'it dežurni Občani „stopajo” v vrste kriminalistov Ena najbolj razveseljivih ugotovitev poročila novomeške UJV za lansko obdobje je, da je vse več prijav kaznivih dejanj gospodarskega kriminala iz vrst občanov Letošnji prikaz varnostnih razmer v letu 1979 na območju novomeške UJV pomeni gotovo korak naprej pri celovitejšem obveščanju občanov o številu kaznivih dejanj, njihovem odkrivanju in raziskovanju t<*r lf?»nny:>im po!:t:!ci. To !;af.c tu J! petkova tiskovna konferenca na novomeški UJV', ki se je prvič v dosedanji praksi udeležil še novomeški Temeljni javni tožilec. Kajti lako oigani za notranje /adeve. kot oigani pregona lahko le enotno z roko v roki uspešno stopijo na pot storilcem takšnih ali drugačnih kazenskih dejanj. RAZGRAJASKI PETEK - Novomeški miličniki so v petek zvečer pridržali do iztreznitve Boška Maksimoviča inTomislana Stojčeviča, ker sta razgrajala in razbijala inventar v baraki SGP Gradis na Trdinovi cesti. V objemu miličnikov se je tistega večera znašel tudi Novomeščan Alojz Pleskar, ker je razgrajal v kavarni na Glavnem trgu. Tja je prišel že precej okrogel, in ko mu niso hoteli postreči, pričel razbijali kavne skodelice. Vsem so že poslana vabila za k sodniku za prekrške. PRETEPAL DRUŽINO - V soboto popoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 32-letnega Alojza Kavška iz Novega mesta, ker je vinjen razgrajal v stanovanju in pretepal družino. Čaka ga pot k sodniku za prekrške. POČITEK DO IZTREZNITVE -Prislužil si ga je 23-letni Zdenko Brajdič iz Žabjeka, ker se je v soboto vinjen pretepal pred restavracijo Pri vodnjaku v Novem mestu. SPODIL JIH JE IZ HIŠE -40-letni Jože Kozlevčar iz Zagorice pri Čatežu si je v nedeljo privoščil razgrajaški večer v domačem krogu. Vinjen je pretepal družino in jo na koncu celo spodil iz hiše, motil pa je tudi počitek sosedov, za kar sc bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške. KOLESAR HUDO RANJEN 27. februarja zvečer se je z osebnim avtomobilom peljal iz Ribnice proti Kočevju 40-letni Rahman Mcr-simorski. V naselju Stara cerkev pri Kočevju je na cesto s stranske ceste nenadoma pripeljal 28-letni kolesar Jože Mlakar iz Kočevja. Navzlic umikanju je voznik osebnega avtomobila Mlakarja zadel in zbil po tleh. Hudo poškodovanega kolesarja so odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Materialne škode je za 22.000 din. ZALETEL SE JE V OGRAJO V nedeljo ob 17.30 je prišlo v Veliki vasi pri Leskovcu do prometne nesreče, ko seje 19-letni Marjan Kodrič peljal z neregistriranim mopedom od Rake proti Drnovem. V Veliki vasi je v slabo preglednem ovinku srečal osebni avtomobil, zaradi neizkušenosti pa je ob srečanju izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo ga je na bankino, od tam pa se je zaletel v žično ograjo. Huje poškodovanega so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode na motornem kolesu je bilo za 3.000 din na ograji za 1.000 din. Ugotovitve delavcev novomeške UJV so, da je podoba varnosti v minulem letu zadovoljiva, še posebej, ker so imeli novomeški kriminalisti veliko več dela še v na novo priključenih posavskih občinah. To se pozna tudi na številu kaznivih dejanj: lani jih je bilo 2.556, kar je 8 odstotkov več kot leto poprej, pa še tu gre dobršen del na rovaš nekaterih dejanj, prenešenih iz leta 1978, po priključitvi posavskih občin. Od te številke je ostalo v letu 1979 neraziskanih 31 odstotkov kaznivih Eden ob kazalec, drugi ob zapestje Dve delovni nezgodi Po krajšem premoru je petek ponovno prinesel dve hujši delovni nezgodi, obe pa sta se pripetili v 1MV. Med petkovo popoldansko izmeno je 21-letni Ivan Doljac iz Brezja pri Vivodini s sodelavcem delal v stiskalnici. Da bi olajšala delo, sta na stiskalnici izključila enega od spro žilnih gumbov, v tem pa nevede zmanjšala tudi varnost dela. Okoli 16. ure je zalo Doljacu, ko je posegel po stisnjeni pločevini, leva roka zašla v stiskalnico in mu zdrobila zapestje. Tako poškodovanega so nato prepeljali v ljubljanski Klinični center. Do podobne delovne nesreče je prišlo nekaj ur poprej tudi v črnomaljskem obratu IMV. Martin Banovec iz Doblič je okoli 13. ure samovoljno zašel v strojno delavnico mizarskega obrata in na električni krožni žagi rezal desko. Ker ni namestil zaščitne maske na debelino deske, je slednjo po končanem žagarju dvignilo, pri tem pa je , Banovčcv prst zašel pod rezilo. S štirimi prsti na roki so poškodovanca prepeljali v bolnišnico. dejanj, kar jc še zmeraj boljše od republiškega poprečja. Ob tem moramo še omeniti, da so v celoti raziskana vsa težja kazniva dejanja, kar gre v veliki meri pripisati tudi poglobljenemu sodelovanju z inšpekcijskimi službami carinarnico, deviznim inšpektoratom itd. Po številu kaznivih dejanj prednjači Novo mesto (38,8 odstotka), sledijo pa Krško (30,6), Brežice, Črnomelj, Sevnica, Trebnje in Metlika. Današnji zapisje namenjen ugotovitvam, do katerih so prišli delavci UJV in temeljni javni tožilec pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala. ..Gospodarski” kriminalisti so v lanskem letu obravnavali 186 kaznivih dejanj in zanje poslali tudi ovadbe, pri čemer je najbolj razveseljiva ugotovitev, da seje obogatil izvor podatkov, na podlagi katerih so kriminalisti potem ustrezno ukrepali. Poleg ,,rednih” virov je 32 prijav prišlo iz vrst občanov, 13 pa iz delovnih organizacij, kar nedvomno kaže na večjo družbeno zavest delavcev in učinkovitejšo družbeno samozaščito. Povsem pričakovana pa jc lestvica posameznih kaznivih dejanj. Na njej najdemo pri vrhu kršitve temeljnih pravic delavcev in kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, skratka, kazniva dejanja prekupčevanja z delovno silo. Tako je bilo poslanih 11 ovadb, medtem ko jih je 18 romalo javnemu tožilstvu zaradi prekupčevanja s tujo valuto in devizami Levji delež tega števila gre pripisati seveda lanski uspešni akciji v Beli krajini ko so raztrgali organizirano prekup-čevalsko mrežo, ki jo je vodila Ljubica Plut. ~ ‘'SSSK ."».S"*.. OGROMNA ŠKODA - Kar blizu 50 starih milijonovje bilo škode v prometni nesreči, ki se je zgodila prejšnji torek pri bencinski črpalki pri Drnovem. Nič čudnega, saj sta v njej sodelovala „mercedes“ in „alfa romeo“ Osmero otrok brez očetov Huda prometna nesreča pri Zupelevcu terjala smrt treh oseb — Vsi trije so zapustili številčne družine MED ZAVIRANJEM GA JE ZANESLO Jože Rojc iz Bogdanje vasi seje v petek zvečer peljal s tovornjakom s prikolico po magistralni cesti proti Ljubljani, pri Karteljevem pa srečal drug priklopnik, kije stal pokvarjen. Ko je bila leva stran prazna, je zapeljal naprej, takrat pa sta nasproti pripeljala osebna avtomobila. Medtem ko je prvi še zapeljal mimo, je Brežičan Ivan Kostevc zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v tovornjak. Pri trčenju so bili laže poškodovani voznik in sopotnika, vsem trem pa so nudili pomoč v novomeški bolnišnici Gmotno škodo cenijo na 70.000 din. V soboto nekaj pred 9. uro zvečer jc v vasi Župelevec pri Bizeljskem prišlo do ene najhujših prometnih nesreč v zadnjem času na tem območju. Ob življenje so bile namreč tri osebe. Omenjeni večer se je Ervin Kostevc z Bizeljskega peljal z osebnim avtomobilom Ford-Capri, v katerem sta bila poleg 36-letnega voznika še 44-letni Vladimir Gregl in 32-lctni Miroslav Ncpužlan, oba z Bizeljskega, od domačega kraja proti Brežicam. Ko je v redko naseljenem Zupelevcu pripeljal po klancu navzgor v levi nepregledni ovinek, ga je zaradi prevelike hitrosti, - obstaja tudi sum, da zaradi vinjenosti - KOLESARKA IZGUBILA RAVNOTEŽJE Jelka Lipar s Trške gore se je v soboto zjutraj peljala na kolesu proti Krškemu, med vožnjo po klancu navzdol pa ji je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Krčan Jože Beline. Ko je Liparjeva opazila avtomobil, je pričela zavirati, pri tem pa je izgubila ravnotežje in padla. Hudo poškodovano kolesarko so prepeljali v brežiško bolnišnico. zaneslo v desno. Vozilo je zdrknilo na bankino, peljalo po njej še natanko 45,8 metra in nato silovito trčilo v kostanjevo drevo na dvorišču hiše Franca Kovačiča. Slednji je imel po močnem poku kaj videti. Vsa trojica v osebnem avtomobilu je zaradi zadobljcnih hudih poškodb umrla na kraju nesreče, medtem ko so škodo na avtomobilu ocenili na 150.000 din. Ob koncu le še, da so bili vsi trije poročeni in so imeli družine, v katerih je kar 8 otro k. Vzporedno s tovrstnimi kaznivimi dejanji se pojavljajo tudi prekupčevanja z gradbeno mehanizacijo in osebnimi avtomobili (lani 8 obravnavanih primerov). Za uspešen boj proti tovrstnemu gospodarskemu kriminalu bo nedvomno potrebna širša družbena akcija, kajti lastništvo vseh mogočih strojev in avtomobilov sloni na množici lažnih listin, ki jih jc sila težko odkriti zlasti zato, ker jc v interesu lastnika, obrtnika in izvajalca del, da zadeva ostane prikrita. Občuten je porast kaznivih dejanj izdajanja nekritih čekov, nekaj pa je primerov (13) nevestnega ravnanja z zaupanim družbenim premoženjem in nevestnega gospodarjenja. ; 'I Do skoraj enakih ugotovitev je pri svojem delu prišlo Temeljno javno tožilstvo Novo mesto. Lani so prejeli 2.155 kazenskih ovadb zoper polnoletne osebe, 214 zoper mladoletnike in 833 ovadb za kazniva dejanja, katerih storilci še niso bili odkriti. Vsi ti podatki govore, da se stanje na področju kriminalitete postopoma umirja in da v zadnjih nekaj letih ni opaziti bistvenih sprememb. Novomeško javno tožilstvo je lani obtožilo 189 oseb kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, pri čemer prednjačijo tatvine družbenega premoženja, izdajanje nekritih čekov, goljufije s hranilnimi knjižicami poneverbe, nedovoljena trgovina z delovno silo, prekupčevanje s tujo valuto itd. Nekoliko ..skromnejši” številki lani obtoženih oseb gre pripisati da je bilo v letu 1979 dokončanih manj preiskav, zato pa so bile tiste dokončane res temeljito. O tem govori primerjava med obsodilnimi in oprostilnimi sodbami, ki se nagiba v korist prvih kar v razmerju 1:10. B. BUDJA POŽAR ZARADI POŽIGA TRAVE V soboto popoldne je gorelo na steljniku v Vranovičih, ogenj pa je bliskovito zajel 1,5 hektara površine. Na srečo so črnomaljski gasilci širjenje požara v bližnji gozd preprečili tako da večje škode ni bilo. Kot so ugotovili, je ogenj nastal zaradi požiga suhe trave in praproti Kot požar prejšnji teden se jc tudi tokrat na srečo vse dobro izteklo, vendar nas izkušnje učijo, da so se spomladanski požari na Dolenjskem, ki jim je botrovala neprevidnost, končali tudi drugače. Ček je zašel Enotna in hkrati zaskrbljujoča je ugotovitev delavcev novomeške UJV in temeljnega javnega tožilca, da imajo med števili kaznivih dejanj najbolj strmo krivuljo \ porasta izdajanje nekritih čekov, goljufije s hranilnimi knjižicami in prekupčevanje s tujo valuto. Nič novega ne bomc zapisali, če napovemo, da se bodo predvsem slednja kazniva dejanja po najnovejših ukrepih ZIS povečala, medtem ko za prva velja, da je njihov porast v veliki meri odvisen od hitrosti in uspešnosti bančnega poslovanja. Vemo, da je zadnji dve leti več delovnih organizacij uvedlo izplačevanje osebnih dohodkov na tekoče račune, čemur lahko tudi pripišemo, da je izdajanje nekritih čekov po letu 1978 povečalo kar za trikrat. Imetnikom tekočih računov je omogočeno, da z desetimi čekovnimi blanketi plačujejo račune v zneskih do 3.000 z enim čekom, vendar takšnega načina dviganja denarja banke zaradi nerednega dospetja izdanih čekov, nekaj pa tudi zaradi neažurnega vodenja evidence niso sposobne spremljati In nič lažjega potem, da nekateri (statistike kažejo, da so to predvsem mlajše osebe), s prekoračitvijo stanja na tekočih računih premostijo denarne težave kar po „uradni" poti. Nekaj pa je tudi primerov, ko posamezniki z namenom izdaje nekritega čeka odpirajo tekoče račune in nato vrednostni papir kar se da hitro vnovčijo. Banke z obstoječim kadrom in načinom dela takšnemu razpletu dogodkov niso več kos. Ob napovedih, da se za izplačevanje osebnih dohodkov na tekoče račune pripravlja še nekaj delovnih organizacij, bodo morale banke temeljito spremeniti način in odnos do dela, predvsem pa poslovati hitreje. Razmišljati pa kaže še o čem drugem. B.B. Zahteval dvojno plačilo bolniške Trditev o neizplačanih nadomestilih OD za bolniški stalež neutemeljene Domače koline v pekariji Nenavadni rezultati inšpekcijskih dežurstev — Iz pekarije tudi krvavice — Frizerski izlet poslovodje Razen tistih, ki jih je v soboto ali nedeljo pri „črnem” opravilu zalotil nenadejan obiskovalec, je le malokomu znano, da so delavci uprave inšpekcijskih služb Novo mesto uvedli dežurno službo tudi ob dela prostih dneh. To, da prav v tem času prihajajo do sila zanimivih odkritij, pa verjetno ne bo težko razložiti Le kdo bi se nadejal takšnega obiska v soboto ali nedeljo! In prav zaradi tega sta ta dneva med črnograditelji, domačimi mesarji in še nekaterimi najbolj delavna. Na njihovo nesrečo pa takšen razpored delovnih dni v tednu ni ušel budnosti novomeških inšpektorjev. Sicer pa poglejmo ob kopici sobotnih in nedeljskih kršitev dve najbolj nenavadni Tako so novomeški inšpektorji ob dela prostem dnevu zalotili zasebnega pekovskega mojstra, ko je v pekovskih prostorih izdeloval klobase in druge mesne izdelke iz doma zaklanega prašiča. Izgovori, da je pripravljal mesnati kruh, šunko v testu, žemlje v obliki krvavic, kvašene kotlete, skratka. da je nameraval popestriti ponudbo na tigu s konkurenčnimi izdelki, niso zalegli Mesarsko razpoloženi pek si bo moral možnosti za bogatejšo ponudbo poiskati drugje, sicer bi ob predvideni popestritvi izbora svojih izdelkov kmalu prišel na beraško palico; To pa gotovo ni bilo tudi v interesu prašiča, ki je hotel z lastno žrtvijo gospodarjevi družini prihraniti kak dinar in ji ne nazadnje izboljšati jedilnik. Drugi zanimiv primer se je zgodil v Novem mestu pred dnevi ko je poslovodja prodajalne živil odkorakal v delovni obleki in seveda med delovnim časom v frizerski salon. Ob izbiri pričeske so ga na srečo zmotili inšpektorji, sicer bi marsikomu večerjo kaj lahko popestrili ostanki frizerskega posega na glavi poslovodje. Takšnih in podobnih kršitev so inšpektorji odkrili še precej. Tako delovne oiganizacijc in zasebni obrtniki v času, ko ne pričakujejo inšpekcijskega nadzora, zaposlujejo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za to. Še posebej velja to za gostilničarje, ki si ob povečanem prometu pomagajo z vse mogoče in vselej dobrodošlo (ob takšnih primerih) žlahto. Med najbolj pogostimi kršitvami ob sobotah so napake v prodajalnah žiViL Osebje pri ravnanju z živili, še posebej kruha, mesa in povrtnin, ne skrbi za higieno rok, da o čistoči delovnih oblek ne govorimo. Inšpektorji so nadalje ugotovili, da osebje v prodajalnah živil med delovnim časom in seveda v delovnih oblekah odhaja na malice, nemalokrat tudi na „okre-pčila” v bližnje gostinske lokale. Na koncu pa še sum, do katerega so prišli inšpektorji pri dežurnih kontrolah in ki naj bo vsem kupcem v svarilo. Zelo mogoče se zdi, da skušajo trgovci v dneh, ko ni pričakovati obiska inšpekcije, prodati živila in pijače, ki so slabše kvalitete ali so morda celo na meji oporečnosti in tik pred iztekom roka uporabnosti Opreznost v takih primerih naj ne bo odveč. Vse napisano govori torej v prid odločitvi uprave inšpekcijskih služb Novo mesto o uvedbi dežurstva v dela prostih dneh, pa čeprav za to od ..zgoraj” niso dobili ustrezne podpore. B. BUDJA Pred kratkim se je na novomeško sodišče združenega dela obrnil Franjo Saratljja iz Kričiča, kije od GG Novo mesto — tozd Gozdni obrat Podturn zahteval plačilo nadomestila osebnega dohodka v znesku 9.800 din. Saratlija je namreč menil, da mu ta denar pripada iz naslova nadomestila b (J niške odsotnosti v mesecih februar, marec in april. so denar že zdavnaj nakazali delovni organizaciji. Gozdarji so takšne obtožbe v celoti zavrnili, saj je po njihovem Sarat lija dobil izplačan ves denar, ki mu je pripadaL O tem pričajo tudi plačilne liste in poštne nakaznice, pismenega dokaza ni le za februar, vendar so v tozdu prepričani, da je tudi za ta mesec dobil izplačano nadomestilo OD. Trdil je namreč, da mu omenjena delovna oiganizacija za osem mesecev, ki jih je pred upokojitvijo prebil v bolniški, ni izplačala vsega denarja, pa čeprav so mu po njegovem na zdravstveni skupnosti zagotovili, da TRČIL V HIŠO, PODRL JABLANO IN ZADEL ŠE OKNO Prejšnji torek je ob 14. uri prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti v Zdolah pri Krškem. Voznik osebnega avtomobila Tomislav Damjanovič iz Kremena pri Krškem se je peljal proti Pleterju, pri Zdolah pa ga je zaradi neprimerne hitrosti pričelo zanašati Tako je najprej trčil v vogal stanovanjske hiše, nato zadel v jablano in jo podrl, za konec pa trčil še v okno sosednje stanovanjske hiše. Pri nesreči seje poškodoval voznik, huje pa tudi sopotnik Anton Bahč, tako da so oba prepeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je bilo škode za 40.000 din, na hišah pa za tisoč din. NA NJIVO SE JE PREKUCNIL V nedeljo popoldne sc jc Jože Malnarič iz Gradca peljal z osebnim avtomobilom od Črnomlja proti domu. Pri Vranovičih je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo, zavozil je na bankino in sc prekucnil na njivo. Voznik in sopotnik Matjan Molek iz Gradca sta se poškodovala in soju prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode jc za 20.000 din. Sodišče je pregledalo razpoložljivi dokazani material, zaslišalo priče, predvsem pa ugotavljalo pristnost podpisov predlagatelja, za katere je Saratlija trdil, da so mu jih ponaredili Vsi razpoložljivi dokazi govore v prid delovni organizaciji, o tem, da je domnevni oškodovanec prejel ves denar, pa pričajo tudi njegovi lastnoročni podpisi Resda takšnih dokazov za februar ni, vendar je senat sodišča veijel predstavnikom tozda v Podturnu, kar sc je po zavrnitvi ostalih obtožb in neuspelih poskusov podtikanja o lažnih podpisih Saratljije zdelo povsem pravilno. Senat je tako predlagateljev zahtevek v celoti zavrnil. NA PREHODU ZBIL PEŠCA -V petek popoldne je Janez Železnik s Potovega vrha vozil osebni avtomobil od Glavnega trga v križišče v Kandiji. Zaradi nepazljivosti je na prehodu za pešce na Trdinovi cesti zbil 48-letnega pešca Jožeta Rcpšeta iz Virja pri Medvodah Voznik sam je Repšeta nato odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. TRČENJE ZARADI SLABIH ZAVOR - Marjan Borštnar iz Mosta pri Mokronogu se je v petek popoldne peljal z osebnim avtomobilom od Mirne proti Mokronogu. Pod Rojami je jel prehitevati traktorista Alojza Megliča iz Lukovka, nato pa je v križišču ustavil, ker je nasproti pripeljal tovornjak. Zaradi slabih zavor in težko naloženega priklopnika pa ni mogel ustaviti traktorist, ki ga je zaneslo levo, zadel je tovornjak, odtrgal pokrov traktorskega motorja pa padci na zadnje steklo Borštnar-jevega avtomobila. Materialne škode jc bilo za 35.000 din. Miličniki so ugotovili, da Meglic traktorja ni imel registriran -ga. - PREHITRO JE VOZIL - V petek ob 18. uri je med Boštanjem m Jelovcem prišlo do prometne nesreče, ko je Mihael Klemenčič 12 Kamnika zaradi prehitre vožnje u* zaviranja zavozil na levo stran cestišča ter trčil v osebni avtomoDu Dušana Vinterja iz Sevnice. Pr* *} sreči se je Vinter poškodoval, 1,18 , rialne škode na obeh vozilih Pa J r bilo za 50.000 din. TRČILA KLJUB ZAVIRANJ U ' Edo Jančič iz Kamnika se je L • februarja peljal z osebnim a'JonJ, ” bilom iz Ljubljane proti Zagrebu, k je pri Drnovem iz bencinske črpali pripeljal z osebnim avtomobuoj' Beograjčan Boris Blagojevič. Janci jc sicer močno zaviral vendar trčenju ni mogel izogniti Jančič*1 avtomobil je pri nesreči odbilo le* tako da jc oplazil šc tovornjak, ki i je iz zagrebške smeri pripeljal EjJ Omcrdič iz Pulca pri Travniku, mc. . tem ko je Blagojevič končal . , travniku ob cesti. Voznikoma J, srečo ni bilo nič, materialno pa so ocenili na 445.000 din. prav tako Nov Skrabec. Nič sl odrezali ostali Tone Goršek ii Mlakar iz Sko Furlan ter Jože Novega mesta, < mo med orvo de Krmelj: dvorana na startu Krmeljčani pripravljeni za dvorano poseči v žep V Krmelju, drugem delavcem centru sevniške občine, ugotavljajo, ■ da stara dvorana Svobode, skrpana iz dveh hiš, telesni kulturi in športu ne more služiti v nedogled. E Negospodarske naložbe so kajpak d hudim udarom stabilizacije, seeno so na zboru krajanov že konec januarja v Krmelju in Gabrijelah govorili o tej zamisli, podobno tudi na zadnji razširjeni seji sveta KRKA NAPREJ, KOČEVJE IZPADLO V drugem kolu republiškega kegljaškega prvenstva za ženske na Saturnusovem kegljišču so novomeške predstavnice dosegle lep uspeh. S skupno 6. mestom so namreč ostale med najboljšo osmerico in si tako priborile pravico do nadaljnjih bojev, medtem ko so imele Kočevke slabšo srečo, saj so bile med štirimi ekipami, ki so izpadle iz tekmovania. O dobrem nastopu kegljač ic Krke priča tudi podatek, da je bila med posameznicami Soškova na 3. mestu s 437 podrtimi kegji. NOVOMEŠKE STRELKE DRUGE Prvi dve koli republiškega tekmovanja v dopisni strelski ligi sta prinesli nekaj dobrih rezultatov, pri čemer moramo še posebei omeniti drugo mesto Novomeščanfc z 2774 krogi. Tudi med posameznicami najdemo na prvih treh mestih Dolenjke. Kočevka Učkarjeva je namreč tretja s 704 krogi, le 18 krogov za vodilno Sabo iz Kranja. KS. Prepričani so, da objektom, ki bodo tudi vnaprej grajeni z denarjem samoprispevka, ne bo prižgana rdeča luč. Ta dodatni zalogaj njihovega samoprispevka naj bi dvignil stopnjo samoprispevka krmeljske Krajevne skupnosti za po! odstotka. Menda je ta dvig še najmanj sporen v načrtu nekaterih drugih potreb tega središča. Po teh pogumnih načrtih krmeljskc krajevne skupnosti in ostalih dejavnikov v kraju naj bi nova dvorana, namenjena pretežno telesni vzgoji in športu, ob novi šoli premogla 1.450 kvadratnih metrov uporabne površine. Kot zatrjujejo, naj bi bila dvorana nared do leta 1982, predračunska vrednost pa znaša nekaj nad 14 milijonov dinarjev. Ze pred časom so govorili tudi o udarniškem prispevku delavcev Metalne - tozda Tovarne lahkih konstrukcij. Na tak način so v Krmelju in vsej dolini že marsikaj naredili, od vodovoda do številnih cest. S tega vidika želimo Krmeljča-nom kar največ uspeha, nihče pač ob tem ne bo smel štediti s trudom. A. Ž. ROKOMETNI TURNIR ZA DAN ZENA Novomeški rokometni klub pripravlja v počastitev dneva žena v soboto velik rokometni turnir, na katerem bodo nastopile ženske ekipe zagrebške Lokomotive, Velenja, Itasa iz Kočevja in domačinke. Turnir se bo pričel ob 9. uri, še pred tem pa bo že ob 7. uri pričetek zanimivega rokometnega turnirja krajevnih skupnosti. DVE NOVI ZMAGI - Proti vsem pričakovanjem so imeli novome&i košarkarji velko več dela v sredo z ekipo Cometa (posnetek levo), kot pa z ekipo Fructala (desno), s katero so do sobote delili tretje mesto na lestvici. Z novimi štirimi točkami so si Novomeščani povečali možnosti zakončm uspeh. Otresli so se spremljevalca Dve zaporedni zmagi Novomeščanov na domačem parketu — Sami na tretjem mestu — V soboto po nove točke? — Poraz Kočevja in Podbočja, zmaga „Beti" Lestvica slovenske košarkarske superiiee je tudi po 8. in 9. odigranem kolu pri vrhu povsem ohranila podobo, le da so Novomeščani po dveh novih zmagah, v sredo v Cometom s 85:80 (45:47) in soboto v derbiju proti Fructalu s 86:62 (47:32), ostali sami na tretjem mestu z dvema točkama zaostanka za vodilnimi Domžalami in Brankom. SK07I ŠIVANKINO UHO Vsi, ki so v sredo pričakovali gladko zmago Novomeščanov v boju z vrsto Cometa, so se ušteli Kajti le malo je manjkalo, pa bi gostje na novomeškem parketu pripravili veliko presenečenje, saj so dobršen del tekme celo vodili. Srečanje je bilo Poraz uničil vse upe na uspeh Gladek poraz novomeških odbojkarjev v srečanju z Bovcem — Možnosti za končiii uspeh le še teoretične — Praznih rok so tokrat ostala tudi dekleta Precej več smo pričakovali od derbi srečanja dveh vodilnih ekip v slovenski odbojkarski ligi-zahod, novomeškega Pionirja in Bovca, kajti z morebitnim uspehom bi bile možnosti Novomeščanov za igranje v višjem tekmovalnem razredu povsem realne. PIONIR: BOVEC 0:3 Ali gre hiter konec srečanja. trajalo je namreč vsega 50 minut, Sij pripisati odlični igri gostov iz Bovca «! II*. ali slabemu dnevu Novomeščanov, Ml ir iteif ni bilo v soboto popoldne jasno niti IH I ’(5*8jtiilnff 150 gledalcem, ki so se zbrali v DVAKRAT ZLATO NA PRVENSTVU SRS Na Robiji nad Zrečami je bilo soboto že 13: smučarsko prvenstvo slepih in slabovidnih za republiške naslove. Tekmovanja se je udeležila tudi vrsta medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Novo mesto ter dosega izredne rezultate. Tako je med članicami slavila edina novomeška zastopnica Nežka Furlan, medtem ko je pri moških že tretjič zapored slavil c o Novomesčan Gusti slabše pa se niso štirje Dolenjci, iz Krškega, Jože in Jakob oba iz najde-med prvo deveterico. , J. KLANČAR novomeški športni dvorani Domačini, ki so se na srečanje še posebno vestno pripravljali, niso bili niti v enem samem elementu odbojke kos razigranim gostom. Blok, v večini srečanj eno poglavitnih orožij visokih Novomeščanov, je tokrat povsem odpovedal. Domačini enostavno niso mogli razviti svoje igre, kar kaže tudi rezultat, saj niti v enem setu niso bili enakovredni odbojkarjem Bovca. Prvi set so končali pri 8, drugega pri 9 in tretjega pn 10. Sodila sta Končnik (Jesenice) in domačin. Mišma š. Novo mesto: Vernik, Babnik, Primc, Kosmina, Brulec, Kolarič, Plut, Muhič, Pečar, Skrbe. Po odigranem 9. kolu so Novomeščani na tretjem mestu za Bovcem in Salonitom, ki ima srečanje manj, in so dejansko brez možnosti, da se uvrstijo v višji tekmovalni razred. V soboto igrajo Novomeščani v gosteh s Savo. KRKA - BLED 0:3 V predtekmi moškega srečanja so se pomerile odbojkarice domače Krke in vodilnega Bleda. Kot je bilo pričakovati, so gostje brez težav in v rekordnem času opravile z domačinkami. O razmerju moči priča svoje tudi rezultat po setih: 1:15, 11:15, 9:15. Drugi dolenjski predstavniki v slovenski odbojkarski ligi za žene, ekipa Kočevje,je tokrat gostoval pri predstavnicah Golovca. Kočevke so se pomlajeni vrsti domačinov dobro upirale in celo osvojile set. Rezultat: 15:6, 13:15, 15:8,15:8. Po odigranem 11. kolu so igralke Krke na 6. mestu in v naslednjem kolu potujejo v g)ste k vrsti Ljubnega, medtem ko bodo Kočevke imele v gosteh vrsto Gorja. ZA ZLATO PUŠČICO Na nedeljskem streljskem tekmovanju za zlato puščico v Sevnici je bilo na občinskem finalu kaj videti. Normo za občinsko tekmovanje je izpolnilo kar ducat strelcev. Na re- Subliško tekmovanje bosta šla Stane Lovačič iz Boštanja (544 krogov) in Slavko Zakošek iz Kopitarne (541). SLOVAN KONČNI ZMAGOVALEC • V ribniškem športnem tednu se £ minulo nedeljo končala tretja 5muka rokometna liga Območne .^°metne zveze Ribnice, v kateri je [delovalo 11 moštev, od tega dve iz rWbljane. Organizatorji so tudi to-^®t svoje delo dobro opravili, zmajani ekipi Slovana pa je ob za-!«ku predal pokal sekretar TKS ‘.''Onica in predsednik ORZ Franc Levstek. Rezultati zadnjega kola: Do-_-Loški potok 35:26, Dobre-vrlJe-Grosuplje 14:16, Inles-Prule ,8:22. Veterani-Slovan 22:23. ijj .mag°valca je odločilo piav v £nJe srečanje, ko so Ljubljančani tera niih sekundah ugnali vrsto Ve-Sl*,r°v> ^i so zasedli drugo mesto, itd Prule, Inles, Garnizon JLA M.G-Č. T REPUBLIŠKI 'KENERSKI SEMINAR r'PUbli«t mesto jutri organizator veneriP ga seminarja rokometnih fezaH 03 katerem bodo vsi naj-Oh . - z najmlajšimi selekcija-Ptedsgd :eJ priložnosti bo tudi seja ?Ct*teni u trenerske oiganizacije, nes n, u_0.. 1)04,0 seminar vodili POC ^Š, strokovnjaki na tem Uspeli smučarski teki TVD Partizan iz Sodražice ponovno uspešen organizator gf°v bi bil po zadnjih dobrih igrih smučarskih tekmovanj — Dobre proge in veliko gledalcev vseskozi izenačeno, gostje pa so v vodstvo prišli v 18. minuti in ga do konca prvega dela tudi zadržali Nadaljevanje ni prineslo obetavnega začetka, saj so gostje večidel vodili in v teh trenutkih je domačo kožo z nekaj zaporednimi zadetki reševal le Munih. Preokret pa je prišel osem minut pred koncem. Takrat so gostje še vodili s 74:68, vendar je zdesetkani vrsti domačinov priskočil na pomoč trener Slavko Kovačevič. Njegova igra je v domače vrste vnesla samozaupanje in Novomeščani so zaporedoma dosegli kar 13 točk, gostje pa samo dve. Strelci za domače: P. Seničar 20, Munih 32, Beg 7, Župevec 12, Plantan 14. BREZ TEŽAV V DERBIJU Okoli 400 gledalcev je v soboto z zanimanjem in strahom pričakovalo razplet najzanimivejšega srečanja v 9. kolu dveh tretje uvrščenih ekip. Novomeščani, ki so začeli z visoko postavo, v kateri je zaigral tudi trener Kovačevič, so že na začetku razbili obrambo gostov in v 10. minuti povedli s 25:16. Kovačeviča je takrat zamenjal Munih, ki je bil ob P. Seničarju in Župevcu (slednji igra od tekme do tekme bolje) med najboljšimi na parketu. Ob tem motamo omeniti, da v novomeški vrsti ni nastopil S. Seničar, ki je tekmo spremljal s klopi z mavčno oblogo na nogi Za sobotno igro Novomeščanov velja, da je bila ena najboljših, na trenutke pa so s pravo ekshibicijo povsem nadigrali goste, ki so ob koncu prvega polčasa povsem izgubili živce. Se posebej velja to za njihovega trenerja, ki si je v tem delu zaslužil celo tehnično napako. Tudi nadaljevanje je prineslo isto podobo, saj so domačini nadaljevali z dobro in borbeno igro in tako povsem zasluženo slavili nekoliko nepričakovano visoko zmago. Novo mesto: Munih 21, Beg 4, Župevec 17, P. Seničar 22, Ivančič 14, Plantan 6, Supič 2. Novomeščani gostujejo v 10. kolu v Kopru proti istoimenski ekipi in vsak drugi rezultat razen zmage Radovljico s 83:71 (42:30- Domačini so tokrat prikazali izredno borbeno in kvalitetno košarko ter zasluženo slavili Beti: Gršič 26, Ivičič 4, Žapčič 17, Janjac 16, Švinger 12, Vivoda 6, Strahič 2. Drug zaporedni poraz pa so na „vzhodu“ doživeli igralci Podbočja, la so gostovali v Laškem proti ekipi Zlatorog. Potem ko so po prvem delu vodili s 46:41, so v nadaljevanju povsem popustili in izgubili z 88:83. Domačini so namreč že v 28. minuti vodili s šestnajstimi koši razlike. Podbočje: J. Granc 16, Pras 2, M. Granc 18, Kodrič 11, Jurčič 10, Stigar 20, Tostoman 6. Po odigranem sobotnem kolu je Kočevje s t-kmo manj na 5. mestu. Beti je 6., medtem ko ekipa Podbočja zavzema v vzhodni skupini predzadnje mesto. V naslednjem kolu igra Kočevje v Radovljici, Beti v Postojni, medtem ko bo Podbočje imelo v gosteh moštvo Drave. Prizadevni smučarski delavci TVD Partizan iz Sodražice so po uspešno oiganiziranih smučarskih skokih prejšnji teden organizirali novo zanimivo prireditev na snegu. Na Travni gori so namreč pripravili tekmovanje v smučarskih tekih, ki je bilo takrat prvo, organizatorji pa upajo, da bo poslej tradicionalno. Na prireditvi, ki je bila odlično organizirana in ki jo je ponovno spremljalo lepo število gledalcev, je nastopilo 40 tekmovalcev iz Ribnice in Kočevja. Na dobro pripravljenih progah so tekmovalci nastopili v tekih na 5 in 10 kilometrov. Rezultati: člani — 10 km: 1. Ivančič, 2. Car, 3. Lavrič (vsi Loški potok). Fionirii - 5 km: 1. Košir, 2. Petrič, 3. Mihelič (vsi Sodražica) Veterani - 5 km: 1. Češarek, 2. Mihelič. 3. Francelj (vsi Sodražica) Članice - 5 km: 1. Matelič (Sodražica), 2. Primon (Kočevje) G-č. SE ZADNJE PREIZKUŠNJE PRED STARTOM Rokometaši Inlesa iz Ribnice se vneto pripravljajo na začetek tekmovanja v drugi ligi, ko že v prvem spomladanskem kolu nastopijo na vročem igrišču na Reki proti Kvarneru. Tako so v prejšnjem tednu odigrali tri prijateljska srečanja in vsa tudi dobili Premagali so Prule 28:26, Lipo iz Ajdovščine 34:29 in Grosuplje 28:11. Najuspešnejši strelec na vseh treh tekmah je bil J. Ilc z 20 zadetki Inlesovi rokometaši te dni odpotujejo še na 7-dnevne priprave v Ajdovščino, potem pa bodo do pričetka ligaških nastopov 22. marca trenirali doma. M.G-č. »Dolenjski list« v vsako družino Slavnostno počastili srebrni jubilej Uspela prireditev ob 25—letnici rokometa v Črnomlju______________________ Ob srebrni obletnici črnomaljskega rokometa je bila v soboto v novi športni dvorani pred kar okoli 1000 gledalci krajša slovesnost, nato pa rokometni tekmi najstarejše generacije članov in članic ter srečanje med domačim Partizanom m drugoligašem Inlesom iz Ribnice. Na slovesnosti, ki so se *• med drugim udeležili tudi pri' sednik Rokometne zveze Sle nije Tine Brilej ter predse svoja sredstva pri TPB Enota Krško, in soglasje samoupravnega organa, da prosilec lahk ajame posojilo iz združenih sredstev, 2 potrdilo o dolgoročnih in kratkoročnih obvez stih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil) za vse zaposlene družinske člane, 3. potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje tromesečje za vse zaposlene družinske člane, 4 potrdilo o številu družinskih članov in izjavo, koliko družinskih članov se bo vselilo v novo stanovanje, 5. kupoprodajno pogodbo, predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta, v katerem kupuje stanovanje, in neto stanovanjsko površino. — za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše: 1. enako, kot je navedeno za nakup stanovanja v etažni lastnini pod 1., 2., 3., 4. točko in 2. kopije varčevalnih in posojilnih pogodb, a fotokopijo ali overjeni prepis: lokacijskega in gradbenega dovoljenja (adaptacijskega dovoljenja) ali potrdilo banke, da je ta dokumentacija že vložena pri njih, 4. dokaz o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek), 5. izračun stroškov in vire sredstev za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše. Pri nakupu, gradnji ali adaptaciji stanovanja mora delavec — posojilojemalec sodelovati z lastno udeležbo, ki se izračuna v skladu s pravilnikom v odstotku glede na vrednost stanovanja in višino povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana. Prednost za pridobitev posojila imajo prosilci, ki kupujejo stanovanje v etažni lastnini, sodelujejo z večjo lastno udeležbo, gradijo v usmerjeni gradnji, izpraznijo družbeno stanovanje ali imajo nizke osebne dohodke. III. Posojila za komunalno opremo usmerjene gradnje lahko najamejo organizacije ali delavci, ki združujejo svoja sredstva pri TPB enoti Krško in ki priložijo vlogi: 1. izjavo o izločanju sredstev in sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojila, 2 program izgradnje in tehnično dokumentacijo, 3. izračun povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v letu 1979 ali potrdilo o dohodkih na družinskega člana, 4 izračun stroškov in vire sredstev za gradnjo komunalnih naprav v usmerjeni gradnji. Ostale pogoje bo določil in upošteval samoupravni organ skupnosti pri obravnavi vlog. SPLOŠNI POGOJI 1. Obrestna mera je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka vračanja posojila se obrestna mera za še neplačani del posojila poveča na 6 odstotkov. 2 Začetek vračanja posojila je takoj po porabi, vendar najkasneje po poteku: 12 mesecev za organizacije in 6 mesecev za individualne prosilce od sklenitve posojilne pogodbe. 3. Vloge s priloženo zahtevano dokumentacijo bo sprejemala strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, CKŽ 30, kjer se dobe tudi vse ostale informacije. Nekompletne vloge se ne bodo upoštevale. 4 Rok za prijavo na ta natečaj je 15 dni po dnevu objave. & Vsa odobrena posojila so v veljavi 6 mesecev; če posojilojemalci v tem roku ne sklenejo posojilne pogodbe, odobrena posojila zapadejo. 6. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog bo na predlog odbora za kreditiranje potrdil zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. 7. Vse končne in ostale posle bo opravljala TPB Enota Krško. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 171/10-80 OBČINE KRŠKO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj Odbor za programiranje in financiranje stanovanjske graditve Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj — Odbor za programiranje in financiranje stanovanjske graditve razpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje VII. NATEČAJ Posojilo za zidavo stanovanjske hiše v osebni lasti v razpisni vsoti 2.520.000,00 din RAZPISNI POGOJI: Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določilih samoupravnega sporazuma in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ali dobi stanovanjsko posojilo od organizacije, v kateri združuje svoje delo, ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi po pravilniku in na podlagi razpisa posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti. Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki: — ima nižji povprečni osebni dohodek na družinskega člana, — zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda — zida stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo, — ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze (pod streho) — bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje. Delavec lahko dobi posojilo po pravilniku, vendar največ do 60.000,00 din z odplačilnim rokom do 20 let, po kreditni sposobnosti. Obrestna mera je 4%; ko poteče 10 let od pričetka vračanja posojila, se obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 % poveča. Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko dobijo interesenti na sedežu SSS občine Črnomelj, Ul. Mirana Jarca 3/1, kjer se zbirajo prispele prošnje. Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še: — dokazlilo o osebnih dohodkih prosilca in drugih družinskih članov v preteklem letu ter dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka, — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja, — fotokopijo morebitnih varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju v banki, — fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, ki so že bila najeta za gradnjo stanovanjske hiše. Obrazec mora biti izpolnjen v celoti, z vsemi zahtevanimi izjavami in dokazili. Rok prijave za natečaj za posojila je 15 dni po dnevu objave. Kasneje prispele prošnje ne bodo upoštevane, prav tako tudi ne nepopolne vloge. Št.: 69/80 Datum: 29. 2.1980 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Odbor za programirannje in financiranje stanovanjske graditve 172/10-80 r Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj POZIVA vse upravičence za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, da vložijo prošnje za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev stanovanja v Črnomlju na Cardaku (19 stanovanj) in v Kanižarici (2 stanovanji) l. V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj, so upravičenci do delitve stanovanja: a) MLADE DRU2INE, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnic oziroma solastnic na primernem stanovanju ali nepremičnini, razen zazidljivega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (da ne stanuje v stanovanju, v katerem je stanoval stanovalec, prosilec, kateremu je bil že ustrezno rdtan stanovanjski problem po tem pravilniku); — da ima sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju za finančno soudeležbo za solidarnostno stanovanje in da mesečni znesek varčevanja ni manjši, kot je določen v 9. členu pravilnika, to je, da lastna finančna soudeležba mora biti vplačana v korist stanovanjske skupnosti do ene polovice višine soudeležbe pred vselitvijo v stanovanje, druga polovica višine soudeležbe pa največ v 24 mesečnih obrokih; — da vsaj ena od organizacij, pri kateri sta zakonca zaposlena, jamči, da bo v roku 10 let in po 2-odst obrestni meri odplačala solidarnostno stanovanje za svojo mlado družino z višjimi osebnimi dohodki, računajoč od dneva pridobitve stanovanja; — da mlada družina pri svojih najbližjih sorodnikih (starših) iz objektivnih razlogov ne more rešiti svojega stanovanjskega problema Za mlade družine v smislu določil pravilnika se štejejo družine, katerih nobeden od zakoncev ni starejši od 35 let in če od sklenitve zakonske zveze ali obstoja družinske skupnosti pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let b) DRU2INE ALI OBČANI 2 NIZKIMI OSEBNIMI DOHODKI, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnic stanovanjske pravice ali lastnik oziroma solastnik primernega stanovanja ali nepremičnin, razen zazidljivega zemljišča za gradnjo družinske stanovanjske hiše; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja in da ne stanuje v stanovanju, v katerem je stanoval stanovalec — prosilec, kateremu je bil že ustrezno rešen stanovanjski problem po tem pravilnlcu; — da mesečni osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva v preteklem letu ne presega 50 % zneska povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS za preteklo leto; — da ima prosilec zagotovljeno finančno soudeležbo kot posojilo v višini, kot jo določa pravilnik v 5. členu; . — da prosilec pri svojih najbližjih sorodnikih (starših, bratih, sestrah itd.) iz objektivnih razlogov ne more rešiti stanovanjskega problema. Nadaljevanje na naslednji (19-) *van> Nadaljevanje s prejšnje (18.) strani c) UPOKOJENCI, INVALIDI, BORCI NOV IN INTERNIRANCI, če izpolnjujejo naslednje pogoje: da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice oziroma lastnic primernega stanovanja: — da prosilec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. II. Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se lahko dodeli stanovanje brez finančne soudeležbe: — občanu, ki pridobi stanovanje, katerega točkovna vrednost po sedaj veljavnem točkovnem sistemu ne presega 50 točk; — socialnemu podpirancu; — udeležencu NOV pred 9. 9. 1943; — občanu, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najpotrebnejše prostore; — v primeru zamenjave za manjše stanovanje. III. Upokojenci prispevajo finančno soudeležbo po merilih iz 5. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj v višini 50%. Vplačana soudeležba je posojilo stanovanjski skupnosti za dobo 5 let in po 2-odst. obrestni meri. IV. Finančna soudeležba prosilca stanovanja je posojilo stanovanjski skupnosti za dobo 10 let in se obrestuje po najmanj 2-odst obrestni meri od odplačila zadnjega obroka dalje. Če imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu sredstva vrnejo ob izpraznitvi stanovanja ali najkasneje v 6 mesecih po izpraznitvi stanovanja. Soudeležba se lahko ob preselitvi uporabi za popravilo stanovanja zaradi prekomerne obrabe ali pa se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja. V. Pred dodelitvijo družbenega stanovala in plačilom finančne soudeležbe skleneta prosilec in stanovanjska skupnost ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi (posojilu), v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Zlasti je treba upoštevati: — doba vračanja soudeležbe (posojila) je 10 let — minimalna obrestna mera znaša 4 % — posojilo se vrne upravičencem v enkratnem znesku skupaj z obrestmi. VI. Mlada družina mora z delovno organizacijo pred pridobitvijo stanovanja skleniti ustrezno pogodbo o obveznosti mlade družine do skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja. S to pogodbo se dogovorita: — o rešitvi stanovanjskega vprašanja ali nakupa stanovanja v etažni lastnini ali dodelitvi stanovanja ali gradnji individualne stanovanjske hiše; — o roku, do kdaj bo rešeno stanovanjsko vprašanje iz prejšnje alinee; — koliko sredstev mora mlada družina varčevati in koliko časa, oz. o višini lastne finančne soudeležbe, če bo prosilčevo stanovanjsko vprašanje rešeno z nakupom družbenega stanovanja; — o izvajanju kontrole pri varčevanju. VII. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za družbeno najemno stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč status upravičenosti po pravilniku na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Črnomelj v roku 30 dni po objavi v Dolenjskem listu, in sicer: a) zaposleni delavci preko delovnih organizacij ali drugih organizacij, kjer so zaposleni; b) upokojeni občani preko Društva upokojencev; c) borci NOV in interniranci preko občinskega odobraZZB NOV Črnomelj, ki izda k vlogi potrdilo o udeležbi v NOV ali internaciji; d) delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, preko občinskega sindikalnega sveta Črnomelj. Vsi pristojni organi, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni v razpisnem roku javnega natečaja odstopiti vloge skupaj z ustreznimi potrdili Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj. Vloge prosilcev za pridobitev stanovanj morajo biti opremljene z naslednjimi prilogami dokazili: potrdilom o skupnem gospodinjstvu; potrdilom o premoženjskem stanju vseh članov gospodinjstva; potrdilom o času bivanja prosilca v občini Črnomelj; oz. 1. 2. 3. 4. potrdilom o času zaposlitve v delovni organizaciji, kjer je prosilec zaposlen in potrdilom orgai o skupni delovni dobi zaposlitve v občini Črnomelj; 5. potrdilom o višini izplačanih osebnih dohodkov v letu 1979 vseh zaposlenih članov gospodinjstva; 6. potrdilom o invalidnosti, če je član gospodinjstva invalid; 7. potrdilom o zdravstvenem stanju članov družine oz. družinske skupnosti; 8. potrdilom o rojstvu zakoncev oziroma partnerjev, ki živita dalj časa v družinski skupnosti (velja za prosilce iz vrst mladih družin); 9. potrdilom o času sklenitve zakonske zveze prosilcev (poročni list) oziroma potrdilom o času bivanja v družinski skupnosti obeh partnerjev (velja za prosilce iz vrst mladih družin); 10. garancijo— valirano menico delovne organizacije, v kateri je prosilec zaposlen (velja za mlade družine). Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj Odbor za družbeno pomoč v 3/10—80 stanovanjskem gospodarstvu STARŠI! Obveščamo starše otrok, rojenih do konca februarja 1974, ki še niso vpisali otrok v 1. razred, da jih do 15. marca še lahko vpišejo. ZAVOD OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO 170/10-80 HRASTOVI PARKET lamelni, vam nudimo v prostem carinskem skladišču v Celovcu I. vrsta DM 24, — m 2 II. vrsta DM 20, - m2 III. vrsta DM 17, — m2 Pri večjem naročilu (pošiljka nad 200 m2) vam priznamo 10% popusta na gornje cene. Blago odpremljamo po železnici, špediterju ali osebni prevzem. LAGERHAUS DIETRICH Zollabteilung A—9021 Kla-genf urt— F rachtenbahnhof 185/10-80 OSNOVNA ŠOLA „BAZA 20", Dol. Toplice, razpisuje opravila in naloge -1 kvalificirane kuharice Prijave sprejema svet delovne skupnosti 15 dni po objavi razpisa. Pričetek dela s 15. marcem. 177/10-80 v _______________________> VOZNIKI! ZANESLJIVA ZAŠČITA PROTI KOROZIJI TECTYL CENTER PETER PERDEC POD TRŠKO GORO 90 Tel.: (068) 22 - 372 3-LETNA GARANCIJA “N SOP KRŠKO »sep" KRŠKO, specializirano PODJETJE *A INDUSTRIJSKO OPREMO DELAVSKI SVET tozd KLEPAR Kr*ko, Gasilska 3 °bjavi ja prosta ADMINISTRATIVNA in korespondentska DAVILA z naslednjimi pogoji: 2 končana ESŠ ali UAŠ 3_ _ ima n j 3 leta delovnih izkušenj 4» 3 *eno znanje stenografije Dei^rneseeno poskusno delo časo Se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim p. Cfc1priiave sPrejema kadrov' .a služba „SOP" Krško, ^andid i •' ^ dni po obiavl °9,aSB °9lasa at' boc*° 0 'zbiri obve: jr.i v 30 dneh po objavi 'v 169/10-80 DO KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE n.sol.o TOZD PRAŠIČEREJA na podlagi sklepa izvršilnega odbora objavlja naslednja prosta dela in naloge: a.) VEC PROSTIH DEL IN NALOG v proizvodnji prašičev in selekciji b.) PRIPRAVNIKA za delo v proizvodnji prašičev in selekciji Pogoji: pod a.) visoka ali višja izobrazba živinorejske smeri z več leti delovnih izkušenj pod b.) srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi sprejema splošno kadrovska služba Kmetijskega gospodarstva Kočevje, Kolodvorska ulica 25, 15 dni po objavi. 188/10-80 DELOVNA ORGANIZACIJA POSAVJE emona posavje n.sol.o. brežice 68 250 Brežice, Cesta prvih borcev 35 telefon: ( 068 ) 61-24 0 TRGOVINA IN GOSTINSTVO, n.sol.o 68250 BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 35 TOZD TRGOVINA NA DROBNO, n.sol.o BREŽICE TOZD GOSTINSTVO, n.sol.o BREŽICE komisiji za delovna razmerja objavljata naslednja prosta dela: 1. VODENJE BLAGOVNICE 1 2. OPRAVLJANJE KOMERCIALNIH DEL v blagovnici 1 3. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL 4 4. VODENJE ETAZ V BLAGOVNICI 1 5. VODENJE ODDELKOV V BLAGOVNICI 8 6. POMOČ PRI VODENJU ODDELKOV 9 7. PRODAJA živil in gospodinjskih potrebščin 10 8. PRODAJA mesa in mesnih izdelkov 2 9. PRODAJA železnine, akustike, elektro-materiala, stekla, porcelana, kozmetike, papirja in pisalnih potrebščin, cvetja, nakita, konfekcije, tekstila, čevljev, pohištva in preprog 16 10. PRODAJA POHIŠTVA 1 11. ZARAČUNAVANJE BLAGA v blagovnici (blagajniki) 6 12. OPRAVLJANJE ARANZERSKIH DEL 1 13. PREVZEMANJE BLAGA 2 14. DELA V SKLADIŠČU 6 15. VZDRZEVENJE na elektro, klimatskih in hladilnih napravah 1 16. MOKRO IN SUHO ČIŠČENJE 4 V TOZD GOSTINSTVO: 17. VODENJE RESTAVRACIJE PRI BLAGOVNICI 1 18. POMOČ PRI VODENJU RESTAVRACIJE -ŠEF STREŽBE 1 19. VODENJE SKLADIŠČA 1 20. STREŽBA v restavaraciji 9 21. OPRAVLJANJE DEL V TOČILNICI 5 22. VODENJE KUHINJE 1 23. OPRAVLJANJE DEL V KUHINJI 4 24. POMOŽNA DELA V KUHINJI 5 25. MOKRO IN SUHO ČIŠČENJE 2 Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod tč. 1: višja ali srednja šolska izobrazba, ekonomsko komercialne smeri s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj; pod tč. 2: srednja šolska izobrazba trgovsko komercialne smeri s 4 leti delovnih izkušenj; pod tč. 3: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri s 3 leti delovnih izkušenj; pod tč. 4: VK delavec trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj; pod tč. 5: VK ali KV delavci trgovske smeri s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj; pod tč. 6, 7, 9, 11, 13, in 19: KV delavci trgovske smeri z 1 letom delovnih izkušenj; pod tč. 8: KV mesar—sekač z 1 letom delovnih izkušenj; pod tč. 10: lesarski tehnik s 3 leti delovnih izkušenj; pod tč. 12: KV aranžer z 2 letoma delovnih izkušenj; pod tč. 14: PK delavci trgovske smeri z 1 letom delovnih izkušenj in izpitom za vožnjo motornih vozil A kategorije; pod tč. 15: KV električar z 2 letoma delovnih izkušenj; pod tč. 16 in 25 NK delavec z 1 mesecem delovnih izkušenj; pod tč. 17: hotelski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj ali KV delavec gostinske stroke z 8 leti delovnih izkušenj; pod tč. 18: KV delavec gostinske stroke s 3 leti delovnih . izkušenj; pod tč. 20: KV delavec gostinske stroke z 2 letoma delovnih izkušenj; pod tč. 21: KV delavec gostinske stroke z 2 letoma delovnih izkušenj; pod tč. 22: VK gostinski delavec: kuharske smeri ali KV delavec kuharske smeri s 3 qz. 5 leti delovnih izkušenj; pod tč. 23: KV delavci kuharske smeri z 1 letom delovnih izkušenj; pod tč. 24: PK delavci kuharske smeri z 1 letom delovnih izkušenj; Izbrani kandidati bodo sklenili delovna razmerja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih. Začetek opravljanja posameznih del je naslednji: pod tč. 1, 2, 4, 15 in 17 — takoj po razpisu; pod tč. 5, in sicer vodenje kletne etaže, konfekeje in obutve, pod tč. 8,19 in 22 predvidoma 15. maja 1980; Drugi kandidati bodo začeli delati od i. do 15. junija 1980. Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: „Emona—Posavje", trgovsko gostinsko podjetje na veliko in malo Brežice — splošni sektor, Brežice, Cesta prvih borcev 35. Prijavam naj priložijo dokazila o strokovni izobrazbi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zadnjem dnevu prijave na razpis. 186/10-80 envR za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine gostinstva in storitev, n. sub. o., ljubljena ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU DS AMZS OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE NEGOVALCA AVTOMOBILOV za dela in naloge v AMZS TTB OTOČEC ob KRKI Pogoji: končana osnovna šola, odslužen vojaški rok in voznik B kategorije. Poseben pogoj je poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave sprejema AMZS TTB OTOČEC ob KRKI 15 dni od dneva objave. ___________________187/10-80 y KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10, n. sub. o., delavski svet DSSS RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. VODJA KNJIGOVODSTVA TOZD (2 delavca) Pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v finančnem knjigovodstvu. Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas. Poizkusno delo traja 3 mesece. 2. REFERENTA ZA PROMETNI DAVEK Pogoji: srednja šola, zaželena ekonomska smer, ali nepopolna srednja šola in vsaj eno oz. tri leta delovnih izkušenj. Dela in naloge se razpisujejo za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Poizkusno delo je 3 mesece. 3. STROJNEGA KNJIGOVODJA Pogoji: srednja šola ekonomske smeri ali nepopolna srednja šola ali tečaj za strojno knjiženje. Prednost imajo kandidati s prakso. Dela in naloge se razpisuje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Poizkusno delo je 2 meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi splošnemu sektorju KZ „KRKA" Novo mesto, C. Kom. Staneta 10. Kandidate bomo o sprejemu obvestili v 30 dneh 'po preteku roka za prijavo. 184/10-80 TOVARNA OBUTVE „PEKO" TRZlC, n.sol.o TOZD M REZA objavlja za svojo prodajalno v Novem mestu, Kom. Staneta 11, prosta dela in naloge POMOČNIKA Pogoji za sprejem: — KV prodajalec — tri mesece delovnih izkušenj Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v Tovarno obutve PEKO Tržič v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku oglasnega roka. 168/10-80 V_________________________________________________________' -------------------------------------------------- SKUPŠČINE OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO STO IN TREBNJE izpisujejo irosta dela in naloge ¥9DJE STROKOVNE SLOŽBE ^CINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Razpisni pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih - moralno politična neoporečnost organizacijske sposobnosti odslužen vojaški rok didati lahko vložijo prošnje z dokazili o izobrazbi v roku dni po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba nskih skupnosti za zaposlovanje. Novo mesto, Trdinova 10. biri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem vnem roku. 167/10-80 V _________________________________________________/ LICITACIJA KMETIJSKI SOLSKI CENTER Grm Novo mesto razpisuje javno licitacijo, ki bo dne 10. marca 1980 ob 10. uri na Trški gori, za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TRAKTOR IMT 579, 80 KM — dvojni pogon Z SEJALNICA FERGUSON 3. PLUG, ENOBRAZDNI, FERGUSON 4. PRIKOLICA, ENOOSNA, LJUTOMER 5. PUHALNIK EOLO 6. ŠKROPILNIK TF 400 7. PLEVELNIK FERGUSON Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. 174/10-80 J TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO TOZD TRANSPORT objavlja prosta dela oz. naloge za: 5 NK DELAVCEV ZA RAZKLADANJE PREMOGA Pogoji: — nekvalificirani delavci — delo v treh izmenah . Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organiz cije 15 dni po objavi. . Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpoznej v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 75/10-8Oj KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Studijske knji2nice mirana jarca NOVO MESTO razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE - TAJNIKA ■ledoločen čas s polnim delovnim časom Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Končana srednja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu knjižnice. Stanovanja ni. Nastop službe po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis. Informacije so na voljo v Študijski knjižnici Cesta komandanta Staneta 26. 182/10-80 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR-PRESKRBA TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO s p.o. Krško objavlja prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE v prodajalni št. 4 SALON POHIŠTVA Krško. POGOJI: visoko kvalificirani delavec v trgovini ali poslovodska šola z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Poizkusno delo 60 delovnih dni. 2. PRODAJALCA II. tehničke stroke (moški) v prodajalni št. 2 ŽELEZNINA Krško 3. PRODAJALCA II. (moški) v prodajalni št. 20 UNIVERZAL Krško 4. PRODAJALCA II. oblačilne stroke v prodajalni št. 11 KEKEC Krško. 5. PRODAJALCA II. oblačilne stroke v prodajalni št. 5/A BLAGOVNICA Krško. 6. PRODAJALCA v samopostrežni prodajalni št. 5/B BLAGOVNICA Krško, živilske ali mešane stroke. POGOJI: kvalificiran prodajalec v stroki, ki je navedena pri posamezni prodajalni od zaporedne številke 2—6. Poizkusno delo za vse prodajalce 30 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku prijavnega roka. 176/10-80 v _________________________________________________ I „SAVA" KRŠKO lisi ja za delovna razmerja ime v delovno razmerje DE STROJNI OB RA T: žLAVCA za delo z buldožerjem ji: ena šola in tečaj za upravljalca težke gradbene mehani- 3 zLAVCE za upravljanje vozil brez prikolice o ji: ena šola, izpit C kategorije in 3 leta delovnih izkušenj J DE PROJEKTI VNI BIRO: i DELAVCA za opravljanje nalog projektiranja Pogoji: dipl. inženir, inženir ali tehnik hidrotehnične ali komunalne smeri s 3,5 oz. 10 leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom P o-kusno delo traja za vse delavce dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „SAVA" KRŠKO, CKŽ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 189/10-80 Št. 10 (1595) 6. marca 1* [ vsak četrtek /// /7/ •V 7 & V /7/ 7/ J ///7 /Z//7 '7/7 * o*1 a /M/ <&// & ±\ Pijejo, oz. oddajo do 30. aprila 1980. "*ine organizacije kooperantov prosijo lastnike ob;d°v. da zaradi racionalizacije dela upoštevajo to reš estil°- Prošnje, poslane po tem datumu, bo TOK evala le v izjemnih Drimerih. 143/8-80 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene in mame FANIKE KODRIČ iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala pevcem, godbi in duhovniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili in njen prerani giob zasuli z venci in cvetjem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti dragega moža ALOJZA STARCA iz Dob. gore 9 pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, tov. Francu Štajdoharju za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem za izrečeno sožalje in podaijeno cvetje. Žalujoči: žena Terezija in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata JOŽE GOLOBIČ z Verduna 1, Stopiče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Štefki Bohte, pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Gasilskemu društvu Stopiče, pevskemu zboru, gasilskemu govorniku iz Stopič, kolektivu pralnice iz Splošne bolnice Novo mesto za podaijeni venec ter župniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste našega dragega ata spremili na zadnjo pot. Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerke Slavka, Pepca, Fani in Rezka z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mamike TEREZIJE ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijat eljem in znancem, ki ste nam v težkih Uenutkih stali ob strani, vsem ki ste nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojni darovali toliko cvetja in jo v tako velikem številu spremili na poslednjo pot. Vsi njeni Trebnje, 4. marec 1980 ZAHVALA Ob smrti mojega moža in očeta JOŽETA VOVKA s Potovega vrha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki ste nam pomagali in spremili pokojnega na zadnjo pot. Žalujoči: žena ter otroci z družinami mamntaža gradbene instalacije n. sol. o. 68000 Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: POMOŽNI FINANČNI KNJIGOVODJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano srednjo ekonomsko šolo ter tri leta delovnih izkušeni. Ponudbe zbira SPLOŠNA SLUŽBA v roku 15 dni po objavi. 190/10-80 J Hišo gradimo le enkrat! j "N Gradnjo spremlja vrsta težav, ki se prično že z nabavo in izbiro gradbenih materialov. ZAUPAJTE NAM SVOJE ŽELJE Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenih materialov iz našega prodajnega programa. Našim kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov. Organiziramo dostavo na gradbišče. - VSE OD TEMELJEV DO STREHE v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOG - NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291 nttllfcR .r* K. VS9M) 5 S ! I Dela od vida do vida Š Neverjetno življenjsko 'Ho skriva v sebi kmetica tani Maroltova iz Redne nad Boštanjem Ko je to zimo pripeljal traktorist od kmetijske 5 ton cementa, jih je hočeš nočeš ročno zložila pod kozolec. „Kaj bi,” je udarila z roko po krilu, da se je zaprašilo kot na cesti, ..cement se kupuje pozimi! ” „Lahko je vam tam gori!” sliši takole čez ramo od sovaščanov, ker so Maroltovi večino grunta zatravili in še zemlja je v enem kosu. Maroltova ve iz dneva v dan drugo zgodbo. Ni namreč mačji kašelj takole vedno znova in znova biti kos 30-glavi čredi v starem hlevu, ki je bil pred stoletji narejen le za eno vrsto govedi, četudi je družinska sloga še tako velika! Srednji sin, pa naj ima še tako veselje do kmetovanja, je vseeno moral v službo. „Kmet ima tiste prave socialne varnosti, ” učeno pove mati, oče pa doda, kako razume sina, ki pač vidi po njih obeh, kako nebogljeni lahko postanejo stari v letih. .frav bi bilo, da bi tudi kmetje za pokojninsko zavarovanje vplačevali kot delavci, tako pa vsi enako, vse skupaj pa še za tobak ni, ’’ govori Maroltova o izkušnjah tistih, ki prejemajo te dinarje. Ob tem ji nehote zaide beseda na primerjanje položaja kmetice z delavko: „Če hočem vse postoriti pri kravah, je treba v hlev najpozneje ob pol petih, kajpak navkljub mol- £ znemu stroju,”živo pripove-duje. Nato za hipec postane, 0 pristavi, kako je treba vmes postoriti marsikaj tudi v hiši, ne pove pa, da običajno J znosi vse vrče mleka najprej 0 do hladilnika, zatem pa še v £ fiča in zapelje do boštanj- 0 s k ega bazenskega zbirališča, 0 Avto za kmeta vsekakor ni luksus, kot pravijo pri Ma- 0 roltovih, mora biti tudi za raje dinja ve, kako hudo je pri 0 hiši, če je odprto tolikšno J gradbišče. „Če ne bi dajal 0 tega od sebe hlev, ne bi bilo j mogoče graditi, ” pristavi J Maroltova, ob čemer spet 0 pozabi na svoje pridne roke J in roke ostalih, čeprav so 0 razen moža vsi v službah. Se j najmlajši, komaj v drugem £ razredu, nemalokrat odleže 0 za celega moža, ko je treba J gnati k osemenjevalni posta- 0 ji, zakaj ti presneti ose- £ menjevalci nočejo z avtom v 0 ta hrib. ALFRED ŽELEZNIK t Objestnost presegla vse meje Sevnica: v dobri uri divjanja mladeničev za 10 milijonov starih dinarjev škode Noči od nedelje na ponedeljek v sevniškem blokovskem Naselju heroja Maroka in še kod zlepa ne bodo pozabili. Skupina petih mladeničev je kot obsedena pritiskala na hišne zvonce, izzivala in zmerjala. Miličnici so kmalu prijeli peterico: poštarja na sevniški pošti Marjana Ivnika iz Florjanske 71 ter mladoletnike: brata S. S., M. S., M. J. in M. I. (vsi iz Sevnice). znesli tudi nad parkiranimi tovornjaki. Leopoldu Zeliču so meni nič tebi nič razbili levi smernik, zvili ogledalo. Še slabše jo je odnesel tovornjak Alojza Speča, kjer je vsaj za dva tisočaka škode. „Napoti” so jim bili tudi brisalci, vzvratno ogledalo in antena na avtu L ranča Dobnika, tudi katrca miličnika Kotnika je bila ob zadnjo luč. delo, predvsem pa, da si tudi 0 kmet kaj pogleda. Iz takšnih izkušenj raste 0 ob starih podrtijah nov hlev 0 spoštljivih mer 22,5 x 12 m 0 Živina bo v dveh etažah, 0 stala bo kajpak na rešetkah. Oče Anton Marolt, žena Far 0 nika in otroci so si dodobra £ ogledali druge nove hleve, ■■ predvsem pa to, kako v njih £ delajo. V starem se morajo 0 vse preveč mučiti. Hodnike £ in dovoze so v novem hlevu 0 naredili kakšne pol 0 To jutro so brž jele prihajati prijave ogorčenih občanov za poškodovane avtomobile. Delavci Gl P Beton z gradbišča pri šoli so ob prihodu na delo ugotovili pravo razdejanje v garderobi, na samem gradbišču šole, novega bloka poleg upokojenskega doma in v prostorih osnovne šole Savo Kladnik. Marjan Ivnik in mladoletniški pajdaši so ponoči najprej popivali po sevniških lokalih. Kje vse so lahko tudi mladoletniki dobili pijačo, bo zanimivo vprašanje za preiskovalce. Okrog 22. ure pa seje pričelo divjanje. Na hiši Vlada Šinkovca na Planinski cesti 15 so najprej razbili šipo. Nato so se znesli nad parkiranimi avtomobili pred gostiščem Silva Osovnikarja. Avtokleparju Marjanu Guliču so na njegovem avtu naredili za okrog osem tisočakov škode. Malo ceneje jo je pred istim gostiščem odnesel avto Vilija Hohnjeca iz Brestanice. Med potjo so sesuli pkensko šipo tudi Mariji Pačnik v Prvomajski 10. Pravo razdejanje pa je utrpel skoraj novi Izletnikov delavski avtobus za pokleško progo. Že dopoldne so ga odpeljali v osrednje delavnice tega podjetja v Celje, po nestrokovni oceni je na njem namreč za 40 tisočakov škode. Voznik je zjutraj zgrožen ugotovil, da niso iznakazili le zunanjosti vozila, razbili so še osem luči, potrgali več pomembnih cevi na stroju, krona vsega pa je bil kamen, velik šest krat šest centimetrov, ki je tičal v turbini stroja. Zidarju Jožetu Kosednarju so objestneži naredili škode za najmanj osem tisočakov. Mladi zlikovci so se OBJESTNOST BREZ PRIMERE - Razpraskani avtomobili, zvita ogledala in brisalci, uničena učila v šoli so bila le del prizora po divjanju sevniških mladeničev. Na sliki: prizor iz sanitarnih prostorov še nedograjenega bloka v Sevnici: na tla zbit kotlič WC z odtrganimi priključki. Kdor ceni delo, česa takega ne bi storil. (Foto: Železnik) Četvorica mladoletnikov (vsi so dijaki poklicnih in srednjih šol) bi lahko imeli bolj v čislih sevniško osnovno šolo, katero so nedolgo tega zapustili. Zemljevidom in drugim učilom so porezali vrvice za obešanje, znesli so se celo nad zabojčki za rože, v telovadnici so prebili troje velikih šip, vse skupaj najmanj za 25.000 škode. Gradbinci Betona naj bi aprila predali namenu nov poslovno-sta-novanjski blok ob domu upokojencev. Z zida so potrgali dvoje kotličkov za vodo, svinčene priključke in en kabel; škode bo verjetno več kot za tri tisočake. Na gradbišču pri šoli delavci zjutraj niso mogli pognati nobenega priročnega dvigala za material Kabli so bili večkrat prerezani z nožem. En polcolski vodovodni priključek so dobesedno iztrgali! Gradbinci so to jutro vložili nemalo truda, da so gradbišče spet spravili v red. Zato bo tudi tu navedena škoda, stari milijon, prav gotovo prekoračena. Proti vsej peterici je kajpak sprožen postopek. Naj na koncu zapišemo še, daje spet obveljalo staro pravilo, po katerem so objestneži ponavadi iz premožnejših družin, ki niso skusili, kako težko je ustvariti, kar so uničili. A. ŽELEZNIK NESREČA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI Na krški železniški postaji je prišlo 25. februarja do delovne nesre-. če, ko je premikalna skupina iz Zidanega mosta opravljala premike vagonov. Med delom je 23-letni Simon Gnjatič posegel z desno roko med odbijača dveh vagonov, tako da mu jo je v komolcu skoraj povsem zdrobilo. Poškodovanega delavca so odpeljali v bolnišnico, medtem ko vzrok nesreče še raziskujejo. metra širše. Posebno gospo- 0 KINO Delavski obroki na »pregledu” Končana skoraj trimesečna akcija novomeških inšpektorjev o stanju obratov družbene prehrane na novomeškem območju — Vendarle korak naprej________________________________________ Sanitarni in veterinarski inšpektorji so pred dnevi končali akcijo - začela se je 20. novembra lani - v kateri so presedali 27 obratov družbene prehrane v delovnih orginizacijah in 18 razdeljevalnic toplih obrokov hrane, ki jo zaposlenim nudijo med delom v novomeški občini. Pomanjkljivosti in napak je bilo precej, o nekaterih smo med akcijo že poročali, vendar celovitejši pregled kaže, da je bil pri družbeni prehrani delavcev v delovnih organizacijah vendarle narejen korak naprej, čeprav s stanjem še zmeraj ne moremo biti zadovoljni. Odgovor, zakaj, je pred nami. Akcija novomeških inšpektorjev je tokrat posegla na več področij organiziranja in priprave družbene prehrane. Prva ugotovitev, do katere so prišli, je- bila, da večina obratov nima tehnične dokumcntacijc niti so-glasja •sanitarne inšpekcije, kar pa v času ustanavljanja teh obratov ni bilo predpisano. Pri večjih obratih delovnih organizacij, ki so naglo povečale število delavcev (Novoteks, Iskra, Novoles v Soteski), se srečujejo z veliko prostorsko stisko, zato prc stori ponekod ne ustrezajo predpisom. Takšni primeri so v obratih GG Podturn, na Smihclski in Kotarjevi cesti, v Kovinaiju, Cestnem podjetju Novo mesto in ŽTP Bršljin. Zaradi pomanjkanja prostora tako mnogo kuhinj nima niti ločenih prostorov za pripravo živil niti ločene pomival-nice, skratka, „čista” in ,,nečista” dela se opravljajo skupaj. O,kuhinjah še tole,- dav večini primerov vanje ni mogoče namestiti pomivalnega stroja, zato posodo pomivajo in brišejo ročno, kar pa je sprto z vsemi hijenskimi in estetskimi pravili. Da o pomanjkanju krožnikov in pribora (Novoteks) ne govorimo. Na boljšo podobo so inšpektorji naleteli pri prc jedu shramb za živila, saj so bila v vseh' primerih pravilno hranjena in zavarovana pred mrčesom in glodal-ci. predpisov in celo do ogrožanja oporečnosti živil. Napake so inšpektorji našli tudi pri opremljenosti sanitarnih prostorov za osebje pri delu z živili, verjetno največji higienski problem pa je odstranjevanje in odvažanje kuhinjskih odpadkov. Marsikje tudi prevoz hrane same ni organiziran najbolje. POL URE STA GA PRETEPALA Postaja milice Krško je 26. februarja ob 16.30 pridržala do iztrczni-tve 32-letnega Karla Klenovška iz Gornjega Leskovca in 224etnega Franca Mlakarja iz Kališevca. Oba sta omenjenega dne brez posebnega razloga napadla Hamdijo Spahoviča in ga pretepala vse do prihoda miličnikov (kar okoli pol ure). Spahoviča so morali odpeljati v bolnišnico, medtem ko sta pretepača končala v prostorih za pridržanje. Eksplozija v brežiškem hramu kultui Nestrokovnost povzročila večmilijonsko škodo Nestrokovnosti gre pripisati eksplozijo peči za centralno ogrevanje prejšnji torek v brežiškem Zavodu za kulturo. Skoda je po prvih ocenah ogromna, znaša kar 2.000.000,00 din. Kot je pokazala preiskava, je do močne eksplozije prišlo izključno zaradi nepravilnega ravnanja. SGP Pionir Novo mesto gradi namreč zraven Zavoda za kulturo v Brežicah še dijaški dom, ki so ga kar zasilno priključili na kotlovnico zavoda. In ker je pač lega dijaškega doma višja od Zavoda za kulturo, kjer je bila kotlovnica, so morali, če so hoteli dobiti ogrevano vodo v zgornje prostore dijaškega doma, zapirati ventil raztezne posode. Slednji je bil ob ogledu kraja nesreče zaprt, zato je prišlo v kotlu do močnega pritiska in eksplozije. Preiskava je ugotovila še, da kurjača Mirko Vimpolšek in Milan Žižek nimata izpita za to delo. Posledice eksplozije so bile strašne. Povsem uničen je eden izmed dveh kotlov, celotno ogrevalno omrežje, nastale pa so tudi razpoke na zidovih zavoda, da o razbitih oknih in vratih ne govorimo. Preiskava o dokončnem krivcu še teče. dežurni poročajo OBISK V SPALNICI V soboto dopoldne je neznan storilec obiskal spalnico stanovanjske hiše Štefana Andrejaša iz Zasapa 10. Vlomilec je prišel v sobo preko balkona in iz predala nočne omarice odnesel 9.100 din. Zanimivo, da je bil v času dejanja doma oškodovančev sin, vendar tatu, ki se je tudi vrnil po isti poti, ni opazil. Za storilcem poizvedujejo. DVA VROČEKRVNEŽA - Bn žiški miličniki so imeli minuli te opraviti z dvema možakoma hudo rožicah. 19. februarja je Iva Grmovšek iz Zakota 11 prilomastil stanovanje'M. U. v Brežicah, jo z čel pretepati in poditi iz stanovanj' nič nežnejši ni bil tam s svojim otr kom. Miličniki so ga zato pridrži do iztreznitve. Še sreča, da je 21 februarja milič niška patrulja nalet1 la ob eni uri ponoči na Cve Gajskega iz Brežic. Če ga že imi pod kapo, se očitno ne kaže še pi pirati z miličniki in jim celo grozil Zato je bilo čisto prav, da so ga le-spravili izza volana v keho, da ne poškodoval sebe ali še katerega * dolžnega. STARI FOSILI - Ker v Metliki ni urejenih prostorov za plakatiranje, so tamkajšnje planke očitno najprimernejše za obveščanje o raznih prireditvah. Seveda tudi ni nikogar, ki bi poskrbel, da po končanih koncertih raznih skupin in posameznikov njihovi plakati še mesece ne bi kazili vseh mogočih in nemogočih „plakaterskih” mest. „Novi fosili", ki so še dandanes nalimani na plankah ob j^avni metliški cesti.- Ob pomembnosti in vlogi zdrave in pravilne družbene prehrane za počutje in storilnost delavcev so inšpektorji povsod predlagali delovnim organizacijam, da podvojijo dosedanjo skrb in kontrolo na tem področju in omogočijo ustrezne higienske in sanitamo-tchnične razmere. V vseh-obratih družbene prehrane je zaposlenih 149 oseb in tudi tem so inšpektorji posvetili nekaj časa. Ob prej^edu zdravstvene dokumentacije je bilo ugotovljeno, da se prebedi redno opravljajo, vendar o tem ne vodijo povsod- predpisane evidence. Higiena osebja je dokaj zadovoljiva, prekrški se pojavljajo le pri nošenju delovnih oblek izven delovnih prostorov. Ob tem pa je potrebno omeniti še ponekod sila-šibko kadrovsko zasedbo, ki sama po sebi pelje v času priprave in serviranja hrane v številne kršitve higienskih Nekajkrat pa so bili inšpektorji tudi prisiljeni ukrepati. Tako je bila za odpravo sanitamo-tehničnih pomanjkljivosti novomeški 1MV izdana ureditvena odločba, šentjemejski Iskri je bilo poslano poročilo za razpravo o ugotovljenih pomanjkljivostih, medtem ko smo o treh kršiteljih (Novolcs-Straža, Pionir-Novo mesto in Beti—Mirna peč), zoper katere je romala ovadba k javnemu tožilcu zaradi uporabe jušnih koncentratov, ki jim je potekel rok uporabnosti, že poročali. V B. BUDJA ne Čakajmo na nesrečo — Pravemu čudežu gre pripisati, da ovinek pri gostišču Lovec v Dolenjskih Toplicah še ni zašel med vrstice črne kronike. Zaradi popolne nepreglednosti in ožine, bi moralo tu že zdavnaj stati cestno ogledalo, če se že cestišče zaradi hiš ne da primerno razširiti. (Foto: J. Pavlin) NEIZKUŠENOST ZA VOLANOM - V nedeljo zvečer je Ljudmila Vovko iz Rožnega 54 tako nespretno obračala svoj avto blizu Gornjega Leskovca, da je vozilo pošteno zdelala. V vzvratni vožnji je avto namreč zaneslo čez rob ceste kakšnih 40 metrov po travnem pobočju. Ustavil ga ni niti 3,90 m globoki vsek, saj je zletel še 2,90 m dlje pod drugo cesto. Ob vsej smoli se je — voznica tudi lažje poškodovala. r. Lepi izdelki sami vabijo Prva razstava izdelkov delavnic pod posebnimi pogoji v prostorih sevniške Ljubljanske banke SEVNICA - V prostorih Ljubljanske banke v Sevnici je odprta razstava izdelkov delavcev delavnic pod posebnimi pogoji. Domiselne tapiserije, makrami -znani kot vozlanke, lične torbice, dekorativni vzglavniki, to je le nekaj izdelkov, ki imajo na prodajnih pultih specializiranih trgovin za notranjo opremo ali galanterijo visoke cene. To navajamo, ker je sevniška razstava tudi prodajna. Kdor bo tja do 8. marca zavil v podružnico Ljubljanske banke, se bo kajpak lahko prepričal o dostopni ceni. Marsikdo, ki se bo skušal tudi ob tem, na zunaj bolj stabilizacijskim osmim marcem odkupiti z dražjim darilom, naj pogleda tudi tu, videl bo lahko, da pride skozi precej ceneje, bo pa nedvomno bolj izviren. Izdelki Sevničanom niso neznani, nekaj podobnega lahko občudujejo že leta v osnovni šoli Ane Gale ali, kot še vedno nekateri pravijo po zakoreninjenem nazivu — posebni šoli. Kot je znano, so lani usposobili tudi delavnica Prostor je našla, res skromen, v kletnih prostorih novega doma upokojencev. P00 skrbnim vodstvom in mentorstvom defektologinje Nataše P®" tančič in ene šivilje je trenutno 14 varovancev. V kakšni drug* družbi, ki ne da toliko na zdravo počutje in delovno vnemo tako rekoč telesno ali duševno prizadetih ljudi, bi bili ti varovanci bolj v breme sebi, družbi, predvsem pa prizadetim družinam* Ce upoštevamo, da so sevnišk® delavnice pričele z delom šel® 17. decembra lani, imajo pa take lepe stvari pokazati, sm° * razvojem lahko nadvse zado ,0lJnl- A.2ELEZN* ESTETSKO OBLIKOVANJE - Pozornost občinstva nadaljnja spodbuda vsem delavcem, ki so tako rekoč s®, začetku. Na sliki: med delom. (Foto: Železnic) PRILOGA ZGODOVINA JE ŽENSKEGA SPOLA -Je feminizem najnavadnejše samočaščenje liobraženih žensk zahodnjaškega srednjega razreda ali pa je to končni upor tistih, ki so trpele naJdaljše suženjstvo v zgodovini?" Če je resnica. da so bile ženske bolj zatirane, izkoriščane ln degradirane kot ostanek človeštva, zakaj so d°slej tako dolgo in tako neumno („žensko") Golčale in trpele? V zgodovini poznamo tako uPore sužnjev kot upore kmetov, ženske pa so glej, komaj zdaj, v šestdesetih in sedemdese-letih 20. stoletja, spomnile, da tudi one nekaj hočejo. In to večinoma tiste, ki žive v c,ružbah brez pomanjkanja". Vprašanje ni povsem neumestno. Pričevanja 0 zgodovini zahodne civilizacije in s tem naše civilizacije govore o ženskah—angelskih muzah vitezov, skrbnih varuhih zakona in doma itd. ^amo tu in tam nastopi kakšna bolj prepirljiva Ksantipa, „fatalna" Helena, trop možačastih Amazonk ali p a od ne vem koga obsedena Ivana Orleanska. V srednjem veku se pojavi na zgodovinski sceni nekaj več žensk v obliki na grmadah žganih čarovnic. V celotni zgodovini ženskega SJibarija, ki so jo skoraj vso napisali moški, je navzoča pretresljiva značilnost, ki pa se je ne *avedamo dovolj: ženske, še posebej tiste, ki so se borile za svoje pravice, domala praviloma nastopajo pred potomci vsaj smešne. Imenujejo1 jih ,,hijene v kikljah", „moralne nestvore", „mačke, ki samo mijavkajo." Danes pa, ko je tako imenovano žensko bolj masovno in določeno kot kdaj prej, danes, ko so ženske prvič v zgodovini zbrale Pogum, da govore o sebi odprto, avtentično in Pametno, danes, ko so dokazale, da imajo dušo 'u duha, svojo emocionalnost in spolnost, pa se *9odj, da nekateri predstavnice ženskega gibanja ^Ij kot kdaj proglašajo za histerične čudakinje. Kot da ne bi vedeli za angleškega filozofa Johna Stuarta IVIilla, ki je pred stoletjem objavil daljši esej „Zasužnjevanje ženske", na katerem je skupaj s snaho Heleno Tavlor delal osem let Mili je uprl prst na družbeni izvor podrejenega položaja žensk. Imel ga je za ostanek fevdalizma Zahteval je, da se pridobitve (meščanske) revolucije razlijejo tudi na ženske. Zapisal je: ,,Zatiranje žensk je barbarstvo, ki so se ga moški držali najdlje. Ni pa nič manjše kot tisto, ki so se ga otresli najprej, v prazgodovini," Mili je s svojega sedeža v spodnjem domu zahteval, naj ženske dobe volilno pravico, pravico lastništva, pravico do plače, v primeru ločitve otroke, za ženski spol je predlagal, naj mu dajo na voljo tudi druge poklice, ne samo učiteljskega in guvernantskega Danes je od vsega, kar je M ill govoril in pisal, morda najbolj zanimiva naslednja misel: ,,Z gotovostjo lahko trdimo, da je vednost, ki jo lahko moški dobe o ženskah, kakršne so bile in kakršne so in neglede na to, kakšne bi lahko bile, bedna, nepopolna in površna. Taka bo ta vednost tudi ostala vse dotlej, dokler ženske same ne bodo povedale, kar imajo povedati." In ženske so zavest o svojem podrejenem položaju, zavest, za katero je Eriča Jong zapisala, da se izraža v klepetanju, ki je ,,opij za tlačane", končno spremenile v politično zavest Res je, da je žensko gibanje v svetu dandanes najbolj zasidrano med ženskami tako imenovanega srednjega sloja, vendar gibanje prav nikoli, tudi v minulem stoletju ne, ni bilo brez zavesti o vsesplošni nepravičnosti družbenih odnosov. Ko je govor o boju za ženske pravice, ne moremo tudi mimo slavnih sufražetk, sinonimu < takem ali drugačnem) za žensko gibanje. Sto in stokrat so jih priprli (čeprav so v Angliji menda vsi moški gentlemani), smejali so se jim, jih zaničevali. Zapirali so jih sarno zato, ker so hotele imeti enake pravice kot moški. V zaporih so stavkale z gladovanjem, žejo, nespaijem. Hranili so jih na silo, vendar so hrano izbruhala Neki Theorigne de Mericourt so zaradi feminizma na javnem mestu dvigniti krilo in jo šibali. Vsi so se smejali, ženska je znorela in moški svet se je smejal naprej. Ko danes obnavljamo to zgodbo, ni prav nikomur do smeha Za sufražetke je bilo v Angliji celo posebno zakonsko dopolnilo. Ko so jih, izmučene od gladovnih stavk, izpustili iz zapora, so počakali, da so si opomogle in jih nato ponovno zaprli. Ali ne bi bilo veliko bolj preprosto uzakoniti žensko volilno pravico? Ali pa Aleksandra Kollontaj, generalska hči, lepotica, ministrica v sovjetski vladi, ki je zapisala, da bi ženske dosegle mnogo več, če ne bi bila njihova energija zaposlena v boju njihovega jaza s skrbjo za druge. Dilema: delo ali zakon in ljubezen. Današnje ženske ji odgovarjajo, da je mogoče eno in drugo. Tako kreativno delo kot zakon, otroci in ljubezea In če pomislimo bolj natanko in na temelju lastnih, moških izkušenj, je res tako. Fijozof Mili bi danes temu diplomatsko dejal: ,,Ženske so končno povedale, kar imajo povedati." Zgodovina je ženskega spola Ze precej časa jo p sejo tudi ženska S peresom in dejanji. Zdi se, da bo 8. marec kmalu dan kot vsi drugi dnevi v letu. Generacije, ki bodo prišle za nami, se ga bodo morda spominjale ob krilu nesrečne Theorigne, ki je moralo kvišku, ob imenih-mejnikih, kot so Klara Zetkin, Aleksandra Kollontaj, Angelica Balabanova, Eleonora in Laura Marx itd. Svoboden človek ne potrebuje, ne zahteva in ne želi posebej ,,okrašenega" dna M BAUER 260} priloga dolenjskega Hsff Slovenska javnost je vendarle dobila v roke prvo pravo knjigo o neznanih letečih predmetih (NLP), ali kot nekateri te pojave še vedno nazivajo, ..letečih krožnikih". Knjiga avtorja Josepha Allena Hyneka, drugače astrofizika in sedanjega direktorja centra za NLP študije (CUFOS) v Evanstonu (ZDA), je pri nas izšla v zbirki Žepna knjiga v nakladi 8000 izvodov v prevodu Mihe Avanza. Knjiga obsega 262 strani in velja 90 din. To je že tretja knjiga prof. dr. J. A. Hyneka. Prva je bila „NLP izkušnja", ki je izšla leta 1972, druga je izšla leta 1975 — soavtor je Jacques Vallee, tudi znan raziskovalec NLP, tretja pa je že omenjena, ki ima v izvirniku naslov Hynekovo NLP poročilo. Za človeka, ki se s tematiko NLP že dalj časa ukvarja, knjiga ne daje kakšnih presenetljivih razkritij. Avtor se namenoma izogiba, razlaganj, kaj naj bi NLP bili, poudarja pa, da se očividci dostikrat zmotijo ter zamenjajo kaj čisto običajnega za NLP. Toda neki odstotek nepojasnjenih pojavov še vedno ostane kljub še tako natančnemu preverjanju. Važen poudarek ima knjiga v tem, da pokaže, na kakšen način in kako neresno je delovala nekdanja ameriška vladna komisija za NLP ali projekt Modra knjiga, kije bila bolj neke vrste služba za pojasnjevanje neraziskanega kot pa resna znanstveno— preiskovalna agencija. Hynek sam priznava, da je bil od začetka do vseh teh zadev izredno skeptičen, da je bil slučajno pač najbližji astronom, ki je bil pri Modri knjigi na voljo kot znanstveni svetovalec za astronomijo. Kaže nam tudi kako je znani Robertsonov komite, katerega je sklicala CIA, priporočil zmanjševanje pozornosti proučevanju NLP. Hynek seje ..spreobrnil" v šestdesetih letih, potem ko si je nabral dovolj izkušenj pri proučevanju opažanj. Spoznal je, da vsa opažanja le niso zmote, prevare, potegavščine ali kaj čisto običajnega. Seveda pa ta ..spreobrnitev" ni bila trenutna, še najmanj pa taka, da bi sedaj verjel, kako nas obiskujejo tuje vesoljske ladje. Opažanja razdeli avtor na tele kategorije: UGANKA NAŠEGA ČASA ški. Lovske enote sta imeli tudi carska Rusija in Italija. Toda že v prvi svetovni vojni se je število lovskih enot precej zmanjšalo, ker so mnoge njihove naloge prevzele pehotne enote: Zadržali so jih v glavnem v planinskih in gorskih formacijah ter v konjenici. Isto velja tudi za drugo svetovno vojno. Nemci so imeli v gorskih divizijah po dva do tri lovske polke in dopolnilni lovski bataljon. Nekatere lovske enote so uporabljali tudi pri okupaciji jugoslovanskega ozemlja. Italijani so imeli v Ljubljanski pokrajini divizijo Cacciatori delle Alpi, Nemci pa kasneje na Primorskem in v Istri s sedežem v Sežani 188. rezervno divizijo gorskih lovcev in 24. SS brigado Kraških lovcev z 59. polkom na levem in 60. polkom na desnem bregu Soče. Pač pa so v drugi svetovni vojni imele skoraj vse nemškp pehotne, planinske, motorizirane, konjeniške in oklepne divizije lovski protitankovski bataljon. Po drugi svetovni vojni so se zadržale pod tem nazivom enote le še v protitankovskih enotah z izjemo Avstrije, ki ima tudi lovske pehotne enote. V Zvezni republiki Nemčiji imajo lovske protitankovske enote in še posebne enote (Jagdkommando) v moči voda ali čete, ki naj bi samostojno dejstvovale po metodah gverilskega vojskovanja z namenom, da bi odkrivale in lovile nasprotnikove gverilce. Te enote so oborožene z avtomatskimi puškami, imajo radijska sredstva in drugo ustrezno opremo, s seboj pa nosijo za tri dni hrane. LOVSKE ENOTE Tako imenovane lovske enote so vojaške enote, ki so opremljene in usposobljene za izvajanje posebnih nalog. Prve lovske enote zasledimo za časa tridesetletne vojne. Kasneje so v vsaki četi nekaterih nemških držav po letu 1674 imeli po nekaj lovcev, ki so jih v boju razporejali vzdolž fronte in katerih poglavitna naloga je bila streljanje na nasprotnikove oficirje. V Prusiji je Friderik II. leta 1740 ustanovil oddelek lovcev na konjih, medtem ko je prvi lovski bataljon nastal 16 let kasneje, leta 1784 pa celo prvi lovski polk, ki je imel deset čet. Proti koncu 19. stoletja je bilo v Nemčiji že 20 lovskih bataljonov. Podobno je bilo tudi v Avstriji, kjer so leta 1769 ustanovili prve oddelke lovcev in jih uporabljali na pohodih kot predhodnico. Leta 1801 so ustanovili tako imenovani tirolski lovski polk. Število lovskih enot je naglo naraščalo, ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je imela Avstrija že 43 lovskih bataljonov, med katerimi je bil eden tudi bosensko-hercegovski. Francija je imela sredi 19. stoletja 17 lovskih polkov; od tega je bil eden gardni, štirje pa afri- LAZNI VOJAŠKI OBJEKTI, OROŽJE, VOJAKI V času vojn pogosto gradijo razne lažne objekte, da bi nasprotnika speljali v zmoto glede mesta pravih vojaških ali drugih naprav ter glede namer, dejavnosti in bojnega dejstvovanja enot. Prve pomembnejše lažne objekte (lažne topove, mitraljeze in ognjene položaje) so uporabljali v rusko-japonski vojni, še v mnogo večjem številu pa med prvo svetovno vojno, ker so se s pojavom letalstva povečale možnosti zračnega izvidovanja in odkrivanja objektov iz zraka. Na frontah so začeli izdelovati lažne topove, bunkerje, opazovalnice, ognjene položaje in ovire. Razvoj bombaškega letalstva pa je vplival tudi na uporabo lažnih objektov v globljem zaledju. Na zahodni fronti so v sklopu koncentracij enot gradili lažne barake, vozila in skladišča. Še več. V pričakovanju nemških letalskih napadov na Pariz so začeli graditi celo lažni Pariz ob Seini, kakih 30 kilometrov daleč od pravega Pariza. Gradili so ga na odseku, kjer dela reka približno enake zavoje kot v pravem Parizu. Na Bližnjem vzhodu so pred bitko pri Me-giddu leta 1918 iz slame in odej izdelali in raz- postavili 15.000 lažnih konj, kar naj bi pri n3' sprotnikih vzbujalo vtis, da gre za večjo končen-tracijo konjenice. Še v mnogo večjem obsegu so lažne objekte gradili med drugo svetovno vojno, kajti izvidO' vanje iz zraka se je močno izpopolnilo tako za" radi razvoja letalstva kot tudi izvidniških sred; stev. Tako na primer so imeli Britanci v bitki p^j Tobruku leta 1941 lažne tanke in letala. Me pripravami ?a bitko pri El Alameinu so lažnih topov in ognjenih položajev zgradili tud lažna taborišča, skladišča, železniške postaje, tališča in naftovode. To obsežno delo ni &'1 zaman, kajti Nemci so na primer samo na laž** železniško postajo, ki je bila od Prave,0. Capuzzu oddaljena 8 kilometrov, zmetali P0’ vico bomb, drugo polovico pa na pravo postaj V bitki pri Medeninu so 6. marca 1943 z laj^ mi minskimi polji usmerili 17 nemških ta P* . vzdolž suhega rečnega korita, nato pa sojih B tanci s protitankovskimi topovi uničili, ozifC} , napad zavrnili. a. Med desantom v Normandiji leta 1944 so ■ vezniki zgradili lažne luke, spustili pa so ^ lažni zračni desant. Namesto pravih padarce*' spustili lutke na padalih, ki so imele lažne Pu 0 • 'J*v.. s posebno napravo za avtomatsko kratkoti"' streljanje. Nemci so nasedli, na območje de < ta poslali svoje rezerve in tako izgubili Pr^an časa za intervencijo na najkritičnejših toc ^ ------------------------------------------------ • Nočne luči — poročila o lučem podobnih NLP, opaženih ponoči. • Dnevne diske — poročila o opažanjih , kovinskih diskastih predmetov podnevi. • Radarsko—vizualna opažanja, zadevajo opfr žanja ali poročila o pojavih, katere sta zaznal* radarska oprema in opazovalec s svojimi očmi. • Bližnja srečanja I. vrste, kjer je predmet viden na razdalji do 200 metrov. To pa je razdalja, da je zamenjava z nekim znanirn pojavom pri opisanem videzu in lastnostih skoraj nemogoča. • Bližnja srečanja II. vrste, ki zadevajo najbolj zanimiva opažanja, kjer so poleg predmeta vidni tudi potniki, bitja, ali kot nekateri pravijo, ..piloti". Ta opažanja seveda ufologi še nadalje klasificirajo. Hynek omenja nekaj klasičnih primerov, kot je Kelly—Hopkinsville, ki seje zgodil v letu t955. Med drugimi je znan tudi primer pristanka pri Socorru, kjer si prevajalec (ali kdo drug) privošči, da pri prevodu (stran 202 slovenskega prevoda, stran 224 angleškega izvirnika) meni nič tebi nič spusti kar cel odstavek. Z manjkajočim bi bralec morda dobil za celotno opažanje le malce bolj realistično mnenje. Namreč: ,,Od vseh bližnjih srečanj tretje vrste je to opažanje tako, da najbolj jasno kaže na materialno izdelano vozilo, vključno z spremljajočimi zvoki in pogonom." Poleg tega manjka tudi 16 strani ilustracij, slikanih in risanih. Ravno tako manjkajo štirje dodatki (A, B, C, D) in bibliografija. Zakaj založba ni podražila knjige na okroglih 100 dinarjev, bralcu pa dala na razpolago kompletne knjige? Po drugi strani pa jo moramo pohvaliti, ( da je za prvo knjigo o NLP, ki je izšla V slovenščini, le izbrala kvalitetno delo, ki na, 1 dokumentaren način predstavlja to uganko , našega časa. MILOŠ KRMELJ j VOJAŠKI KOTIČEK Holandska kiparka in novinarka Thereza de fcfoot, ki je že dvakrat dlje časa bivala na Ki-iskem, je za Prilogo Dolenjskega lista prire-'*a izvlečke iz svojega kitajskega dnevnika. Morda so zanimivi toliko bolj, ker je po rodu l’°vomeščanka, ki se je še mnogi spominjajo P°d imenom Babi Haider. dvigati, pomakati v skledico z ledeno vodo, da se sladkor strdi. Izpijem še kozarček mao-taja, kitajske slivovke, ki me je v hipu razgrela. Skozi dež sem se nato napotila sama v slabo razsvetljeno mesto. V velikih trgovinah so Kitajci kupovali cvetje iz plastike, zavito v celofan papir, in veliko jih je bilo naslonjenih na kolo med tem, ko so v naglici jedli žemlje. Žemlje kuhajo tam na sopari in imajo drugačen okus kot naše. Ogromen Tin—an Men trg je bil kot izumrl. Bolj slutim, kot vidim ..Prepovedano mesto", zavito v temo. Velika Maova slika nad vhodom seje bleščala v dežju, Kitajec pod dežnikom pa meje prijazno pozdravil. Nabrala sem nekaj vtisov za prvi dan in se vrnila v hotel. V sobi je bilo tako mrzlo, da sem se ulegla kar v jutranji halji, vendar sem vso noč prespala kot ubita. Kitajci lahko stanujejo v svoji hiši, če jo imajo, lahko popravijo staro hišo ali jo prodajo in zgradijo novo na istem kosu zemlje. Hišo lahko za pustijo svojim otrokom. Ljudje, ki so prišli po osvoboditvi v Peking, dobijo stanovanje od podjetij, kjer so zaposleni. Za kvadratni meter stanovanjske površine plačajo 1 juan stanarine na mesec. Za elektriko odštejejo še 1 juan, voda za 2 do 3 osebe stane manj kot 1 juan na mesec in za plin morajo dati okrog 2 juana. Vendar mi popolnoma točnih številk niso povedali. Stanovanje poprečne kitajske družine sestoji iz ene sobe, kuhinje in WC. V stanovanju so betonska tla, stene pa so belo pleskane, vendar ne z barvo, pač pa z neko zmesjo, ki jo dušijo z vodo. Večje družine lahko najamejo večje stanovanje. V sobi navadno stoji zakonska postelja. Na mesto vzmetnice imajo debelo katunasto odejo, pokrito s pisano rjuho z motivi krizantem in drugih mož. Pri glavi imajo podolgovate vezane blazine. Ponoči se pokrivajo z vatirano odejo, običajno prevlečeno z zeleno ali rdečo svilo. V sobi stoji še omara z zrcalom, nekaj lesenih kovčkov, kamor spravljajo obleko in mrežo proti moski-tom, obešeno ponoči čez posteljo. Navadno stoji kje v kotu še šivalni stroj, imajo nekaj stolov, mladi pari pa celo divan, ki so ga naredili sami. To je v Pekingu velika moda. Na hodniku pa sko-ro povsod stoji kolo. Predpisano je, da morajo stanovanje čistiti. Pri velikih družinah z mnogimi otroki je to teže. Ob nedeljah spijo Kitajci do 8. ure zjutraj. Zajtrk imajo zelo enostaven: riževo juho in žemlje, ki jih gredo kupit že zgodaj zjutraj. Potem vsi skupaj čistijo stanovanje in perejo perilo. Nimajo sesalca za prah in ne pralnega stroja. Možje pomagajo ženam. Ko so z delom gotovi, se gredo vsi sprehajati v park. Zvečer dobro jedo, na primer jiaozi, ki so neke vrste ravioli. Testo je polnjeno z mesom ali zelenjavo. Nasploh Kitajci radi dobro jedo. Včasih gredo mladi na večerjo k staršem, v kino ali v opero, kjer so vstopnice po 0,4 do 0,5 juana. Največkrat dela več članov ene družine, redko samo eden. Dva človeka zaslužita okrog 100 juanov na mesec. Če ima družina malo denarja, upravlja z njim žena, in če družina nima minimalnega dohodka 12 juanov na mesec, potem pomaga država. Staršem brez pokojnine pomagajo otroci z rednimi mesečnimi prispevki. Če pa v družini dobro zaslužijo, potem imajo denar v predalu in vsi jemljejo iz njega. Cene za vsakdanje življenjske potrebe so predpisane in stalne. Je pa tako, da ena oseba ne more na leto kupiti več kot 7 metrov katuna (blaga). Tudi riž dobivajo po delu: delavec v tovarni ga dobi 20 kg na mesec, uradnik samo 15 kilogramov. Vsak pa dobi 1 liter olja na mesec. Veliki ljudi se hrani v tovarniški menzi. Kot člani komiteja v soseski imajo Kitajci različne dolžnosti. Udeležujejo se mitingov, kjer se izobražujejo o svetovni politiki, o Partiji, razpravljajo o problemih soseske itd. Ljudje so tudi dolžni nuditi pomoč pri iskanju zločincev ali ljudi, ki so se pregrešili zoper zakon. Kitajci gredo radi nepričakovano in nenapovedano na obisk. S seboj prinesejo bonbone za otroke, sadje in torte. Skupaj pijejo čaj in klepetajo, ližejo bonbone in mimogrede zobajo zrna sončnih rož. Zelo radi se smejejo in pripovedujejo, kaj so sanjali ali kaj so kje prebrali. Po pošti lahko naročiš časopis, ki ga izdaja agencija Hsinhua in se imenuje ..Informacije". V njem je precej novic iz tujine in tudi komentarjev ne manjka. Časopis izhaja kakih 10 let, ima 4 stani, mesečna naročnina pa je 0,5 juana. Tega časopisa ni mogoče kupiti v kiosku in tudi naklada je skrivnost. Gotovo pa v tem časopisu lahko izveš mnogo več kot v običajnih časnikih. Zanimivo, da imajo skoro vsa podjetja televizor, če pa hoče televizor nabaviti zasebnik, mora nanj dolgo čakati in vsa družina mora skrbno varčevati denar. Tudi o tem sem se prepričala, da Kitajci doma v družini nikoli ne govore o seksu. THEREZA DEGROOT VSAK BO OČISTIL 15 METROV SAVE Kitajska v novomeških očeh (1) NJIHOV VSAKDAN . luknje v oblakih sem ure in ure opazova a *asr|ežene himalajske vrhove. Bela pokrajina je Počasi prešla v rjasto puščavo Gobi. Samo ena cesta, ravna kot puščica, je bila vidna v rahlih ?vih. V prvih vaseh pod nami ležijo hiše in P°!ja kot na šahovski deski, razdeljena s prašnimi cestami v pravilne kvadrate. Sem in tja je videti ze en grmič. Sonce, kot da bi letelo z nami, je spreminjalo vodne kanale okrog Pekinga v srebne kače. V Pekingu me je dočakal tak mraz, da sem se resla kot šiba na vodi. Skozi množico Kitajcev se Prerinem do edine ženske v čakalnici in se predstavim. Začudena je vzdignila črne obrvi in rekla v Polomljeni nemščini: ,,Čakam staro žensko, ti pa si videti mlada." Kitajka je bila oblečena v belo bluzo, modre ače, belo jakno in za vratom je imela koketen P'san šal. Imela je celo trajno v črnih laseh. Bila *e Han. Mrzel veter iz puščave Gobi je nosil s seb°j Pesek, tako oster, da me je silil na jok. eka delegacija me je pozdravila kot staro prija-elllc°, nato smo se z avtomobilom odpeljali v mesto. Povsod so zasajena mlada drevesa, zavita bila takrat v nežno pomladansko zelenje. Lju-ie so bili oblčeni v debele, z vato podložene .ne, glave pa so imeli zavite v bele tančice za zaščito pred peskom. Na cesti je bilo videti tisoče ,n tisoče kolesarjev. »Ljudski hotel" je bil poln ameriških turistov, 'Dovčev in kitajskih delegacij. V hotelski veži sm° srečali Evropejko v dragocenem krznu, moja spremljevalka Han pa je pripomnila: „Le kdo se J18 Kitajskem tako oblači!" V sobi pa mi je predala naravnost krasen potovalni program, med rugim tri dni z ladjo po reki Jangce. i Ko sem ostala sama, je vsa utrujenost naenkrat Prešla. Z ogromnim rožnatim kitajskim kamnom ^crn si malo uredila lase in šla takoj v jedilnico, čisto sama sem bila sredi sto belo pogrnjenih okroglih miz. Jedla sem koščke vročih jabolk, kuhanih v sladkorju, ki jih moraš s paličicami idiljg 'n ,eta onesnaževanja so naše nekdaj prav strij- v°dotoke spremenila v ostudne indu-jerrto f k?na'e' Industrializaciji običajno pripisu-hianj 6VJI delež tega nezavidljivega stanja. Malo kolikšPr,Zadeto pa se vprašujemo vsak pri sebi, ko je en ie pri tem delež vsakogar od nas. Sedaj, ^Vsko^I^8.brez ze,enila, je pogled na, denimo, *e nam ežJe - drugi pritoki niso nič boljši -^arr»0r Vnost 9r°zljiv. Celo na visokih drevesih, PotrošnPa^ seze voda, visijo neme priče našega beli( 2's?/a: Polivinili vseh vrst, večinoma tisti jzvabij • a*ere v obliki vrečic od nas trgovci ®ZDla'> d)nar a|' dva. da jim ni treba dajati 0(1 sPrav cenejših papirnatih vrečic, bombice Vse9a m ’ P^tenke od olja, kisa, škropi "'Ogočega. ' ift ' div in sevniškega turističnega društva inž. ■ bskena «eyar’ Pobudnik posebne akcije spomla- kena ►'uuuuhi* puseuue akcije spomia- '^Unal ifen|a savskega obrežja in pritokov, je L^pn0rn.S kar se da nepristranskim statističnim nlo9rama h!! metru savskega obrežja je takole od >ij, 0 dveh kilogramov nesnage! V bližini ■aiani J?r so rečnemu toku ..pomagali" še Da J? bera še pestrejša. ' "“rJI. Se bo kij" n~'" na bregovih Save in pritokov zgodilo e9a, kaže vse ugodnjejši odmev na akcijo. Prvotnemu ciklostiliranemu pismu, kratkemu opisu na eni strani in okvirnemu načrtu s primerom čiščenja bregov reke Save v sevniški občini, sledijo pritrjevanja z vseh 'strani. Me.d prvimi je, kot smo že poročali, prišlo spodbudno pismo celjskega sveta za urbanizem, ki je odobril tudi nekaj denarja za čiščenje na svojem območju. Ne zgolj glasovi podpore, temveč vse odločnejše priprave na predvideno čiščenje. Ponujenih je že več datumov čiščenja (konci tedna od sredine marca do začetka aprila). Občinski sindikalni svet v Sevnici se je še v času pred obravnavo zaključnih računov obrnil na vse osnovne organizacije, da po svoje podprejo pobudo turističnega društva. Po svoje izviren in vsega posnemanja vreden je pristop kolektiva in učencev osnovne šole „Savo Kladnik" v Sevnici. Na roditeljskih sestankih ob začetku drugega polletja so učitelji seznanili starše s pomenom akcije. Kajpak so glavni pobudniki na šoli krožki na čelu z biologi prof. Hilde Lipovšek, zelene straže in drugi. Naštevanje vseh je izredno tvegano, zakaj opravila so se lotili izredno široko, prav lahko bi bil prizadet kdo, katerega bi nehote izpustili. Otroci, posebno iz okolice, pridno nosijo v šolo okrog tri metre dolge palice. Ob nadzoru razrednikov jih hišnik skrbno spravlja, pri tehničnem pouku pa dobivajo osti iz priostrenih žebljev. Skoraj odveč je poudarjati, da nameravajo s temi sulicami snemati z drevja in grmovja tiste nevšečne plastične zastave. Inž. Kočevar se zavzema, da bi poskrbeli za tisti del obrežja, ki je v bližini naselij, krajani sami, za ostalo bodo razporedili prostovoljce. Očitno jih namreč ne bo manjkalo. Za sevniško občino je po omenjenih statističnih vzorcih onesnaženega savskega obrežja predvideno, naj bi 26.600 metrov bregov čistilo 2.217 ljudi. Povprečni ..računski prostovoljec" naj bi se na svojih 15 metrih zamudil tri ure, kjer je prišteti tudi dve uri za pot, kar naj bi skupaj navrglo 11.085 ur. Inž. Kočevar in odbor turističnega društva računata, da bo treba postaviti zbirna mesta za nesnago povprečno na vsakih 300 metrov, to naj bi dalo skupaj 89 zbirnih mest. Zbrano nesnago naj bi zvozili na eno zbirno mesto, kjer naj bi tisto, kar se da, zažgali, sicer pa varno spravili. Vsekakor bodo rabili vsaj 30 tovornjakov, ki naj bi opravili 1.500 tonskih kilometrov. Kakorkoli vzamemo, spoštljiva organizacija. Ne mine dan, da kdo ne bi priglasil kakšnega novega kolektiva, pripravljenega čistiti. Železn čarji s sevniške postaje so se pripravljeni v celol odzvati akciji čiščenja, osnovna šola Boštar obljublja vsaj 200 otrok. Vključiti so s pripravljeni sevniški taborniki, dogovarjajo s tudi pri planincih. Sevniški radioamaterji se bod< udeležili z zvezami. Takšna armada prostovoljnil čistilcev ob ne ravno varnem obrežju terj usklajenost. Potrebni bodo dežurna zdravstven služba in čolni na vodi. Jasno je, da otrok i starčkov ne bodo razporejali na nevarna mestč Dela bo toliko, seveda nenevarnega, da bo lahki prav vsakdo dal svoj prispevek. Ostaja pa tisto poglavitno, kako se bodi odrezali drugod. Ravno to je tudi največj pomislek, ki ga, resnici na ljubo, tudi iz dneva dan dobijo v brk prizadevni sevniški pobudnik čiščenja obale Save in pritokov. Celjski odmev j hvalevreden in velika spodbuda Sevničanom Zaenkrat, žal, še ni odmeva v Zagorju in Litiji kjer imajo velika smetišča še bliže Savi. Ol povodnji, pomladni čas mimo tega ne mor« pridrvijo z vodami novi paketi nesnage. Če tod r* bo odziva, bo sevniška akcija Sizifovo delo Kakorkoli že, resnost akcije v Sevnici je za vsi nas huda moralna obveza. ALFRED ŽELEZNIH °"a dolenjskega Lani smo poleg zaščitenega izkopavanja rimskih grobov v Zloganju pri Škocjanu, o katerih smo že poročali, zasadili radovedno arheološko lopato tudi na hribu Log nad zaselkom Šumeje pri Podturnu. Da ne bo pomote .Toni Podturn pri Dolenjskih Toplicah, temveč Podturn pri Trebelnem v trebanjski občini. Dolina potočka Radulje, ki izvira pod Rihpov-cem in teče proti Šmarjeti in Klevevžu, poteka skoraj vzporedno z dolino, po kateri vodi avtocesta, vendar je po nadmorski višini nekoliko višja. Ljudje v majhnih vaseh in zaselkih živijo na videz mirno življenje pravih kmetov, velik del mlajšega rodu pa je tudi tu zajela industrijska ihta in tekma s časom. Priča smo ugašanju ljudskega izročila o starih šegah in navadah, legende o naših prednikih in še marsikaj, kar je šlo včasih iz roda v rod, kar so stari očanci pripovedovali zvedavi mladeži zevajočih oči in odprtih ušes okoli tople kmečke peči pri ličkanju koruze ali kakem drugem opravilu. Sem ter tja seveda še srečaš kakega strica z dobrim spominom, ki ve povedati kaj zanimivega. Posebno živa je pripoved o „zlatem teletu". Pred leti smo pri arheološki topografiji v okolici Šmar-jete srečali okoli 90 let staro ženico, ki je še pred prvo svetovno vojno izkopavala pri vojvodinji Mecklemburg prazgodovinske grobove v Družinski vasi. Dobro se je spominjala tistih dni, ko so trgali zemlji skrivnosti iz njenega okrilja. Povedala je na primer, da so bili moški dosti bolje plačani kot ženske, da so opravljali tudi zahtevnejša dela in da so tisti nekoliko bolj „odprte glave" tudi hitro postali nekakšni nadzorniki. Še smo se hoteli vrniti k tej zanimivi starki, pa je usoda hotela, da je dan po našem pogovoru umrla. Kot da je čakala, da delček svoje mladosti prenese mlajšim. Kraji na robu doline potoka Radulje so znani tudi po arheoloških najdbah. Tu leži za slovensko prazgodovino znamenita vas Brezje, znana po kompleksu naselbin, ki so nekoč bile na grebenu tik nad vasjo, in po več skupinah prazgodovinskih gomil. V letih 1893—1895 je tod izkopaval znani „starinokop" Jernej Pečnik, bogate najdbe iz starejše in mlajše železne dode pa je pošiljal v Prirodoslovni muzej na Dunaj. Posamezne gomile ali skupine gomil pa so tudi drugod v okolici Tre-belnega, tako na primer pri Brezovici, Cerovcu, Češnjicah, Čužnji vasi, Zabukovju, Podturnu, Rojah, Trebelnem itd. Nekaj najdb iz antičnega časa, kot na primer nagrobnik, 1. denarja je imel le od članarine 62 članov, Kolikor jih je združeval v začetku. Toda z že uvo-,orT1a omenjeno v^ro, J