SLOJEN 10 VICTOR MARTINEZ 50 Buenos Aires Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N“ 260254 “ E S L O V E N I GLASILO SLOVENCEV A LIBRE" V JUŽNI AMERIKI Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 2. junija (junio) 1949. No. (Štev.) 22. Con gran fervor patriotko celebro Argentina el 139 Aniversario de su Independencia Esa gran fecha de la historia patria, en la cual se coloco la Argenti¬ na en el concierto de las naciones libres, amantes de la libertad y sobe- ranas, adquiere todos los anos contomos de gran brillo. En la vispera de la efemerides brindaron el Excelentisimo Senor Pre- sidente de la Republica Gen. Juan D. Peron y su esposa Maria Eva D. de Peron en el palacio de la Presidencia la recepcion al cuerpo diplo- matico. Iniciaron los festejos el dfa 25 de mayo las salvas de canones, las dianas militares y la bandera nacional hizada en la Plaza de Mayo. A mediodla se oficio en la Catedral el solemne Tedeum con la presencia del Senor Presidente, de todos los ministros, del cuerpo diplomatico, de jefes militares y representantes de la vida cultural y economica ar- gentina. Luego concurrio el Presidente con toda la comitiva al historico Ca- bildo. Las muchedumbres lo aclamaron con fervor frenetico. Luego se entono el himno nacional. Acto seguido, conforme con la costumbre, rin- dieron homenaje al Presidente los destacamentos de las fuerzas armadas. Se celebraron actos patrioticos en todos los colegios primarios y se- cundarios donde la juventud oyo el mensaje del Presidente irradiado por todas las radioemisoras. Z globoko domovinsko ljubeznijo je vsa Argentina praznovala 139. obletnico svoje neodvisnosti Vsa Argentina je 25. maja slovesno proslavila 139. obletnico zgodo¬ vinskega dne, ki je deželi prinesel neodvisnost in jo postavil v vrsto svobodnih in svobodoljubnih narodov. Na predvečer narodnega praznika je predsednik republike general Juan D. Peron z gospo soprogo Marijo Evo Duarte de Peron priredil v vladni palači sprejem za člane diplomatskega zbora. Začetek proslav 25. maja so v prestolnici naznanile topovske salve in budnice vojaških godb in razvitje državne zastave na Majskem trgu. Opold¬ ne je bil v katedrali slovesen Te Deum. Navzoč je bil predsednik republike general Juan D. Peron z vsemi ministri, člani diplomatskega zbora, gene- raliteta vseh vrst argentinskih oboroženih sil ter odlični predstavniki argen¬ tinskega kulturnega in gospodarskega življenja. Po zahvali v katedrali se je general Peron z vsemi člani vlade podal v zgodovinski Cabildo. Zbrana množica ga je pozdravljala z domovinskimi vzkliki, nato so pa odpeli narodno himno, nakar so posamezni oddelki obo¬ roženih sil s svojim mimohodom izkazali čast predsedniku republike. Proslave 25. maja so bile tudi po vseh ljudskih in srednjih šolah. Šolska mladina se je zbrala v okrašenih prostorih ter poslušala plamtečo poslanico, ki jo je na vso argentinsko mladino naslovil preko radia pred¬ sednik general Peron. Svarilen klic kitajske Združenim državam Ilvoje naseljenišltili vrlim Doba trdega življenja po tabo¬ riščih je pustila v naših naseljen¬ cih nekatere sledove, ki le počasi izginjajo. Skupno življenje je da¬ lo ljudem možnost prav pobrobne- ga opazovanja svojega bližnjega. Raje smo videli slabosti svojega soseda, kakor pa dobre lastnosti. Trpljenje, ponižanje in up in strah nas je naučil presojati dogodke bolj kritično kot nekdaj. Razoča¬ ranja so nas navdala z nezaupa¬ njem do vsega. Načrti, ki smo jih delali v Evropi, so se navadno spremenili v gradove v oblakih... Začeti novo življenje, v novi deželi, v tujih okoliščinah, brez sredstev in v drugi smeri kot smo si zamislili, je nekaj res hudega za vse. Vendar bi bilo hudo napak, če bi zaradi začetnih nevšečnosti po¬ stali krivični črnogledi. Pri zelo veliki večini naših naseljencev lahko ugotovimo, da so si v nekaj mesecih bivanja že pomagali ko¬ rak naprej. Vsi ti že gledajo svet v bolj svetlih barvah kot so ga ob prihodu v deželo, čez leto dni bo še bolje! Vedno bolj jasno postaja, da so imeli najbolj prav tisti, ki so be¬ guncem nasvetovali in omogočili naselitev v Argentini. Poročila, ki prihajajo pogostoma iz drugih dežel, kjer žive naši naseljenci, to vedno znova dokazujejo. Morda v USA več zaslužijo, pa tudi več po¬ rabijo. Morda drugod ni takih te¬ žav s stanovanji, žive pa zato da¬ leč od sveta, prepuščeni sami se¬ bi: v avstralskih puščavah, bra¬ zilskih pragozdih in kanadskih mrzlih pokrajinah. Verjetno bi bilo veliko teh ljudi bolj srečnih tu, če bi od znancev, ki so prišli v Argentino, ne dobi¬ li pisem, ki so to deželo napačno obsojala. Ta pisma so bila veliko¬ krat pisana iz imigrantskega ho¬ tela, ko je naseljenca morila gora strahu in skrbi, napisana v tre¬ nutku obupa in malodušnosti pa tudi nevolje na cel svet. Druga žalostna dedščina tabo¬ riščnega življenja je prenaglo, navadno krivično obsojanje bliž¬ njega. Ni ga človeka med nami, ki bi ne imel svojih napak, pa je obratno tudi res, da najslabši med nami ima vendar tudi nekaj do¬ brih lastnosti. Stara modrost pra¬ vi: “Varuj se človeka, ki išče na sosedu le madeže! ” Pošteno pa je in znak značajnosti, če znamo tu¬ di na slabem človeku najti zrno plemenitosti in dobro o njem go¬ voriti. Zakaj pišem to? Z namenom, da bi slovenski naseljenci postrga¬ li s sebe te ostanke preteklosti in se kot bratje, ki dele isto usodo, po krščansko spoštovali in radi imeli! Da bi kot bratje drug dru- Kitajski komunisti so te dni zasedli Šanghaj, četrto največje mesto na sve¬ tu. Po vkorakanju v mesto so takoj vpo- stavili svoj komunistični režim in med njihovimi prvimi ukrepi je bila ustavi¬ tev vsega nekomunističnega časopisja. Začasni predsednik Kitajske Li Tsung Jen je spričo vedno večjih komunist, uspehov v Cantonu resno opozoril svo¬ bodni svet na rastočo komunistično ne¬ varnost. 'Za kit. komuniste je dejal, da gemu pomagali, če je kdo izmed nas v potrebi! Da bi verjeli, da je med nami cela vrsta ljudi, ki se nesebično trudijo, da nam laj¬ šajo bremena v novem svetu! Da ga ni med nami nikogar, ki bi ne megel nekaj doprinesti k skupne¬ mu dobremu! Da pa bo tako, sta potrebni na¬ šim naseljencem dve čednosti: ljubezen do resnice in pravičnost v presojanju svojega bližnjega. so tudi oni pod popolnim vplivom Mo¬ skve, ki hoče sedaj, ko je Marshallov načrt začasno zavrl nadalnje prodira¬ nje komunizma z zahodno Evropo, spro¬ žiti svetovno vojno na Vzhodu. Po njegovem mnenju sta za neuspeh ameriške politike na Kitajskem v glav¬ nem odgovorna pok. Roosevelt, pa tudi general Marshall, ki nista razumela, da so tudi kit. komunisti popolni marksisti- leninisti. Stalin je pok. Roosevelta in njegove diplomate uspaval s tem, da jim je stalno zatrjeval, da so kit. komuni¬ sti “nekaj posebnega”, samo gibanje za “izvedbo agrarne reforme”. V resnici je pa tudi tam prav tak komunizem, kakor v Rusiji. Ameriški narod opozarja na nedavno izjavo kit. kom. diktatorja Titove ponudbe Pretekla dva tedna so listi mno¬ go pisali o tem, kako se Tito tru¬ di dobiti dolarsko posojilo v Zdru¬ ženih državah. Vzporedno je agen¬ cija Tanjug v Beogradu rada pri¬ našala poročila o tem, kako se spor med Titom in Moskvo “poglablja”; tako je glavno komunistično glasi¬ lo v Beogradu celo pisalo, da so v Sovjetski zvezi jugoslovanske čast¬ nike in, vojne akademike, ki so šli na študij v Moskvo ali Kijev na tamošnje vojaške akademije so¬ vjetski profesorji in generali zmerjali z “izdajalci”, ako se od¬ zovejo Titovemu pozivu za vrnitev v domovino. Med tem, ko ostaja boj med Ti¬ tom in kominformom še vedno sa¬ mo na papirju, pa so z zahoda po¬ slali v Beograd italijanskega fi¬ nančnika Castiglioneja panujat Titu posojilo v višini 20 miljonov dolarjev. Za Castiglionejem sta dve ameriški banki, “National Chase Bank” in neka italijanska banka iz San Francisca. Casti- glione sam je imel več konferenc s Titom in je sedaj pustil v Beo¬ gradu nekaj svojih sodelavcev, med tem ko je sam odšel v Zdru¬ žene države poročat o tem, kaj se je domenil s Titom. Mnogi mislijo, da bodo ta poga¬ janja Tita popolnoma priključila zapadu in da mu na zapadu vedno bolj verjamejo. Toda prav toliko pa je še drugih glasov, ki govore o tem, da so ravno ta pogajanja do¬ kaz, da Tito še vedno ni dovolj raz¬ kril vsebine svojega spora z Mos¬ kvo in da mu zato ni popolnoma nič verjeti. Za zahod se s Titom pogaja bančnik, ki je pred 25 leti ves svet presenetil s prvim velikim finanč¬ nim škandalom. Na Dunaju je ta¬ krat Castiglione uravnaval zavo¬ žene avstrijske finance, toda vse (Nadaljevanje na 2. strani spodaj) Mao Tse Tunga, da bo v primeru nove vojne stala “ljudska Kitajska” na stra¬ ni Sov. zveze. Kit. nac. vojska potrebu¬ je nujno moralne in materijalne pomo¬ či. Po njegovem mnenju je za Ameri- kance mnogo bolj praktično, da podpro kit. nacionaliste v borbi proti komuniz¬ mu sedaj, kakor pa da bi morali pošilja¬ ti svojo vojsko na nje na Filipine. Južne štiri kit. province so zadnja obramba črta proti komunistom, če se bo zrušila, se bo komunistični val razlil po južni 'Kitajski, bo pljusknil dalje v francosko Indokino in angleški Hongkong, Singa¬ pur in Malasio in bo tako spravil v ne¬ varnost neodvisnost Filipinov, katero so tej republiki zagotovile Združene drža¬ ve. Počastitev naših žrtev med okupacijo in v komunistični revoluciji bo v nedeljo 12. junija ob petih popoldne v veliki dvorani San Jose, Azcue- naga 154 (subterraneo postaja Alberti). Dopoldne ob desetih bo zanje darovana sv. maša na Belgrano. Udeležite se vsi sv. maše in komemoracije! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 22. Brez napredovanja v Parizu V Parizu traja konferenca štirih zu¬ nanjih ministrov že drugi teden in pri¬ šli so tako daleč, da so od Višinskega izvedeli, da Sovjetska zveza ne pristaja na to, da bi se vsa Nemčija združila v enotno zvezno republiko na temelju u- stave, kakor so jo zahodne nemške de¬ mokratske stranke sestavile v Bonnu. Pač pa so v sovjetskem delvj Berlina nemški komunisti sklicali “ljudski kon¬ gres” in na tem kongresu so v nekaj kratkih sejah sestavili svojo “ustavo”, ki je taka, da bi vsa Nemčija postala komunistična “ljudska demokracija”, ako bi zahodni zavezniki ta načrt spre¬ jeli. Iz Berlina se je odpravila v Pariz delegacija tega kongresa, da bo z njo Višinski mogel pri zahodnih zaveznikih podpreti svoje načrte o bodoči Nemčiji. Tisti, ki so mislili, da bo konferenca v Parizu v dveh tednih končala svoje delo, se se torej zelo zmotili. Dnevni rad te konference se bo še raz¬ tegnil, kajti v Pariz so prišli tudi člani sveta četvorice, ki že nad leto dpi v Lon¬ donu išče podlago za ureditev položaja Avstrije. Pa tudi v to najbrž nikdo nc verjame, da bi sovjeti pristali na to, da bi Avstrija dobila svojo “državno po¬ godbo” in tako se govori, da bodo to vprašanje predložili bodoči skupščini UNO v pretres in rešitev. Berlin pa se spet zaklepa v blokado in glavni dovoz gre spet po zraku. Cestni promet še deluje med Berlinom in zahod¬ nimi področji Nemčije, toda v Berlinu stavkajo železničarji naprej in terjajo od sovjetov, da jim plačujejo njih delo v markah zahodne Nemčije. Tega pa so¬ vjetsko poveljstvo ne mara — in tako traja stavka naprej. Izgredov sicer ni več, toda na progah okoli Berlina poči¬ va ves promet. V Pragi se je sešel kongres češko¬ slovaške komunistične stranke. Prišli so zastopniki vseh tujih komunističnih strank (Titova ni bila zastopana) in iz Moskve je prišel celo član politbiroja Malenkov; zato govore, da ni izključeno, da bo v Pragi te dni tudi seja kominfor- ma. Med tem se pa zaostruje spor med vlado v Pragi in katoliško cerkvijo. Pra¬ ški nadškof dr. Beran očita vladi, da skuša ustanoviti “narodno cerkev” in prisiliti ljudi na razkol. Italiji pa grozi nova vladna kriza; iz vlade nameravajo izstopili socialisti Saragatove stranke. V Italiji so sedaj tri socialistične stranke: Saragatova, ki je bila v vladi, Domitova, ki se je pred kratkim odcepila od Nennijeve levičar¬ ske socialistične stranke in pa Nennije- va, ki zagovarja popolno sodelovanje s komunisti. Vse te tri skupine so pred kratkim sestavile posebno studijsko ko¬ misijo za obnovo enotnosti italijanske socialistične stranke. Med Grčijo in Turčijo je grozil iz¬ bruh spora zaradi incidentov na nogo¬ metni tekmi med turškim in grškim mo¬ štvom v Atenah. Sicer je ta dogodek le malo važen, vendar pa napoveduje vsaj nekaj: pritisk in bližina komunistične nevarnosti na severu in vzhodu torej ne more biti več tolikšna, da bi ljudje ime¬ li samo njo v očeh. Iz Grčije tudi poro¬ čajo, da se je v Epiru velika skupina komunističnih upornikov predala vlad¬ nim četam in komunistični poveljnik je takoj nato po radiu ostro napadel grške komuniste, ki se dado voditi in povelje¬ vati po tujcih, ki se prišli v njih vrste. Po padcu Šanghaja se nacionalistične čete umikajo proti jugu; Čangkajšek, ki je poveljeval četam v Šanghaju, se mi¬ sli pripraviti na odpor v področju Kan¬ tona. Predsednik Brazilije Dutra je svoj o- bisk v Združenih državah zaključil in v ameriških listih se ponavljajo novice, da mislijo Združene države odpreti obsež¬ ne kredite južnoameriškim državam. Obenem se utrjuje v Združenih državah težnja za padec cen glavnim proizvo¬ dom in enako so cene južnoameriškim pridelkom na ameriškem trgu začele padati. Oboje navajajo kot znak, da se bliža konec inflacijske dobe. V Uruguayu je vlada zaprla več vo¬ jaških osebnosti: Očita jim, da so pri¬ pravljale odstranitev sedatije vlade. Argentina sprejela naj^ra c beguncev Polkovnik Gonzalez, glavni rav¬ natelj vseh argentinskih vselitve- nih ustanov, je nedavno časnika¬ rjem dal izjavo, v kateri je pou¬ daril nove smernice argentinske vselitvene politike. Sporočil jim je, da je v Evropo odpotovala po¬ sebna, komisija pod vodstvom dr. Luče ra Schmidt-a in Varela. Ta. komisija bo posvetila v Evropi posebno pozornost beguncem v raznih taboriščih IRO, za kate¬ ro je dejal, da je svojo nalogo le delno rešila in je gledala premalo na izbiro beguncev. V zadnjih transportih, ki so prispeli v Ar¬ gentino je bilo namreč na enem 14. na drugem pa 7 komunistov, za katere se pa Argentina prav nič ne zanima. Komisija se bo v Ev¬ ropi zanimala tudi za osebe, ki so pribežale iz držav za železno za¬ veso, vendar bo izbira teh oseb stroga. Poostrena bo tudi izbira Vseljencev iz Italije. Trenutno pa Argentinska vlada proučuje pred¬ loge za podelitev vseljitvenih do¬ voljenj za Jdponce. Turke, Sirijce, Libanonce, Nizozemce. Belgijce in druge. . V Evropi bo tja odposlana ko¬ misija poenostavila dosedanji kon¬ zularni postopek za osebe, ki se Sele naseliti v Argentini. Pod predsedstvom dr .Varele iz zuna¬ njega ministrstva, ki je tudi član komisije, bo v Evropi sestanek vseh argentinskih kunzularnih zastopnikov, na katerem bodo re¬ šili vsa ta vprašanja. Znižali bo¬ do tudi konzularne pristojbine. (Nadaljevanje na 3. strani zgoraj) Za Budzislavvskim - Gerhari Eisler Pri opisanem doživljaju s komu¬ nističnim agentom Budzis!awskim je Thompsonova obogatela za no ve izkušnje: spoznala je metode komunistov, njihovo taktiko vri¬ vanja v demokratične vrste in še marsikaj, kar danes s pridom upo¬ rablja, ko odpira oči neprevidnim ali zapeljanim Američanom in tu¬ di idrugim ljudem demokratičnega sveta. Dela ji še ne bo tako kmalu zmanjkalo, kakor kaže naj novejši dogodek, katerega “junak” je spet nemški emigrant-žid Gerhart Eis¬ ler, ki je v vsakem pogledu vreden tovariš opisanega Budzislawske- ga. Tudi Eisler se je s svojim bra¬ tom v začatku vojne zatekel pred nacističnim preganjanjem v deže¬ lo svcbode. V Hollywoodu je med tamošnjimi filmskimi komsalonci hitro našel zaščito. Kot glasbenik, ki je pisal glasbene spremljave filmom, si je naredil veliko dena¬ rja. To mu še ni bilo zadosti in za¬ čel je javno propagirati komuni¬ zem v Združenih državah in bla¬ titi demokratične ustanove, dokler ga niso kot nezaželenega tujca .sklenili izgnati. Ker pa so med¬ tem še ugotovili, da je ponaredil potni list in žalil ameriški kongres, so ga zaprli. Kompartijci v USA so takoj dvignili huronski krik in začeli iz¬ rabljati Eisler jev primer v svoje propagandistične namene.. Zbrali so veliko vsoto denarja, ki je slu¬ žila za kavcijo, da je policija Eisle- rja izpustila na svobodo. Le ta je kmalu uvidel, da mu postajajo tla le prevroča in jie pobegnil s poljsko ladjo “Batory” v Anglijo, kjer pa so ga z ladje sneli in priprli, ker so ameriške oblasti zahtevale nje¬ govo izročitev, katero je pa an gleško sodišče zavrnilo in Eisler j a izpustilo ra svobodo. Komunisti s svojimi “sopotniki” vpijejo, kakor da bi se Eislerju zgodila neznanska krivica. Izrab¬ ljajo vsa mogoča sredstva, ki so jim v skoro neomejeni meri na razpolago v demokratičnih deželah da z njimi rušijo demokracijo in pripravljajo pot totalitarni dikta¬ turi. Svetovni tisk, v ogromni me¬ ri protikomunističen, opisuje Ei¬ sler jev dogodek na dolgo in širo¬ ko. V angleškem parlamentu sta seveda oba komunistična poslanca, v družbi z nekaterimi “sopotniki”, poizkušala iz ponarejevalca Eisle- rja narediti svetovnega junaka. Vsa zadeva se je razvila v prav¬ cati škandal, ko doživljamo, da boljševiki za železnim zastorom zapirajo in morijo ljudi, ki so sa¬ mo njihovi politični nasprotniki, ne d a bi se zahodni svet zaradi te¬ ga kaj posebno razburjal. Tu pa najdemo vse polno demokratičnih “koristnih .bedakov”, .ki .ščitijo Eislerja in kopljejo zahodu in se¬ bi grob. Komunisti so brez obotavljanja umorili bolgarskega kmetskega voditelja Petkova, zaprli nadškofa Stepinca, in zdaj kardinala Mind- szentyja daj omenimo samo tri pri¬ mere, ki so v demokratičnem sve¬ tu zbudili pozornost, zdaj pa hoče jo ponarejevalca Eislerja, ki bi moral kot vsak drug falzifikator ameriških dokumentov odsedeti svoj rok v kaznilnici, postaviti v isto vrsto z vsemi prej omenjeni¬ mi nedolžnimi žrtvami rdeče dik¬ tature. Nacisti so na demokratični na¬ čin, t. j.z volitvami, prišli na ob¬ last in takoj nato odpravili demo¬ kracijo. Komunisti pridejo na ob¬ last na nedemokratični način in naredijo isto. Res je, zahodni svet je dolgo potreboval, da je spoznal naciste. Potrebna mu je bila mo- nakovska katastrofa, da je našel pravo pot. Danes pa smo, navzlic Budzislawskim in Eislerjem, že daleč napredovali in rdeči Mora- kovo je zahod doživel že v Tehera¬ nu in Jalti. ARGENTINA Ameriški major De Severski, ki se je nad 2 meseca mudil v Argentini ter ne¬ kaj časa tudi v Chile, Uruguayu in Bra¬ ziliji, kjer je proučeval vprašanje obram¬ be južno - ameriškega kontinenta, se je vrnil v Združene države. Po svoji vrni¬ tvi je izjavil, da morajo Združene drža¬ ve pomagati državam Latinske Ameri¬ ke za zgraditev močnih letalskih oporišč za lovska letala, ker bo bodoča svetovna vojna interkontinentalna. Po njegovi iz¬ javi latinsko-ameriške države nimajo še zadosti letal, imajo pa odlične letalce. Za Argentino je dejal, da je njen položaj odličen, ker si je ustvarila močno obram¬ bo z lovskimi letali in razpolaga z zad¬ njimi modeli angleških lovskih letal na retroaktivni pogon in je tako Argenti¬ na izreden činitelj za obrambo hemisfe¬ re. Pogajanja med Anglijo in Argentino za novo trgovinsko pogodbo so se ugod¬ no končala. Urediti je treba samo še nekaj tehničnih podrobnosti. Zaključna pogajanja je osebno vodil sam predsed¬ nik republike general Juan. D. Peron. Nova pogodba je sklenjena za dobo pe¬ tih let. Glavna določila so: Argentina bo letno izvozila v Anglijo vsaj 300.000 ton mesa, prav tako pa tudi veliko koli¬ čino drugih pridelkov. Anglija bo uvozi¬ la v Argentino več miljonov ton petro¬ leja in premoga, kakor tudi mnogo dru¬ gih proizvodov' angleške industrije. Ce¬ na mesu bo 97 funtov za tono, toda pla¬ čila v funtih bodo morala biti zavaro¬ vana z zlatim kritjem. Svetovni prvak v odskokih iz letala je postal argentinski civilni letalec Rober¬ to Nicolini iz Cordobe. V Štirih urah, 30 min in 30 sek. je napravil 55 odskokov iz letala. Prejšnji svetovni rekord je imei s 50 odskoki tudi Argentinec, podporoč¬ nik Bonvisunto. Kmetijsko ministrstvo je na svoji po¬ skusni živinorejski postaji Rio Mayo v vojaškem področju Comodoro Rivadavia začelo z umetnim oplojevanjem 5.000 ovac. Umetno oplojevanje se je že dobro obneslo na enaki poskusni postaji v Ju- juyu. P.C.N.G.B. Mitre je v maju s 560 elek¬ tričnimi vlaki prevozila 10.312.581 oseb. Samo na postaji Presidente Peron je vstopilo odnosno izstopilo 6.300.000 pot¬ nikov. (Nadaljevanje s 1. strani) uredil tako, da je svoj kapital spravil za mejo, za seboj pa pustil v razvalinah naj večjo banko, slav¬ ni “Kreditanstalt”. Castiglionijeve mahinacije so bile tolikšne, da se je zamajala celo Rotschildova ban¬ ka na Dunaju in bi gotovo pro¬ padla, če ji ne bi pomagali sestrski banki v Parizu in Londonu. Na Titove karte torej vabi za¬ hodne kapitaliste bančnik, ki je sposoben vsekakor za vse drugo ko pa za resne in trdne gospodarske akcije. Iz rok pa daje karte mož, ki trdi, da je pravoverni komunist, odločen naslednik teorij Marxa in Ljenina. Zašel je v tak spor z Moskvo, da bi ga agenti od tam že zdavnaj morali in tudi mogli “li¬ kvidirati”, ako bi to samo hoteli. Toda tega ne store, ampak pustijo Titu, da se mu naj posreči, zahod¬ ni svet le prepričati o tem, da mi¬ sli iti v Jugoslaviji svojo pot. Kaka je tedaj slika: v Newyork prihaja s Titovimi kartami Časti - glione, ki ga spremlja trden slo¬ ves uspelega — sleparja. Hudo bi moral biti kratkoviden tisti, ki ne bi poznal kakovosti moža, ki je dal takemu sleparju karte v roke. Štev. 22. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz VEDNO SLABŠE Tito zopet kliče odslužene vojake pod orožje. — Ljudje na splošno zelo bole¬ hajo. Ponekod razsaja gripa. Hrana je slaba in ljudje proti boleznim niso od¬ porni. Pomanjkanje mleka je precejšnje, kar posebno občutijo otroci in starejši ljudje. V nekaterih krajih so delavcem odvzeli še tisto bore zemljišča, da bi lahko redili kozo in tako prišli do mle¬ ka vsaj za svoje otroke. Petletni “plan” vedno bolj dozoreva v petletni polom in plansko revščino. ★ OZNA IMA POLNE ROKE DELA Nedavno je bil sestanek vodilnih čla¬ nov OZNE. Razpravljali so o potrebi povečanega nadzorstva nad vsemi nas- (Nadaljevanje z 2. strani). Verjetno bodo določili tri do štiri argentinske generalne konzulate za izdajanje potrebnih dokumen¬ tov beguncem za potovanje v Ar¬ gentino. Tem generalnim konzula¬ tom pa bo dodeljen po en uradnik vselitvene direkcije, da bo lahko na licu mesta urejal vse zadeve in bo tako odpadlo čakanje na odgo¬ vore iz Buenos Airesa, Vsak tran¬ sport, ki bo iz Evrope odhajal v Argentino, bo prav tako sprem¬ ljal en uradnik vselitvene direk¬ cije, da bo že na ladji skrbel za vse ljudi, ki so se odločili za na¬ selitev v Argentini in bo tudi pre- prečT vsak morebiten poskus ko¬ munistične propagande. Končno je polkovnik Gonzalez izjavil, da je Argentina izdala od julija meseca 1948 do 30. aprila t. 1. 142.248 vselitvenih dovoljenj, odklonjenih prošenj je bilo samo 6,035. Prvo vselitveno dovoljenje za Argentino je izdal leta 1812 Bernardino Rivadavia. V spomin na ta važen dogodek mu bodo nas¬ proti imigrantskemu hotelu 4. septembra t. 1. postavili spome¬ nik. JJ. GORAM Pri Slovencih v Tucumanu. Tucuman ima zelo milo podne¬ bje. Zato ga ljudje pozimi radi o- biskujejo. V bližimi se odraža v nebo naj višji vrh te province, Aconquija, visoka nad 5.000 m. Mesto leži 1156 km daleč od Bue¬ nos Airesa in šteje 166.000 prebi¬ valcev ter je zgodovinsko važno. Tu so 9. julija 1816 proglasili ne¬ odvisnost Argentine. V Tucumanu sem moral prenoči¬ ti kar na postaji. Iskal sem sicer e- nega svojih znancev, pa se mož ni mogel zbuditi. Tako sem se dolgo¬ časil na postaji, zdehal in gledal na uro dokler ni napočilo jutro. Moj cilj je bil najprej Concepcion, drugo naj večje mesto province, kjer deluje g. škrbe Stanko. Concepcion leži južnozapadno od Tur,urnami, ob stranski progi, ki se potem v La Madridu združi z glavno. Promet posredujejo mo¬ torni vlaki, tako, da je potovanje udobno. Le hitri ni so bogve kaj ti vlaki. Z g. škrbetom sva hitro na redila načrt, kako bova obiska¬ la ostale Slovence in “poromala” še v Jujuy, kjer “straži severno mejo g. Golia. Slovenije protniki sedanjega protiljudskega reži¬ ma, ki jih je vedno več. To je potrdil tudi sam , Tito, ki je nepričakovano vzstopil v zborovalno dvorano in je vo¬ dilne oznovce vzpodbujal, naj povečajo svojo delavnost, ker nevarnost za re¬ žim postaja vedno večja. Prej so mo¬ rali varovati samo eno mejo, sedaj pa po titovi izjavi preti nevarnost komu¬ nistični Jugoslaviji na vseh mejah. V notranjosti države je pa tudi treba po¬ večati nadzorstvo nad vsemi nasprot¬ niki sedanjega stanja, ki vedno bolj dvi¬ gajo glave in poskušajo uničiti sadove komunistične revolucije. ★ Dr. Josip Pipenbacher umrl. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je umrl v visoki sta¬ rosti dr. Josip Pipenbacher, biv. ravna¬ telj gimnazije na Poljanah v Ljubljani. Pokojni Pipenbacher spada med pionir¬ je slovenskega srednjega šolstva. Kot klasik je spisal latinsko slovnico in raz¬ ne vadnice. V Ljubljani je umrl zdravnik dr. Ri¬ hard Jug, znana osebnost med sloven¬ skimi zdravniki. Dolgo vrsto let je imel svojo ordinacijo v Marijanišču. Izlet tržaških dijakov v Slovenijo. Med velikonočnimi počitnicami je 250 tržaš¬ kih dijakov napravilo izlet v Slovenijo. Na veliki četrtek in petek so obiskali Bled, Vrbo in Ljubljano. Da bi jim pri¬ kazali, da je v Sloveniji vsega v izobilju, so jih dobro pogostili. Na Bledu so ime¬ li tudi kulturno prireditev, kateri je sledil — ples. In to v noči med velikim četrtkom in velikim petkom. Slovenski literarni večer v Trstu. V okviru “Slovenskega večera” Krščansko socijalne zveze je bil 20. aprila literarni večer sodobne slovenske književnosti. Na večeru so brali svoja dela Mirko Ja¬ vornik, Vinko Beličič, Avgust žele in Simon Kregar. O sodobni slovenski knji¬ ževnosti pa je imel predavanje prof. Jože Peterlin. V Kopru se je sedanja jugoslov. ko¬ munistična oblast dokončno polastila kapucinskega samostana šv. Marte ter frančiškanskega samostana sv. Ane. Kapucinski samostan bodo baje spre¬ menili v dijaški zavod, v frančiškanskem samostanu bodo pa titovci imeli ječe. Redovniki so smeli s seboj vzeti zgolj osebne stvari. Kdor drugim jamo koplje... Poročali smo o aretaciji župnika Joška Kraglja iz Livka, ki so ga titovci obsodili na 10 let zapora. Največ “zaslug” za njegovo aretacijo ima tajnik krajevnega odbora, zagrizen partijec. Nedavno je enaka usoda doletela tudi njega. Titovi komu¬ nisti so ga zaprli kod kominformovca in obsodili na večletno prisilno delo. Iz obmejnega področja proti Italiji so titovci pregnali vse “nezanesljive” du¬ hovnike. Tako je moral zapustiti Sv. goio pri Gorici Podbregar Pavel, z Go¬ renjega^ polja Vidic Franc, iz Ročinja in Srednjega pa Zorko Stanko. Slovenci v Buenos Aires, 1. junija. Obisk Slovencev v Buenos Airesu. Te dni se je mudil na obisku Slovencev v Buenos Airesu g - , ing. Avgust Vivod, biv. predsednik taboriščne uprave v Ser- V Gorici sta se poročila zdravnik dr. Aldalbert Grešič in gdč. M. Delchin. V Rovtah so titovci zaprli Kunca Ja¬ neza in njegovo sestro Angelco. Prav- tako so zaprli v tem kraju veleposest¬ nika, gostilničarja in lesnega trgovca Antona Merlaka, pri katerem so našli nekaj več podplatov. Njegov gozd, ki je obsegal nad 200 johov, so pa titovci že skoro vsega izsekali. Smrt Frana Govekarja. V Ljubljani je preminul biv. magistratni ravnatelj in kulturni delavec Fran Govekar. Po¬ kojnik je znan po svojih dramatizaci¬ jah Desetega brata, Legionarjev in Ro¬ kovnjačev. Spisal je tudi več literarnih del, med drug’im roman Svitanje. Dolgo vrsto let je tudi sodeloval pri Slov. na¬ rodu kot gledališki kritik. Argentini viglianu in delno v Senigalliji v Italiji. Za binkoštne praznike od 1.—7. juni¬ ja bo g. Jože Košiček obiskal Slovence v Miramaru, Mar del Sur in Chapad- malalu! ZAHVALNO ROMANJE SLOVENCEV V LUJAN. 1. Možje in fantje v procesiji. 2. Podobo Brezjanske Matere božje nosijo v sprevodu. 3. Slov. fantje nosijo v procesiji kip Lujanske Matere božje'. 4. V dolgi vrsti so slov. romarji 22. maja prihajali v lujansko baziliko. NAPROTI En dan sem počival, kajti pot v Tucuman me je zbila. Drugi dan pa sva jo mahnila nazaj v prestol¬ nico, da se malo razvedriva v slo¬ venski družbi. Vreme se je kislo držalo, ponoči je temperatura zdrknila cd 40 stopinj na 18, tako, da me je skoro zeblo. In tako je bilo potem vse dni mojega bivanja na severu, tako, da še sedaj ni¬ mam pojma, kako se počuti človek, če pritiska tropska vročina. V mestu- sva obiskala najprej g. žagarja. Ima samostojno kapla¬ ni j o sv. Roka, pridno mu streže njegova sestra, le, žal, da je pri¬ jazni gospod ki nas je sprejel z znano primorsko gostoljubnostjo, precej bolan na želodcu, želimo mu čim prejšnje ozdravitve. Nato sva stopila h g. Urbanču, ki tudi samostojno deluje v pred¬ mestni fari. Njegovo župnišče je kot kak slovenski “farovž”. Ima slovenskega organista, g. Glavana. Orgaristova mati mu gospodinji, njegov cče in stari oče pa lepo skrbita za hišo in vrt okoli nje.. Zares prijetno življenje. Fara g. Urbanča stoji na sa¬ mem, med dvema velikima tovar¬ nama za pridelavo sladkorja, ki se kratko ime j ujeta: Ingenio. V enem teh ingenijev dela tudi g. Cotič. Ko je zvedel za moj prihod, me je takoj obiskal s svojo druži¬ nico v župnišču. Preživeli smo ta¬ ko skupno nekaj prijetnih ur in se pomenili o vseh stvareh. Vsi so mi naročili pozdrave za svoje znan¬ ce v Capitalu. Na obisku v Ledesmi Kaj več Slovencev pa v Tucu¬ manu ni. Tako je prišel na vrsto še Jujuv, zadnja točka mojega po¬ tnega programa. Zveze z Jujuyem so že slabe. Treba je zato delati pokoro na po¬ staji, čakati v vrsti na vozni listek dosti sreče. Listek sva brez težav in potem še mnogokrat oditi brez njega. Z g. škrbetom sva imela še srečo in sva ga dobila. Proti dru¬ gi uri po polnoči smo odšli. Ko se je zdanilo smo se znašli med veličastnimi gorami z bujnim rastlinstvom. Ni sicer naših dre¬ ves, pa to očesa ne moti. Glavno je, da se nogled zopet lahko odpo¬ čije na zeleni barvi. Dan je bil zo¬ pet čmeren in nizke megle niso do¬ voljevalo. da V si mogli ustvariti pravo sliko o mogočnosti teh go¬ ra. Vek sr je vzpenjal vedno višje in višje, reke so spremljale ali kri¬ vde progo, mogočni kaktusi so nam kazali pot in tako smo po¬ poldne ob poldveh prišli v Perico, zadnje železniško križišče na seve¬ ru. En krak pelje v Jujuy, drugi pa proti Chacu. Nas je zanimala ta proga, kajti ob njej leži Le- desma, ki ima naj večji Ingenio v vsej Argentini. Vlak v Ledesmo nam je ušel, saj smo prišli s tri in pol urno zamude, vendar so se nas usmilili in nam iz Salte poslali motorni vagon, ki nas je z izredno naglico popeljal na zaželjeni kraj. Pokrajina ima tropsko podne- bie in tropsko rastlinstvo. Leži ze¬ lo nizko in je leglo komarjev. Kaj ’ahko iztakneš “palodismo”, trop¬ ske malarijo, ki pa ni. tako nevar- ra kot na«a. Treba je samo spre¬ meniti podnebje, pa izgine. Ledes- ma ima 300 m nadmorske višine 'in doseže temperatura 46 stopinj. Ko smo se bližali cilju smo za¬ gledali ogromo področje, ki je bi¬ lo podobno velikanskemu pašniku z živo zeleno travo, še le, ko smo priš’i blze, smo' ugotovili da so to nasadi “cane”, sladkornega trsta, ki daje kruh 5.000 delavcem. Glav¬ no sezona za predelavo “cane” se začne v septembru in traja do ionuarja. V ostalem času predelu¬ jejo prostore in snažijo stroje. (Konec v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 22. Majska slovesnost v Lurdesu. V ne¬ deljo 29. maja se je zbralo v Lurdesu okoli 800 staro — in novoslovenskih na¬ seljencev, ki so s tem romanjem zaklju¬ čili majniške pobožnosti. Cerkveno slo¬ vesnost je začel g. Janez Hladnik pred lurško votlino, odkoder se je nato raz¬ vila lepa procesija s kipom lurške Ma¬ tere božje v cerkev. Tu je imel g. Mer¬ nik cerkveni nagovor, kateremu so sle dile pete litanije, nakar je slovenskim vernikom še govoril g. svetnik Škulj. Smrt blage slovenske žene. V Tupal- čah pri Kranju je 16. aprila po krajši bolezni za vedno zatisnila oči gospa Ne¬ ža Rogelj, stara 82 let. Dobra krščanska mati je preživela težke čase z junaš¬ tvom. Razkropljena družina se je sled¬ njič spet zbrala v materini bližini. Za ljubljeno materjo žalujejo doma trije si¬ novi in ena hči, med nami pa g. Vinko Rogelj, lastnik mizarskega podjetja v Villa Scaso, ki je vsem Slovencem znan in mnogim tudi dobrotnik. V imenu vseh mu ob težkem udarcu izrekamo globo¬ ko sožalje! Avellanedska obletnica. Naši prek¬ murski rojaki imajo vsako leto sloven¬ sko “žegnanje” kot spomin na prvo slo¬ vensko mašo, ki je bila v tem kraju 13. junija 1936. leta. Po stari domači lepi navadi je žegnanje združeno tudi s ča¬ janko in družabnim sestankom, ki vsa¬ ko leto privabi veliko rojakov, ki se ob dobrem prigrizku pomenijo o vseh do¬ mačih stvareh. Letos bo žegnanje 19. ju¬ nija. Slovesna maša bo dopoldne ob de¬ setih, popoldansko opravilo pa ob štirih. Cerkveno opravilo bo v kapeli na Ma- nuel Estevez 630, t. j. 6 kvader na levo od Av. Mitre po prvi ulici za vodo proti Dock Sudu (blizu Frigorifica La Blan¬ ca). Izstopiti je najbolje na drugem kri¬ žišču od Puente Barracas in potem 5 kvader po Chacabuco in nato na levo v ulico Manuel Estevez 630. K prazniku naših prekmurkih rojakov so vabljeni Slovenci tudi od drugod. Svobodna Slovenija je list vseh proti¬ komunističnih Slovencev. Če je še ne prejemaš, naroči si jo takoj na Victor Martinez 50. Ramos Mejia, 27. maja. Tu smo si ustanovili pevski zbor. Vo¬ di ga g. Zakrajšek Janko. Zbor poje vsako nedeljo in praznik pri slovenski maši, ki jo ima g. Kalan. Svobodna Slovenija se vzdržaje samo z naročnino. Če je še nisi poravnal, stori to čimprej in jo nakaži vsaj za pol leta! Jauregui, 25. maja. G. Stanislav Skvarča, ki je dosedaj služboval med nami, je prestavljen v Chivilcoy, kjer uspešno deluje že g. Jurak. Svobodno Slovenijo berejo vsi Slo¬ venci, zato imajo oglasi v njej vedno uspeh! Novodošlim ter staronaseljenim slo¬ venskim rojakom naznanjam, da iz¬ delujem vseh vrst “MODROCE” po domačem in argentinskem modelu SLOVENSKA HIŠA — Lanus “Este” Rečemo nista 2837 JANEZ SLAPNIČAR, tapetnik Na željo stranke pridem tudi na dom. V isti hiši se priporoča za zimske plašče, kostime ter vsa ostala v to stroko spadajoča dela po slovenskem in amerikanskem vzorcu PAVLA ERŽEN, šivlja Pismo iz Cordobe Cordoba, 15. maja. Dan za dnem sprejemamo iz Buenos Airesa pisma, v katerih nas znanci iz¬ prašujejo o razmerah v Cordobi, o za¬ služku, klimi, stanovanjih itd. Vsi ima¬ jo namreč srčno željo zamenjati pre- stolniško vlago z drugim, bolj zdravim ozračjem. To poročilce in naslednja, ki bodo še objavljena, naj bodo v pojasnilo vsem tisti», ki resno mislijo na naselitev v Cordobi. NEKAJ PODATKOV O MESTU Prebivalcev šteje mesto okrog pol mi¬ lijona in je zlasti center zelo lep ter se po svojih trgovinah, izložbah in prome¬ tu prav nič ne razlikuje od Floride. Zna¬ čilnost mesta so številne cerkve in pa drugi kulturni spomeniki, saj je Cordo¬ ba zgodovinsko mesto. Malo izven cen¬ tra pa že prevladuje španski kolonijal- ni sistem nizkih poslopij in pa ameriški sistem gospodskih “Chaletov”. Mesto ima tudi krasen park na hribčku, ki po lepoti in velikosti spominja na ljubljan¬ ski Tivoli. V parku je tudi zverinjak. Prebivalstvo je močno mešano ter je zlasti precej domačih kriolcev. V zad¬ njih letih se je priselilo mnogo Evro¬ pejcev, predvsem Italijanov in Nemcev, ki so tukajšnji industriji dali velik za¬ gon. Mnoga podjetja so tudi v švicar¬ skih in angleških rokah. Življenje samo je tukaj bolj mirno in uravnovešeno kakor pa v buenosaireš- kem Babilonu in mnogo pomeni tudi dej¬ stvo, da ni nikjer ogromnih razdalj in nepotrebnega zapravljanja časa na pre¬ voznih sredstvih. Po razsežnosti bi se dalo mesto primerjati z Zagrebom. Mestna bližnja in dalnja okolica je za argentinske prilike zelo lepa in je zla¬ sti po tej deževni dobi ponekod močno podobna naši Dolenjski. Vsled svojega zelenja je tukajšnja okolica mnogo bolj prijetna kakor pa mendoška, čeprav tu¬ di tukaj ni govora o naših lepih gozdo¬ vih. Vendar pa obstojajo gozdna pod¬ ročja in so nekateri kraji zelo slikoviti. V gorovju je dosti jezer, nekatera so umetna; pa tudi na rečicah in potokih z majhnimi slikovitimi vodopadi obiluje pokrajina. Nekatera jezera vsebujejo veliko količino soli in služijo za zdrav¬ ljenje revmatičnih in podobno. IŠČEMO SOSTANOVALCA (zak. par), ki bi mu odgovarjalo sta¬ novanje v Villa Ballester ali okolica. Natančnejša pojasnila pri Mari Rode, Guemes 1211, Martinez F. C. N. G. B. Mitre (FCCA) Prodam dobro ohranjeno moško kolo in radioaparat po zelo ugodni ceni. Avda. QUIRNO COSTA 5982, Capital. Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek. Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. SLOVENCI KANADA Guelph, 18. maja. Kanadske komisije so izbirale pretež¬ no mlade fante in dekleta, zato ni čudno, če so se ti mladi fantje takoj, ko so pri¬ šli sem, začeli ozirati po dekletih. In brž, ko so bili dani osnovni pogoji, so se zaželi poročati. Doslej so se poročili: Anton Juha iz Iga z Marico Zupančič iz Št. Vida pri Stični; Franc Levstek iz Sodražice s Tončko Bojane iz št. Petra pri Novem mestu; Joe Ban iz Toronta V proslavo spomina vseh pobitih Slovencev je napisana dosedaj naj- večja slovenska pesnitev VELIKA ČRNA MAŠA ZA POBITE SLOVEN¬ CE. Spesnil jo (je Jeremija Kalin, ilustriral pa z modernimi izvirnimi lesorezi rezbar K. Mirtič. Knjiga sama bo gotovo najlepši spomenik tem žrtvam in naj brez njega ne bo nobena družina in no¬ ben posameznik, še celo pa ne so¬ rodnik ali prijatelj pobitih. Na uvodni strani pred pesnitvijo je poseben prostor za imena tistih, ki se jih hočeš spominjati pri branju te religiozno-politične vpesnitve na¬ še krvave revolucije, našega trplje¬ nja doma in našega upanja v svetu. 220 strani obsegajoča knjiga sta¬ ne v prednaročbi in takojšnjem pla¬ čilu do 12. junila samo 12 pesov, pozneje pa bo stala 15 pesov. Na¬ ročila in predplačila sprejema up¬ rava Victor Martinez 50, Capital. Predplačilo lahko izvršite osebno ali pa znesek nakažete po giro postal. Poleg uprave sprejemajo osebna naročila in predplačila tudi: Časa Boyu, Olazabal 2336; Lojze Erjavec, fotograf, Alvarado 350, Ramos Me¬ jia; Žnidar Ivan, brivski mojster, Ca- rapachay in San Martin, Ayacucho 125. PO SVETU s Cilko Paznar z Iga; Franc Steklasa iz Žužemberka s Francko Kmetič iz Št. Jurija pod Kumom; Luis Račič iz Čateža pri Brežicah z Betko Perne iz Loma pri Tržiču; Konrad Peče iz Trsta s Hrva¬ tico Elizabeto Gregurič; Leopold Šprin- ger iz Straže pri Novem mestu z Ivan¬ ko Starin iž Trzina; France Škerl s Slavko Lovko, oba iz Cerknice; Edi Frkulj iz Strug z Anico Boh z Iga; Franc Hočevar z Ančko Hren iz Rib¬ nice; Joža Pugelj iz Ribnice se je po¬ ročila z nekim Belgrajčanom; Jože Za¬ krajšek iz Trebnja z Ivanko Mrhar z Ribnice; Franc Bajc iz št. Jerneja z Francko Potočnik iz Križ pri Tržiču; Vinko Bernik iz Žabnice pri šk. Loki z Ančko Triller iz Škofje Loke; Ivan Kukoviča iz Device Marije v Polju z Marijo Robas iz Cerkelj pri Kranju; Ja¬ nez Šušteršič iz Ljubljane z Jožo Žonta iz Št. Jošta; Ivan Vičič iz Litije s Kri¬ stino Zorman iz Ljubljane; Franc Žumer iz Cerkelj z Ančko Rak iz Device Ma¬ rije v Polju in Ivan Rabzel iz Štajerske s Štefko Mrhar iz Ribnice. Vsem novo- poročencem iskrene čestitke na novo življensko pot! — I. K. Svojim rojakom in odjemalcem naznanjam, da se s 15. junijem PRESELIM V VIRREYES, Calle Luis , Pasteur 851 F. C. N. G. B. MITRE (F. C. C. A.) Dohod do moje nove delavnice je na¬ slednji: Izstopiti je treba na postaji Virreyes, nato iti po ulici na desni strani železnice 3 kvadre nazaj in nato 6 kvadrov v globino na levo. Na sredini srednjega kvadra ulice Luis Pasteur štev. 851 bo moja nova de¬ lavnica. Zveza je dobra tudi z razni¬ mi avtobusi, kakor avtobus Liniers— Tigre 143 in drugi. JANKO ARNŠEK krojaški mojster Igralska Družina Narte Velikonja vabi vse slovenske rojake k predstavi Molierove petdejanske komedije "ŠOLA ZA ŽENE” ki jo bo v režiji g. Marjana \Villemparta uprizorila V NEDELJO 5. JUNIJA 1949 ob pol šestih popoldne v veliki dvorani "SAN JOSE" Azcuenaga štv. 158 Dvorana je opremljena z ojačevalnimi napravami. Predprodaja vstopnic skupno z gledališkim Jistom na V. Martinez 50 Slovenski Izseljeniški Oder 19 CERKVENA DVORANA V CIUDADELI D. Niccodemi: junij POST RE ŽKA 1 9 4 9 komedija v 3 dej. Začetek ob 17 uri. Vstopnice v predprodaji po običajnih cenah. "ČASA ROVE” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Obveščamo naše slovenske stranke, da imamo trenotno na prodaj nekaj komadov zapestnih ur raznih odličnih švicarskih znamk po zelo ugodni ceni. Kupujemo briljante in star nakit po visokih cenah. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5