6 1 - 6 4 V S E B I N A : Ing. Marjan Brilly: DOSEDANJI IN PERSPEKTIVNI RAZVOJ GRAD­ BENIŠTVA — Ing. Lenard Treppo: STANOVANJSKA IZGRADNJA NA HOLANDSKEM — Ing. Ljudevit Skaberne in ing. Lenard Treppo: SAT STROPI — Ing. Branko Ozvald: ADICIJSKE OPERACIJE NA LOGA- RITMIČNEM RAČUNALU — Dr. ing. Srdan Turk: POENOSTAVITEV RAČUNA ARMATURE PRI EKSCENTRIČNEM TLAKU — Ing. Janko Sketelj in dr. Marjan Rejic: PRELIMINARNO POROČILO O PREISKAVI BLEJSKEGA JEZERA — RECENZIJE ŠT. 61-64 UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK ING. LJUDEVIT SKABERNE — TISKA TISKARNA »GORENJ­ SKI TISK« V KRANJU — REVIJA IZHAJA V 10 ŠTEVILKAH NA LETO — LETNA NAROČNINA ZA NEČLANE 10.000 DINARJEV — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ERJAVČEVA 15, TELEFON 23-158 In g . M A R J A N B R I L L Y G L A S I L O D R U Š T V A G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N TEH N I K O V LRS LETO X — 1958/59 Dosedanji in perspektivni razvoj gradbeništva* DK 69:338.98 Zvezni izvršni svet in Zvezna ljudska skupščina sta pričela obravnavati predloge perspektivnih na­ črtov razvoja posameznih gospodarskih panog. V kratkem pride na vrsto tudi predlog za razvoj grad­ beništva za razdobje naslednjih petih let. Elaborat je izdelala posebna komisija strokovnjakov, ki jo je imenoval Zvezni izvršni svet in sicer na podlagi 9 referatov, izdelanih od posebnih podkomisij. Ta elaborat so poslali v podrobnejšo razpravo strokov­ nim združenjem in društvom, obravnaval pa ga je že tudi Odbor za perspektivni družbeni plan pri Zveznem izvršnem svetu. V naslednjem bcm skušal v zgoščeni obliki povzeti iz tega referata poglavitne ugotovitve o dosedanjem razvoju gradbeništva in predloge za njegov nadaljnji napredek. Dosedanji razvoj in stanje v gradbeništvu Za ves dosedanji razvoj gradbeništva je značilna nevsklajenost med nalogami, ki jih je narekovala gradbeništvu dosedanja investicijska politika, in njegovo zmogljivostjo. Saj je povojna dejavnost grad­ beništva okrog 3,5-krat večja od predvojne. V letih od 1947 do 1955 je znašala vrednost družbenih inve­ sticij 4.063 milijard din (povprečno 440 milijard din na leto). Od teh sredstev je odpadlo na gradbena dela 1.937 milijard dinarjev ali 48 % in sicer pov­ prečno 67 °/o na objekte kapitalne graditve in 23 % na objekte družbenega standarda. Obseg gradbenih del splošnega družbenega sek­ torja je bil v posameznih letih takle: Leto Vrednost grad­ benih del v milij. d in po povpr. cenah iz leta 1955 Indeks S truktura v % kapitalna družbeni izgrad. standard 1948 183.888 94 55 45 1949 209.281 107 65 35 1950 214.037 109 67 33 1951 188.112 96 77 23 1952 181.378 93 82 18 1953 201.344 103 74 26 1954 208.466 107 62 38 1955 195.716 100 66 34 1956 164.400 84 60 40 * Članek je bil napisan maja 1917 pred razpravo o per­ spektivah razvoja gradbeništva v 1. 1957 do 1961 v Zvezni ljudski skupščini. Vrednost gradbenih del v zasebnem sektorju je znašala približno 10 °/o od vrednosti del družbenega sektorja (povprečno za razdobje 1952 do 1955). Od teh sredstev je odpadlo za gradnjo stanovanj okrog 90 %. Skupni obseg gradbenih del za vse sektorje (vključno dela, ki jih je izvajala operativa JLA) je znašal: Leto Tekoče cene v m ilijardah din Stalne cene iz 1. 1955 v m ilijardah din Indeks 1952 161,4 198 90 1953 194,6 217 98 1954 224,9 230 104 1955 220,6 220,6 100 Od leta 1948 do leta 1950 je obseg gradbenih del stalno rastel. V letu 1951 in 1952 so se gradbena dela zmanjšala: da bi vskladili investicijsko graditev z realnimi možnostmi, je bilo potrebno zmanjšati obseg investicijskih naložb in spremeniti njihovo strukturo. Od leta 1953 do 1955 pa se je obseg grad­ benih del zopet povečal. Ker je bilo treba graditi hitro in čimveč, je prišlo do številnih slabosti in napak, od nezadostno pre­ študiranih investicijskih programov in slabih pro­ jektov do slabo organizirane gradnje po projektih, ki so jih izdelovali sproti — hkrati z gradnjo — ali pa celo do gradnje brez kakršnihkoli projektov. Investicijska pripravljalna dela in projektiranje Tega načina dela so precej krivi investitorji za­ radi svojih nepreštudiranih zahtev, zaradi prepozno opravljenih pripravljalnih del in preslabo obdelanih dokumentacij, ki naj bi služile za podlago gradbe­ nemu projektu. Pogosto niso imele investitorske skupine niti potrebnih strokovnjakov, ki bi bili spo­ sobni voditi in izvesti ta dela. Tako niso v investi­ cijskih programih gradbena dela predvidena v ce­ lotnem obsegu in zadostno preučena. Posledica takšnih napak, ki so bile še toliko večje zaradi nekaterih slabosti v organizaciji pro- jektanske službe, so bili tudi slabi gradbeni pro­ jekti. Reorganizacija velikih projektantskih orga­ nizacij, ki so nastale v času administrativnega upravljanja v gospodarstvu, ko je bilo treba projek­ tirati velike investicijske objekte, se je po prehodu na delavsko samoupravljanje deloma preveč za­ kasnila. Nastali so celo biroji, v katerih delajo le 2 do 3 strokovnjaki, ki ne morejo izdelati popolnega projekta, temveč so največkrat le agencije za na­ jemanje zunanjih sodelavcev. Danes je na celotnem področju FLRJ več kot 200 projektantskih organizacij; od teh je 170 včla­ njenih v Združenje projektantskih organizacij FLRJ. V teh organizacijah, ki se ukvarjajo s projektira­ njem raznih strok, je zaposlenih 6.283 oseb od tega 2.020 inženirjev, 1955 tehnikov in 2.308 ostalih. Od vseh zaposlenih je 83 % zaposlenih neposredno pri projektiranju. V teh organizacijah dela 60 % od vpisanih pooblaščenih projektantov. Kakovost projektantskega dela se ne more zbolj­ šati zaradi pomanjkanja standardov, normativov in tehničnih predpisov. Zlasti je zanemarjena izdelava tehničnih opisov, detajlov in predizmer. Analiza cen in proračun pa sta pogosto nerealna, ker nista izde­ lana na podlagi načrta za organizacijo gradbišča. Zaradi slabe strokovne sestave revizijskih ko­ misij se pojavljajo pri pregledih številne napake. Za delo teh komisij ni nihče odgovoren, prav tako ni nobenih možnosti, da bi prepovedali nestrokovno delo posameznikov ali pa celo komisije. Gradbena operativa Pod vplivom takih okoliščin so rastla in se raz­ vijala gradbena podjetja. Njihov ekstenzivni razvoj je povzročil vrsto materialnih in ekonomskih ne­ skladnosti v samem gradbeništvu. Iz predvojne gradbene dejavnosti, ki je bila majhna in v strokovnem pogledu preprosta, med drugo svetovno vojno pa je skoraj povsem zamrla, je bilo treba preiti v povojnih. letih na obsežna in strokovno zamotana gradbena dela. Z zaposlitvijo zelo številne delovne sile in uporabo primitivne me­ hanizacije je bilo do leta 1950 organiziranih 450 gradbenih podjetij in 285 investitorskih izvajalskih organizacij. Od teh podjetij je bilo 92 večjih orga­ nizacij, ki so zgradile skoraj vse ključne objekte. Konec leta 1955 se je število podjetij dvignilo na 485, do konca leta 1956 pa se je njihovo število zmanjšalo na 423. Pretežna večina le-teh (okrog 77 %) se ukvarja z visokimi gradnjami. Po pomemb­ nosti nalog so bila podjetja v letu 1955 takole raz­ vrščena: Obseg nalcge v m ilijardah din Število % % skupno opravljenega dela do 500 390 80,4 26,7 od 500 do 2.000 80 16,5 47,7 preko 2.000 15 3,1 25,6 Številna majhna podjetja nimajo potrebnih osnov­ nih sredstev, niti potrebnih tehničnih in ekonomskih strokovnjakov, prav pogosto še zadostnega števila kvalificiranih delavcev ne. Delovna sila Obsežna gradbena dela v preteklih letih so bila narejena na račun tega, da smo zaposlili veliko šte­ vilo delovne sile: Leto 1952 1953 1954 1955 Štev. zaposlenih 193.000 233.000 266.000 276.000 Število opravljenih delovnih ur znaša povprečno za vsa povojna leta 449 milijonov na leto, oziroma od 1.830 do 1.900 na delavca v enem letu. V gradbeništvu nam je v povojnih letih zelo pri­ manjkovalo strokovne delovne sile, kar kaže struk­ tura kadra po kvalifikacijah: priučeni in nekvalificirani delavci 64,2 % kvalificirani delavci 16,0 %> visokokvalificirani delavci 4,4 °/o inženirji in tehniki 5,0 % učenci v gospodarstvu 2,0 %> uslužbenci 8,4 °/o Normalni kvalifikacijski sestav bi zahteval 35 do 40 °/o kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Poleg tega je neugoden tudi starostni sestav delavcev v gradbeništvu. Od kvalificiranih in visoko kvalifi­ ciranih delavcev jih je 46.4 °/o starih od 45 do 60 let, medtem ko je iste starosti 28 % polkvalificiranih delavcev. Povprečni letni dotok novih kadrov ne krije potreb. Ker moramo pretežno večino gradbenih del opravljati ročno, vpliva vsaka sprememba del na število zaposlenih. Te spremembe pa so še bolj ob­ čutne zaradi velikih sezonskih kolebanj. Razlika med najnižjim in najvišjim številom zaposlenih znaša v zadnjih treh letih 20 do 50 °/o od povprečnega šte­ vila zaposlenih v letu. Tako veliko kolebanje povzročata nizka raven proizvodnih sil in zaostali način gradnje. Zato se pojavlja v gradbeništvu v letnih mesecih veliko število nekvalificiranih sezonskih delavcev, Stalnih delavcev ni mogoče pritegniti v gradbeništvo zaradi neugodnih delovnih pogojev. Tudi dosedanja tarifna politika ni stimulirala do­ toka novih kadrov. Kljub težkemu in poltežkemu delu v gradbeništvu so povprečne plače gradbenih delavcev skoraj na zadnjem mestu. V letu 1955 je bilo razmerje plač v raznih pa­ nogah gospodarstva takole: Indeks Industrija in rudarstvo 100,0 Gradbeništvo 85,7 Rudarstvo 112,5 Črna metalurgija 117,6 Barvna metalurgija 111,7 Kovinska industrija 107,8 Lesna industrija 90,9 V nekaterih drugih državah je na primer raz­ merje plač v gradbeništvu nasproti plačam v indu­ striji takšnole: Država 1950 1951 1952 1953 1954 1955 Anglija 1,11 1,10 1,20 1,03 1,08 1,10 Švedska 1,26 1,27 1,27 1,34 1,34 1,31 Francija 1,16 1,23 1,15 1,14 1,14 1,13 Šolstvo in strokovna izobrazba Zlasti škodljivo je to, da nimamo enotnega si­ stema za vzgojo novih kadrov. Obstoji cela vrsta nižjih in srednjih strokovnih šol, tehnikumov in raznih tečajev, ki pa med seboj niso povezam in vsklajeni. Mladino je vedno težje pridobiti za uče­ nje raznih poklicev, zato nastaja tudi vedno večje nesorazmerje med strokovnimi kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi ter nekvalificiranimi delavci. Pri pouku na fakultetah in srednjih tehničnih šolah se pojavljajo razne težave in pomanjkljivosti. Imamo najrazličnejše šole za učence v gospodarstvu: industrijskega, obrtniškega in internatskega tipa, pa tudi periodične šole. Vse te šole ne krijejo potreb, zlasti ne v pogledu kakovosti. Mimo tega so v povojnih letih delavce kar mno­ žično usposabljali in sicer preprosto s privajanjem za določeno delo, kar je imelo zelo negativne posle­ dice na strokovno raven delovne sile v gradbeništvu. Večinoma to priučevanje ni bilo zaključeno s po­ trebnim izpitom in ti delavci nimajo ustreznih do­ kumentov o svoji usposobljenosti. Nimamo pa nikakih šol ali tečajev za usposab­ ljanje strojnikov pri gradbenih strojih, čeprav terja skromna, nasproti predvojni, pa vendarle štirikrat povečana mehanizacija veliko število ustreznih stro­ kovnjakov za ravnanje s temi stroji. Mehanizacija V splošnem je mehanizacija v gradbeništvu stara in zastarela. Več kot 75°/o gradbenih strojev je že amortiziranih. Poreklo gradbenih strojev konec leta 1950 je bilo takole: Da je gradbeništvo zelo slabo opremljeno s stroji, pokaže naslednji pregled vrednosti osnovnih sred­ stev na zaposleno osebo v raznih panogah: Industrija in rudarstvo Kmetijstvo Trgovina, turizem in gostinstvo Gradbeništvo Obrt 882.000 din 383.000 „ 27.000 „ 131.083 „ 120.000 „ Primerjava z drugimi deželami prav tako pokaže nizko stopnjo opremljenosti. Dežele ZDA IN Francija FLRJ Leto 1949 in 1950 1952 in 1956 Razmerje med vrednostjo osnovnih sredstev in vrednostjo del v enem letu od 0,8 do 1,5 0,145 0,203 Poleg slabe opremljenosti s stroji kaže struktura mehanizacije, da znašajo delovna sredstva le 48,5 %, transportna sredstva 27,4 % in 24,1 % ostale kate­ gorije. Če upoštevamo še, da spremembe obsega in vrste del v posameznih letih vplivajo na uporablja­ nje gradbenih strojev, potem lahko ugotovimo, da na eni strani posamezne vrste strojev stoje, med­ tem ko moramo na drugi strani delati ročno. Taka slaba opremljenost gradbeništva je razum­ ljiva, če upoštevamo, da so bile investicijske naložbe v gradbeništvu od leta 1945 do 1952 minimalne, od leta 1952 do 1955 pa so znašale le 2,9 % od celotnih naložb v gospodarstvu. Pri tem smo v glavnem na­ bavljali mehanizacijo za dela na ključnih objektih (industrija, hidrocentrale in deloma železniške proge), medtem ko po prehodu na povečano izgradnjo ob­ jektov družbenega standarda nismo nabavili meha­ nizacije za gradnjo visokih zgradb. Zato je tudi proizvodnost na tem področju posebno nizka. Produktivnost Posledica takega stanja je stalen padec produk­ tivnosti vzporedno s povečanim obsegom gradbenih del: vojni plen nemškega in italijanskega porekla 15 % stroji iz stare Jugoslavije 25 % angleški in amerikanski stroji 29 % iz raznih dežel in deloma Jugoslavije 31 % Starostna struktura teh strojev konec leta 1952 pa kaže, da je strojev, ki so v rabi več kot 37 let 3,4°/o od 27 do 37 let 7,6%> od 13 do 27 let 45,1% manj kot 13 let 43,9% Izrabljenost strojev konec leta 1952 je znašala 49 %, medtem ko je konec leta 1954 bila 40,7 %. Zato je tudi stalno okrog 30 % strojev neuporabnih. V letih 1952 1953 1954 1955 Vrednost dela ene efekt, ure v din 545 490 470 440 Indeks 100 90 89 81 Kapacitete so se povečale v glavnem na račun nekvalificirane delovne sile z nizko produktivnostjo. K temu je pripomogel tudi sistem obračunskih plač v letu 1953 in 1954 in pa sprememba strukture del, ko je gradnja visokih zgradb terjala večje število delavcev. Opremljenost podjetij se pri tem ni bistveno spremenila, kar je bila nedvomno posledica visokih cen gradbenih strojev, veljavnih instrumentov o anuitetah, amortizaciji, obrestih na osnovna sredstva in davka na promet. Razmerje med cenami strojev in plačami delavcev je bilo v začetku leta 1956 takole: Država Valuta Cenabuldožerja Povprečni zaslužek nekval. delavca R azm erje cene buldožerja in zaslužka FLRJ din 45,680.000 12.500 z otroškim dodatkom za 2 otroka 3.660.— Italija Lire 16,800.000 25.000 672 — Angl. Funt 9.600 25 384 — ZDA Dolar 23.000 150 153 — Spremembe instrumentov, ki so nastale z druž­ benim planom za leto 1957 so skupaj z znižanjem cen gradbenih strojev domače izdelave bistveno iz- premenile razmerje med ročnim in strojnim delom. Strojno delo se je pocenilo zaradi znižanja cen strojev za povprečno 27 %, zaradi znižanja obresti na osnovna sredstva od 6 % na 2 % in pa zaradi novega načina odplačevanja anuitet. Zaradi boljše opremljenosti srednje velikih pod­ jetij (obseg proizvodnje od 0,5 do 2,0 milijardi din na leto) in velikih podjetij (obseg proizvodnje med 2,0 milijardi din na leto) je vrednost opravljenega dela na 1 delavca pri srednje velikih podjetjih za 16 %, pri velikih pa za 40 % večja kot pri malih podjetjih (obseg proizvodnje do 0,5 milijarde din na leto). 1952 1953 1954 1955 Na režijska dela odpade: % od celotnega obsega del, ki so ga opravila gradbena podjetja 21,5 23,0 14,3 16,3 V dobi administrativnega upravljanja so admini­ strativni ukrepi enako vplivali na izvrševanje grad­ benih del, bodisi da so jih opravljala gradbena pod­ jetja ali pa režijske skupine. Sedaj je stanje drugačno: režijske skupine prenašajo del stroškov gradbene proizvodnje na stroške osnovnih delavnosti, kar škoduje urejanju razmer na gradbenem tržišču. Eden izmed vzrokov nizke produktivnosti v grad­ beništvu so tudi zastoji pri delu, na katere odpade od normalnega delovnega časa: 37,4 % od tega: na neopravičene izostanke 10,8 % na opravičene izostanke 4,9 % na izgube vsled slabe organizacije dela 12,7% na tehnične zastoje 5,9 % na izgube zaradi vremenskih razmer 3,1% Iz analize zaključnih računov gradbenih podjetij (za 188 podjetij v letu 1954 in 205 podjetij v 1. 1955) vidimo, da se dobiček v zadnjih letih vidno manjša, prav tako pa kaže razmerje med plačami in dobič­ kom na različno proizvodnost dela: 1954 1955 m aterialni stroški 61.8 % 66,9 % am ortizacija, obresti na osnovna sredstva in zemljarina 4,4 % 4,7 % obračunski fond plač s social­ nim prispevkom 20,5 % 21,1 % dobiček in davek na prom et 13,3 % 7,3 % Gradbeno-obrtniška dela Na gradbeno-obrtniška dela odpade pri visokih zgradbah povprečno 47 % vrednosti celotnega ob­ jekta. Pri teh delih sodeluje okrog 25 vrst raznih gradbeno-obrtniških podjetij, ki opravljajo takoime- novana zaključna dela. Zato ni pravilno, da s prisil­ nim včlanjevanjem teh podjetij v obrtniško zbornico razdvajamo gradbeništvo. Kapacitete gradbeno-obrtniških podjetij niso za­ dostne. Porast števila podjetij, ki ga kažejo stati­ stični podatki v zadnjih letih, je le posledica preli­ vanja kapacitet obrti iz gradbeništva in iz družbe­ nega sektorja v zasebna. V zasebnem sektorju se je število delavnic povečalo od leta 1951 do 1954 za 7.039, medtem ko je bilo v družbenem sektorju v tem razdobju osnovanih le 395 novih podjetij in delavnic. Do konca leta 1955 ni bilo skoraj nič investira­ nega za razvoj gradbene obrti. Tehnična zaostalost gradbene obrti je vzrok, da so kapacitete gradbene obrti in gradbene operative nevsklajene. Gradbena obrt ima zato monopolni položaj in cene teh del nenehno rastejo. Tega je precej kriv tudi zasebni sektor, ki je zelo močan, saj odpade danes v 25 stro­ kah gradbene obrti na 1 podjetje oziroma delavnico družbenega sektorja skoraj 20 zasebnih delavnic. Ker družbeni sektor ne more sam opraviti potreb­ nega obsega del, izvaja privatni sektor obsežna dela na investicijskih objektih. Neenakomerna razdelitev gradbeno-obrtniških kapacitet po republikah in slabo izkoriščanje le-teh zaradi raznih objektivnih in sub­ jektivnih vzrokov še povečava deficit, ki je zlasti občuten pri instalicijskih delih (razen elektroinsta- lacijah), pri teracersko-fasadnih delih, pri keramič­ nih, parketarskih, kamnoseških in slikarsko-pleskar- skih delih. Zaostalost te delavnosti potrjuje dejstvo, da v letu 1954 ni imelo 42,3 % delavcev, zaposlenih v gradbenih obrtih, nobenih dokazov o strokovni iz­ obrazbi, visokokvalificiranih pa je bilo le 12% delav­ cev. Stari kadri odhajajo v pokoj oziroma zapuščajo delo, število učencev pa je trikrat manjše od šte­ vila, kakršno bi moralo biti glede na potrebe. Industrija gradbenega materiala V proizvodnji gradbenega materiala so dosegli v zadnjih letih precejšnje uspehe. Mimo obsežnejše proizvodnje je zlasti pomembno, da se je razširi! in izpopolnil izbor materiala. Vendar so proizvodne sile še vedno — zlasti pri proizvodnji osnovnega gradbenega materiala — na zelo nizki stopnji. Zato je tržišče neenakomerno oskrbljeno, velike težave povzroča predvsem oskrba z materialom enake ka­ kovosti in asortimenta. Zaradi premajhnih zalog materiala je treba dela pogosto prekinjati; s tem se dela zavlačujejo, njihova kakovost pada, stroški pa naraščajo. Industrija gradbenega materiala je v svojem raz­ voju zelo zaostala za ostalimi industrijskimi pano­ gami. Pretežni del obstoječih obratov je star 30 do 50 let. V povojni dobi so te obrate čez mero izko­ riščali, pri tem pa prav nič izboljševali in preurejali. V to industrijsko panogo je bilo v povojnih letih in­ vestiranega vsega 1,6 %> od vseh investicij v indu­ striji. Taka tehnična raven te industrije zadržuje razvoj sodobnega in ekonomičnega načina grajenja z novimi materiali. Težki delovni pogoji in nestimulativne plače po­ vzročajo veliko fluktuacijo delavcev v tej panogi, kar zop-et neugodno vpliva na raven njene proizvod­ nje. To fluktuacijo še povečava sezonski značaj dela. Šol za vzgojo kvalificiranih delavcev ni, manj­ kajo tudi predpisi, s katerimi bi delavcem priznali kvalifikacijo. Proizvodnja gradbenega materiala še vedno ne krije vseh potreb, zlasti ne glede kakovosti in izbora: industrija opečnih izdelkov v vsem povojnem času ni krila potreb. Manjkajo naravne in umetne sušil­ nice. V glavnem izdelujejo le polno opeko in še to slabe kakovosti: cementni industriji primanjkuje silosni prostor za uravnavanje proizvodnje in potrošnje; proizvodnja kamna, drobljenca, gramoza in peska je primitivna; večina mest nima sodobnih separacij; proizvodnja apna je primitivna in obenem de­ ficitna; proizvodnja stekla debeline 5 do 6 mm in luksfer prizem sta nezadostna. Tudi kakovost okenskega stekla ne ustreza; montažnih elementov industrija skoraj ne pro­ izvaja; le deloma izdelujejo te elemente na obrtniški način; rezani les iglavcev je primanjkoval v vsem do­ sedanjem obdobju. Nezadostna je bila doslej še: proizvodnja okovja, elektroinstalacijskega ma­ teriala, raznih umetnih mas, barv, lakov, olj, insta­ lacijskega materiala za vodovod in kanalizacijo, oseb­ nih dvigal itd. Proizvodne sile v industriji gradbenega materiala so tako zaostale, da ne bo mogoče v prihodnje zado­ voljiti potreb, če ne bodo vložena znatna sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo njenih obratov. Znanstveno-raziskovalno delo doslej ni bilo do­ volj vskiajeno in povezano. Na tem področju dela sedaj 9 samostojnih institutov, zavodov in labora­ torijev, v katerih je zaposlenih 179 inženirjev, 178 tehnikov in 96 laborantov. Od teh sta dobro oprem­ ljena inštituta v Beogradu in Ljubljani, medtem ko je inštitut v Zagrebu nezadostno opremljen. V Sa­ rajevu, Skopju in Titogradu ni takih inštitutov, temveč so le laboratoriji. Podobne ustanove imajo tudi vse • univerze oziroma tehnične fakultete. Pri projektantskih organizacijah, gradbenih pod­ jetjih in podjetjih industrije gradbenega materiala večinoma ni stalno organiziranega dela za pospeše­ vanje napredka v proizvodnji. To delo je zlasti ne­ zadostno razvito na področju industrije gradbenega materiala, mehanizacije gradbenih in gradbeno- obrtniških del, proizvodnje elementov za vgrajevanje in novih gradbenih metod. Letos je Svet za pospeševanje napredka v grad­ beništvu pri Zvezni gradbeni zbornici prvič izdelal perspektivni plan za pospeševanje napredka v grad­ beništvu . Gradbena zakonodaja in organizacija organov državne uprave Organizirano delo v gradbeništvu je bilo v pre­ tekli dobi oteženo zaradi pomanjkanja splošnih in strokovno-tehničnih predpisov, standardov, norma­ tivov itd. Manjka gradbeni zakon, niso urejeni pred­ pisi o investicijski izgradnji, nepopolni so predpisi o gradbenem projektiranju in reviziji projektov. Prav tako ni urejeno gradbeno tržišče: oddajanje gradbenih del v izvedbo, splošni in posebni pogoji za izvajanje del, tehnični pogoji, tehnični prevzem opravljenih del in kolavdacija. Pomanjkanje tehnič­ nih predpisov je zlasti občutno v projektantski de­ javnosti. V industriji gradbenega materiala manjkajo najosnovnejši standardi za material, montažne ele­ mente, konstrukcije itd. Takemu stanju je predvsem vzrok dosedanja or­ ganizacija državnih organov, ki so pristojni za zadeve gradbeništva. V dobi administrativno upravljanega gospodarstva je bil poglavitni smoter teh organov zagotoviti izgradnjo ključnih objektov. Širše politike v pcgledu pospeševanja napredka proizvodnje niso vodili, hitrost gradnje pogosto ni dovoljevala no­ benih ekonomskih analiz tehničnih zasnov. Proble­ mov gradbeništva, ki je bilo razbito na več področij, nismo reševali enotno. V novem gospodarskem sistemu so se občutno skrčili centralni organi uprave in ojačili lokalni. Zato se je ukvarjalo s problemom gradbeništva v zveznem organu in v republiških organih sekreta­ riata za gospodarske zadeve le neznatno število gradbenih strokovnjakov (pogosto le dva). Leta 1956 je bil ustanovljen Zvezni sekretariat za industrijo v katerem se ukvarjata z vprašanji gradbeništva 2 strokovnjaka, medtem ko so v republikah upravni organi za zadeve gradbeništva različno organizirani. V okrajih in občinah so gradbeni organi večinoma v sestavu organov za komunalne zadeve in urbanizem. Tržišče in cena Nerazvite proizvodne sile v gradbeništvu, grad­ beni obrti in industriji gradbenega materiala so povzročile počasno in drago gradnjo. V vseh povoj­ nih letih (razen v letu 1951 in 1956) je bilo povpra­ ševanje v gradbeništvu večje od ponudbe. Zato cene gradbenih del v celoti in posameznih elementih na­ raščajo: 1938 1947 1951 1952 1954 1955 Cene gradbenih del 100 495 512 2.250 3.110 3.340 Stroški mate­ riala 100 500 473 2.260 2.740 3.030 Obrtniška dela skupno s plačami 100 468 680 2.600 7.560 8.150 Neposredne plače gradb. del. 100 219 277 655 666 692 Režija z amorti­ zacijo in dobičkom 100 970 925 4.200 5.850 6.320 V dobi administrativnega upravljanja v gospo­ darstvu (1947—1951) so bile cene predpisane, vendar so kljub temu malenkostno rasle. Skok cen od leta 1951 na leto 1952 je le posledica preračunavanja cen na novo raven. Od leta 1952 naprej cene naglo ra­ stejo, zaradi vedno obsežnejših gradbenih del. Poleg tega pa so na dvig cen vplivali še razni objektivni in subjektivni vzroki. Stroški za material so se od leta 1952 do 1955 stalno in znatno povečali, kar je bil glavni razlog za dvig cen gradbenih del. Najbolj pa so poskočile cene gradbeno-obrtniških del, kar je posledica mo­ nopolnega položaja gradbene obrti. Posledica slabe organizacije dela in raznih objektivnih vzrokov je tudi porast režijskih stroškov. Neurejenost gradbenega tržišča, zlasti pomanj­ kanje predpisov o oddaji del je vzrok, da se cene v gradbeništvu kljub zmanjšanemu obsegu del še ved­ no niso ustalile. V letu 1955 je bila še večina del oddanih po neposredni pogodbi, v letu 1956 pa je bila že polovica del oddanih po licitaciji. Zaradi ne­ urejenih razmer in pomanjkanja podrobnejših enot­ nih predpisov, licitacije še niso rodile pričakovanih uspehov. V nekaterih primerih znašajo razlike med proračunsko vsoto in najnižjo ponudbo celo do 60%>, razlike med najnižjo in najvišjo ponudbo pa do 56°/o. Vzrok takemu stanju so predvsem nepopolni licita­ cijski elaborati. V vseh primerih pa, ko so bili izpol­ njeni osnovni pogoji za pravilno izvedbo licitacij, so le-te privedle do ugodnih rezultatov. Nejasni predpisi o tehničnem prevzemu del so vzrok, da se komisije pogosto vmešavajo v pogod­ bene odnose med investitorjem in izvajalcem. Pri kolavdacijah pa se pojavljajo nepremostljive težave pri ugotavljanju stroškov za pretekla leta vsled spre­ membe cen v posameznih letih, zlasti ker je za gradbena podjetja predpisan letni obračun in raz­ delitev skupnih dohodkov. Superkolavdacij praktično sploh ne izvajajo. Perspektivni razvoj gradbeništva Gospodarska politika predvideva v naslednjem obdobju dvig življenjske ravni in enakomernejši raz­ voj posameznih gospodarskih področij in panog. Iz­ polnitev teh nalog terja hitrejši razvoj kmetijstva, stanovanjsko - komunalne graditve, racionalizacije v industriji in prometu ter graditev energetskih ob­ jektov. Obseg investicij naj bi bil tak, da bi zagotovil čimvečji dvig proizvodnje in narodnega dohodka, pri čemer naj bi se hkrati in skladno povečala tudi osebna in ostala potrošnja. Spreminja se struktura investicij: investicijske naložbe v industriji so manjše, večajo pa se v kmetijstvu, energetiki, prometu, gradbeništvu, zlasti pa v stanovanjski iz­ gradnji. Gradbeništvo bo moralo izvesti mnogo obsežnejša dela na objektih družbenega standarda, melioracijah, pri gradnji energetskih objektov ter pri rekonstruk­ ciji in modernizaciji prometnih poti. Potreben dvig življenjske ravni, stalen porast namenskih investi­ cijskih skladov in potrebno vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada terja ustrezno povečanje fi­ zičnega obsega gradbenih del. Računamo, da bo treba obseg gradbenih del postopoma povečati za 30 do 40% v primerjavi z dosedanjim. Ta, večji obseg gradbenih del je mogoče doseči z investicijskimi naložbami v industrijo, ki proizvaja za potrebe gradbeništva, v gradbeno obrt in samo gradbeništvo. Če bi uvedli v gradbeni proizvodnji pravilni plačilni sistem in nagrajevali organizatorje proizvodnega procesa, bi v njej dosegli napredek, hkrati pa tudi padec cen. Spremenjena struktura del in povečani obseg gradbene dejavnosti postavljata velike naloge pro­ jektantom in graditeljem. Nova struktura del terja večje število kvalificiranih delavcev in bogatejšo izbiro gradbenih materialov. Hitrejša in ekonomič- nejša graditev je odvisna predvsem od naglega raz­ voja in modernizacije industrije gradbenega mate­ riala in elementov za vgrajevanje. Sistem in metode gradnje Postopoma je treba uvesti sodobni sistem grad­ nje; pri gradnji nizkih zgradb z mehanizacijo del in modernizacijo tehnoloških postopkov, medtem ko bomo pri visokih zgradbah dosegli mehanizacijo del tako, da bomo najprej pospešili napredek v proiz­ vodnji gradbenega materiala in elementov za vgra­ jevanje. Sodobni način gradnje pri visokih zgradbah se razvija preko modernizacije tradicionalnega načina gradnje do vedno večje uporabe polmontažnega si­ stema. Razen osnovnega nosilnega sistema monti­ ramo vedno večje število manjših in lažjih elemen­ tov, ki jih proizvajamo na industrijski način. Na­ daljnja razvojna faza pa je polna montaža zgradb s težjimi elementi in deli zgradb, ki jih proizvajamo na industrijski način. Pospeševanje razvoja proizvodnih sil Predvsem je treba v gradbeništvu odpraviti obrt­ niški značaj proizvodnje in uvesti sodobni način gradnje. Pogoj za to je: modernizirati in povečati industrijsko proizvodnjo materiala in elementov za vgrajevanje, zboljšati mehanizacijo gradbenoobrtni- ških in gradbenih del, povečati dotok strokovnih delavcev in inženirsko-tehničnega kadra z uvedbo ustreznega plačilnega in premijskega sistema. Za novo mehanizacijo v gradbeništvu bi bilo treba investirati v naslednjih letih okrog 70 milijard dinarjev: tako bi bilo gradbeništvo več kot dvakrat bolj opremljeno kot sedaj. Za nabavo opreme in mehaničnega orodja v grad­ beni obrti bi bilo potrebnih 5 milijard dinarjev. Z uvedbo novih delovnih metod in uporabo sodobnih materialov bi ta proizvodnja izgubila svoj cehovsko- obrtniški značaj in se spojila z gradbeništvom v celoto. S tem bi deloma zmanjšali pomanjkanje kva­ lificiranih delavcev, ostanek deficita pa bi lahko odpravili z uvedbo montaže posameznih delov. Na ta način bi se dvignila produktivnost do 60%, obenem pa bi dosegli znižanje gradbenih stroškov za 12 do 14% (pri neizpremenjenih cenah gradbenega materiala). Če bomo vskladili razvoj industrije grad­ benega materiala s predvidenim obsegom in struk­ turo gradbenih del, bomo mogoče dosegli tudi sta­ bilizacijo gradbenega tržišča. Perspektivni plani, sistem fondov in dosledno zagotovljena sredstva za ves objekt bodo omogočili izvajalcem pregled nad obsegom nalog in bodo le-ti zato lahko bolje organizirali proizvodnjo. Z izdajo tehničnih predpisov bo omogočena kon­ trola kakovosti proizvodnje in ureditev tržišča, obe­ nem pa je treba izdati predpise o pogojih za nasto­ panje na tržišču, o licitacijah, o splošnih in tehničnih pogojih in o tehničnem prevzemu. Urejeno stanje na tržišču bo omogočilo tudi pra­ vilno organizacijo in razvoj gradbenih podjetij, pa tudi stalnih in začasnih režijskih skupin. Delovna sila Za izvedbo zastavljenih nalog je treba zaposliti povprečno 248.000 oseb na leto. Z modernizacijo proizvodnje gradbene industrije, boljšo opremlje­ nostjo in uporabo sodobnih gradbenih metod bo mogoče kljub obsežnejšim gradbenim delom posto­ poma zmanjševati število nove nekvalificirane de­ lovne sile. Ta prihranek znaša letno okoli 15% od skupnega števila zaposlenih. Nasprotno pa bomo potrebovali več inženirsko-tehničnega kadra in kva­ lificiranih delavcev. Zelo je opravičena bojazen, da pri današnjih razmerah ne bo mogoče zadovoljiti teh potreb. Po nekaterih računih bomo potrebovali glede na sedanje zaostalo stanje gradbeništva 7 do 10 let, da odpravimo pomanjkanje kadrov. Pomanjkanje strokovnih kadrov je mogoče rešiti le s pospeševanjem napredka v gradbeništvu, kar bo omogočilo kvalitativni skok v pogledu organizacije dela, mehanizacije in industrializacije tehnološkega procesa. Eden prvih ukrepov bi bila uvedba takega plačilnega in premijskega sistema, ki bi omogočil, da bi povprečna plača delavcev v gradbeništvu — če bi se seveda dvignili strokovnost in produktivnost — ustrezala plačam v ostalih gospodarskih panogah. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi posebno težavne življenjske in delovne pogoje. Sistem razdelitve dohodka ne bi smel zadrževati dviga produktivnosti, temveč bi moral delovati sti­ mulativno. Ker je v gradbeništvu nemogoče izločiti tržni dobiček, bi morali vsako povečanje dohodka obravnavati kot celoto. Razčlenjevanje dohodka za stimulacijo zmanjševanja proizvodnih stroškov je mogoče uporabiti le pri notranji razdelitvi v okviru samega podjetja. Iz dohodka je treba formirati rezervni plačni sklad, iz katerega bi izplačevali plače, kadar bi ob­ jektivne okoliščine preprečile formiranje dohodka. Poleg tega je treba misliti tudi na fond za kritje stroškov naknadnih popravil že izvršenih del. Pospeševati je treba proizvodnost posameznikov s primernimi ukrepi za dvig storilnosti: obračunavati zaslužek delavca po učinku, uporabljati akord in druge oblike norm. Nadalje je treba izvesti nagra­ jevanje strokovnjakov - organizatorjev proizvodnega procesa, ker je od njih v veliki meri odvisna pro­ duktivnost dela. Njihov uspeh je mogoče oceniti s primerjavo stroškov po interni kalkulaciji podjetja z dejanskimi stroški proizvodnje. Šolstvo Sistem šolstva mora biti tak, da bo zagotovil po­ trebno število in kakovost kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev in inženirsko - tehničnega osebja. Izpopolniti je treba programe na srednjih tehničnih in visokih šolah, osnovati dvoletno šolo za polirje in zagotoviti izobrazbo strokovnih delavcev, predvsem z zimskimi šolami. Izjemoma bi bilo treba dopustiti sprejem učencev v šole za kvalificirane delavce s 6 razredi osemletke in skrajšati učno dobo na 1 do največ 2 let. Organizirano je treba vzgajati tudi kadre za strojnike pri gradbenih strojih. Znanstveno raziskovalno delo mora zajeti vse probleme v zvezi s pospeševanjem napredka v grad­ beništvu, gradbeni obrti in industriji gradbenega materiala. V ta namen je treba izvesti vrsto študij, raziskav, analiz in podobno. Predvsem je treba doseči pri tem delu potrebno povezavo med grad­ benimi podjetji, industrijo gradbenega materiala in podjetji gradbene obrti na eni strani in inštituti ter strokovnimi združenji na drugi strani. Politiko znan- stveno-raziskovalnega dela je treba usmerjati na podlagi perspektivnega razvoja gospodarstva oziroma gradbeništva in delo organizirati preko inštitutov s samostojnim finansiranjem. Naloge je treba določiti s pogodbo, ki jo sklepa z inštituti Sklad za pospeše­ vanje napredka v gradbeništvu. Spopolniti je treba inštitut v Zagrebu in labora­ torije v Skopju, Sarajevu in Titogradu. Zvezni, re­ publiški in ostali organi upravljanja bi morali po­ godbeno oddati znanstveno-raziskovalno delo, ki ima značaj dolgoročnih in perspektivnih raziskav. Center za pospeševanje napredka v gradbeništvu pri Zvezni gradbeni zbornici bi moral voditi celotno evidenco vseh znanstveno-raziskovalnih del in orga­ nizirati informativno službo o dosežkih na tem pod­ ročju v FLRJ in drugod po svetu. Investicijska pripravljalna dela in projektiranje Predvsem je treba opustiti vse metode planiranja in finansiranja gradbenih del, ki onemogočajo ne­ prekinjeno gradbeno proizvodnjo. Z dolgoročnimi načrti je treba zajeti investicijska pripravljalna dela in gradnjo vsega objekta ter zagotoviti potrebna finančna sredstva. Na novo je treba predpisati sestavo programov, izdelavo regionalnih in urbanističnih načrtov in postopek za njihovo potrjevanje. Nadalje je treba organizacijsko in strokovno urediti investitorsko službo. Investicijske naložbe bi bilo treba opravičiti z naslednjo dokumentacijo: Investicijski program — krajša ekonomska ute­ meljitev predvidene investicijske naložbe, s katero se odobri nadaljnji študij. Investicijski projekt — podrobnejša tehnično- ekonomska študija na podlagi katere so odobri inve­ sticijsko posojilo. Uvesti je treba sistem pooblaščenih strokovnja­ kov za vse stroke, da bi uredili delo pri izdelavi investicijskih elaboratov. Urediti je treba tudi revi­ zijo teh elaboratov, tako da bi revizijo investicijskih projektov prenesli na upravna telesa posameznih fondov, t. j. na organe, ki so odgovorni za pravilno in racionalno izrabo investicijskih sredstev. Določiti je treba sankcije za nepravilno delo po ■ sameznih članov ali cele komisije in prepovedati delo posameznikov oziroma celih komisij, ki nimajo po­ trebnih strokovnih kvalifikacij. Urediti je treba projektantsko službo in dovoliti registracijo le tistih projektantskih organizacij, ki imajo tak strokovni sestav, da lahko izdelajo s stalno zaposelnim osebjem gradbeni del projekta (načrti, statika, poprejšnje izmere in proračun). Poleg samostojnih podjetij in birojev je treba omogočiti delo tudi birojem pri gradbenih podjetjih, birojem s samostojnim finansiranjem (urbanistični zavodi, inštituti in podobno) in birojem pri nekaterih službah javnega značaja (uprava za ceste, PTT, vodno go­ spodarstvo, komunalna služba itd.). Vse ostale ob­ like projektiranja je treba prepovedati. Prav tako je treba urediti vprašanje zunanjih sodelavcev, ome­ jiti se je namreč treba le na tiste strokovnjake, ki so sposobni prispevati k boljši kakovosti projekti­ ranja. Urediti je treba izdelavo proračunov in predpi­ sati navodila za izdelavo kalkulacij. Glavne projekte naj pregledajo pooblaščeni re- videnti, ki obenem s projektantom odgovarjajo za pregledani del projekta. Projektanti morajo prevzeti tehnični in finančni nadzor nad izgradnjo objekta. Projekte za zasebnike za stanovanjske zgradbe in poljedelske objekte naj bi izdelovali pooblaščeni projektanti izven projektantskih organizacij. Splošni in tehnični predpisi — Evidenca Čimprej je treba pripraviti in izdati nove pred­ pise o regionalnem in urbanističnem planiranju, o projektiranju nasploh in posebej o gradbenem projek­ tiranju, o investicijski izgradnji, razne tehnične pred­ pišejo tehničnem prevzemu, o kolavdaciji in super- kciavdaciji in podobno. Mimo finančnih pokazateljev je treba uvesti tudi materialne za spremljanje izvajanja fizičnega obsega gradbenih del. Nadalje je treba uvesti register cen za posamezne materiale in določene vrste gradbenih del. Končno je treba uvesti tudi arhiv tehnične do­ kumentacije, kjer bi hranili vso tehnično dokumen­ tacijo. Industrija gradbenega materiala Da bi ustvarjali pogoje za prehod na sodobni način gradnje je treba rekonstruirati vso industrijo gradbenega materiala, izpopolniti in opremiti indu­ strijo betonskih tovarniških izdelkov, zgraditi nove kapacitete za deficitarne materiale, zgraditi kapa­ citete za proizvodnjo materialov in elementov, ki jih doslej še nismo proizvajali, ter organizirati pro­ izvodnjo bogatega izbora proizvodov ostale indu­ strije. V te namene bi bilo treba investirati v nasled­ njem obdobju okrog 41,8 milijard din, in sicer: V opekarsko industrijo okrog 13,8 milijarde din, s čimer bi se proizvodnja povečala za ca. 60 %> in dosegla 1.300 milijard kosov navadnega in votlega zidaka, strešnika, stropnikov in drugega. Z naložbo 2,3 milijarde din bi se v lesni industriji povečala proizvodnja vezanih plošč, lesonita in ive- rastih plošč, lameliranega parketa in podobno. Okrog 400 milijonov din bi bilo treba investirati za uvedbo proizvodnje visoko kvalitetnih jekel, s čimer bi prihranili okrog 30 % jekla. Za rekonstrukcijo obstoječih in dovršitev novih kapacitet cementne industrije je potrebnih okrog 4,4 milijarde din; proizvodnja bi znašala 2,5 milijona ton kvalitetnega cementa. Če hočemo začeti uporabljati domači azbest, mo­ ramo investirati okrog 2,5 milijarde din. Za dovršitev in opremo podjetij za tovarniško izdelavo betonskih izdelkov je določenih 1,6 milijarde dinarjev. S tem bi dosegli proizvodnjo 322.000 ton. Kovinska predelovalna industrija bi morala po­ večati in modernizirati proizvodnjo iz amortizacijskih skladov in povečati kapaciteto za 1.500 ton. Za industrijo apna je treba vložiti 800 milijonov din, s čimer bi modernizirali apnenice, kamnolome in povečali proizvodnjo na 844.000 ton. Za rekonstrükcijo in izgradnjo separacij za lom- Ijenec, drobljenec, gramoz in pesek potrebujemo 3,8 milijarde din. S tem bi dosegli proizvodnjo 3,550.000 ton kamna in 1,300.000 ton gramoza in peska. Za mehanizacijo proizvodnje okrasnega kamna je določenih 500 milijonov din. Za rekonstrukcijo in gradnjo novih kapacitet gipsa potrebujemo 800 milijonov din. S tem bi dosegli proizvodnjo 60.000 ton. Za proizvodnjo lahkih plošč, montažnih elementov in malrh montažnih hiš je določenih 3,4 milijarde din. Za proizvodnjo melanina in melaninskega lepila potrebujemo 800 milijonov din. Vse te rekonstrukcije in izgradnje novih kapa­ citet bi izvedli v fazah. Gradnja stanovanj V naslednjih letih bo odpadlo na gradnjo stano­ vanj povprečno po 67 milijard na leto. Za izvedbo te naloge se je treba organizacijsko in tehnično pripraviti. Investitorje je treba organizacijsko povezati preko zavodov, direkcij ali uprav za stanovanjsko izgradnjo. Zasebne investitorje je treba usmeriti preko stanovanjskih zadrug. M. Brilly, ing. civ. DfiVELOPPEMENT ANTECEDENT ET PERSPECTIF DE LA CONSTRUCTION EN YOUGOSLAVIE L’ auteur trake du point de vue analytique et stati- stique l’etat insatisfaisant de la productivity relati- vement hasse de la construction se montrant pendant la periode des 10 annees passees jusqu’ au 1956 ä cause de la politique d’ investissement et personnelle mal equi- libree ainsi qu’ ä defaut de reglements techniques et de regies de 1’ execution des ouvrages. Pour ameliorer l’etat präsent Tauteur exige dos investissements futurs plus importants dans les travaux publics, dans T industrie et le metier avec la moderni­ sation et 1’ elargissement des usines industrielles existan- tes et T erection des usines nouvelles, des travaux de recherche plus extensifs, un accroissement du nomfore des specialistes techniques, 1’ amenagement plus stimulant des travaux des ouvriers individuels, le perfectionnement du Systeme scolaire, 1’ abolissement des reglements qui empechent la construction, et la decretation des nouveaux pour une meilleure regularisation de T activity d’ investis­ sements, de l’execution des projets et d’urbanisme ainsi qu’ une preparation de la construction des logements donnant la preference au Systeme de prefabrication par­ tielle. M. Brilly, civ. eng. HITHERTO AND FUTURE DEVELOPMENT OF CONSTRUCTION The author shows analitically and statistically the unsatisfactory conditions and the relatively low producti­ vity construction, which reigned in the passed 10 years until 1956 by reason of an unbalanced investment and personnel policy, obsolete production methods and short­ age of technical and labour specifications. V najkrajšem času je treba določiti kompleksa za stanovanjske objekte in zanje izdelati regulacij­ ske načrte. Za stanovanjske objekte ni treba iz­ delati investicijskega programa, pač pa je treba predpisati sestavo projektne naloge. Predpisati je treba tudi okvirne normative za določanje velikosti in opremo stanovanj. Stanovanjsko izgradnjo je treba pospeševati z uvajanjem polmontažnega sistema gradnje. Sistem popolne montaže je treba šele osvojiti in uporabiti za kritje primanjkljaja v potrebah stanovanj. Ven­ dar je v ta namen treba zgraditi 5 do 10 naprav za industrijsko proizvodnjo lažjih in težjih elementov stanovanjskih zgradb. Treba je tudi nabaviti stroje za prevoz in montažo težkih gradbenih elementov in usposobiti potrebno strokovno delovno silo. Zato je treba glavno skrb posvetiti polnomontaž- nemu sistemu gradnje, pri katerem je treba pred­ vsem pospeševati napredek lahkih montažnih delov. Poglavitna skrb pri tem načinu dela bo pospeševanje in modernizacija gradbeno-obrtniških del. Pri teh delih so veliki deficiti in neskladnosti. Pogoj za njihov razvoj je moderna in po izboru bogata proizvodnja gradbenega materiala. V ta namen je treba uvajati tipizacijo posameznih delov in zamenjati zastarele in počasne postopke dela z novimi. Prizadevati si moramo tudi za to, da bomo v gradbenih podjetjih ustanavljali obrate za opravljanje gradbeno - obrt­ niških del. In order to alleviate the present conditions the author recommends for the future more important investments in the construction engineering, industry and trade, a modernisation and enlargement of existing industry plants as well as errection of new plants, a more extensive research work, an increasing number of technical experts, a better stimulation of individual labour force, perfectionning of the school system, abolishment of acts hindering the actual construction activity as well as de- livrance of new decrees for better regulation of invest­ ment, designing and town planning activity, and finally preparation of a housing construction giving forehand to partial prefabrication system. Dipl. Ing. M. Brilly DIE BISHERIGE UND DIE PERSPEKTIVE ENTWICKLUNG DES BAUWESENS Autor bringt eine analytische und statistische Dar­ stellung der Mängel sowie der verhältnismässig geringen Produktivität des Bauwesens im verflossenen 10-jähri­ gen Zeitraum bis zum Jahre 1956, hervorgerufen durch unausgeglichene Investitions- und Personalpolitik sowie infolge Anwendung veraltetster Baumethoden und Mangels technischer und Arbeitsvorschriften, hervor. In Zukunft müssen grössere Investitionen in der Bauoperative, Industrie und Gewerbe durch Modernisie­ rung und Vergrösserung bestehender Industrieunterneh­ mungen sowie durch Gründung neuer Betriebe vorgenom­ men werden. Durch erweiterte Prüfungsarbeiten, Vergrös­ serung der Zahl technischer Fachleute, Stimulation der Einzelpersonen, Vervollständigung des Schulsystems, Abschaffung der bauhemmenden sowie Erlassung neuer die Investitions-, Projektierungs- und urbanistische Tätigkeit fördernder Vorschriften sowie durch Vorberei­ tung des das Halbmontagesystem bevorziehenden Woh­ nungsbausystems dürfte eine wesentliche Besserung der gegenwärtigen Zustände erreicht werden. Img. LENARD TREPPO Stanovanjska izgradnja na Holandskem DK 728(492) Pisec članka je kot štipendist Združenih narodov preživel v jeseni 1956 dva meseca na Holandskem zaradi študija stanovanjske izgradnje. Objavljamo nekaj odstavkov iz njegovega poročila »Stanovanjska gradnja na Holandskem«. 1. Kratek oris stanovanjske problematike na Holandskem Stanovanjski zakon, ki je izšel leta 1901, je v marsičem izboljšal slabe stanovanjske razmere, ki so vladale na Holandskem še konec 19. stoletja. Poglavitna določila tega zakona (čeprav je bilo že marsikaj spremenjeno in dopolnjeno) veljajo še danes. Poleg raznih splošnih predpisov so najpo­ membnejša določila tega zakona tale: a) Vsaka občina mora imeti gradbene predpise in gradbeni urad, ki skrbi za izvajanje teh pred­ pisov (za gradnjo je potrebno gradbeno dovoljenje, slaba stanovanja je treba popraviti, najslabša pa proglasiti za neuporabna). b) Z zakonom so priznane gradbene zadruge, ka­ terih edini smoter je gradnja socialnih stanovanj. Občine morajo nuditi zadrugam pomoč pri gradnji (finansiranje, zemljišče) oziroma delno kriti stroške za uporabo in vzdrževanje stanovanj. Tudi občine same lahko grade stanovanja. c) Izvajanje tega zakona omogoča občinam država s finančno pomočjo. V primeru zadružnih gradenj je občina vmesni član, ki nosi ves riziko. d) Občine imajo pravico odkupiti oziroma raz­ lastiti zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov ter lastnikom dati stvarno odškodnino, ki jo določi sodišče. Kmalu so se pokazali sadovi tega zakona. Sta­ novanjske razmere so se znatno izboljšale. Več kot 100.000 stanovanj so popravili, nekaj 10.000 pa so jih proglasili za neuporabne. Občine so postale lastniki razsežnih zemljišč in tako je bilo mogoče graditi nove stanovanjske četrti po sodobnih urba­ nističnih, arhitektonskih in tehničnih načelih. Za­ sebna in zadružna gradnja se je v tem času zelo razmahnila. Več kot 1.000 gradbenih zadrug je sku­ paj z občinami zgradilo v razdobju od 1900 do 1940 preko 200.000 stanovanj. Druga svetovna vojna je prekinila normalni razvoj te dejavnosti. V času med letom 1940 in 1945 praktično niso gradili novih stanovanj. Vojna vihra je tedaj uničila ca. obstoječega stanovanjskega fonda. Velik prirastek prebivalstva (največji v za­ hodni Evropi zaradi majhne umrljivosti in soraz­ merno visokega števila rojstev) je stanovanjsko stisko še večal. Letno je bilo potrebnih cca. 40.000 novih stanovanj. Prva leta po drugi svetovni vojni ni bilo možno uvesti permanentne gradnje stanovanj, ker je bilo treba vložiti vsa sredstva za gospodarsko obnovo dežele (prometne poti, plovba, industrija, stanovanjski provizoriji), tako da je nastal občuten primanjkljaj v stanovanjskem fondu in je leta 1949 znašal že 250.000 stanovanj. Pričetki nekake načrtne permanentne gradnje stanovanj segajo v leto 1947. Naslednja razpredelnica nam kaže, kako je stano­ vanjska gradnja številčno letno napredovala (samo nove gradnje, brez popravil in adaptacij starih stavb): Leta Leta Leta Leta Leta Leta Leta Leta Leta Leta 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 so zgradili so zgradili so zgradili so zgradili so zgradili so zgradili so zgradili so zgradili so zgradili so zgradili 9.243 36.391 42.791 47.300 58.666 54.601 60.000 68.500 70.000 75.000 novih novih novih novih novih novih novih novih novih novih stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj Konec leta 1949 je ministrstvo za gradnje pred­ ložilo holandskemu parlamentu »načrt stanovanjske izgradnje«, po katerem naj bi v razdobju 1950 do 1956 letno zgradili vsaj 50.000 novih stanovanj (gra­ fikon št. 1). Tako bi po tem času bilo na Holand­ skem na razpolago zadostno število stanovanj za vse povpraševalce. Ta načrt stanovanjske izgradnje je bil sestavljen na osnovi obširnih programov in projektov. Programsko je biia obdelana analiza potreb glede na želje in možnosti posameznikov in družbe za udobne prebivanje. Študijska skupina je že v letih G RA FIK O N Š t. 1 1942 do 1945 izdelala te analize ter prišla do za­ ključka, da je treba oskrbeti stanovanja z dnevnim prostorom in kuhinjo, spalnicami, kjer noj ima vsak član rodbine svojo posteljo (otroci obeh spolov nad 10 let pa že ločene spalnice), sanitarnimi prostori, to je kopalnico, pralnico in WC, po potrebi tudi z delovno sobo, prostorom za igranje otrok ter raz­ nimi pritiklinami. Delno naj bo stanovanje že oprem­ ljeno, in sicer: kuhinja in kopalnica, v spalnicah pa naj bodo omare vzidane. Izdelali so tudi diferencia­ cijo stanovanj glede na število družinskih članov ter določili kategorije: majhnih stanovanj —- 1 do 2 osebi srednjih stanovanj — 3 spalnice velikih stanovanj — 4 do 5 spalnic stanovanja za stare ljudi samska stanovanja Prva in zadnja kategorija prideta v poštev pred­ vsem v velikih mestih. Ministrstvo za gradnje je izdalo predpise in na­ potila za projektiranje stanovanjskih objektov, ki veljajo predvsem za stanovanja, ki jih gradijo povpraševale! z državno podporo. (Glej pregledni­ co minimalnih stanovanjskih površin). Pri izdelavi projektov si je ta študijska skupina prizadevala za racionalizacijo tlorisa glede na vrste stanovanj­ skih objektov — enodružinska stanovanja, etažna stanovanja itd. Da je lahko pričela s sistematičnim delom, si je izbrala merski sistem — kvadratno mrežo 10 X 10 cm za gradbene elemente in mere med zidovi (debeline zidov pa so mnogokratnik od 5 cm). Z vprašanjem modularne koordinacije se še danes ukvarja posebna komisija, ki skuša te zahteve uresničiti pri projektiranju in izvedbi objektov. Iz­ delani so bili tudi normirani tlorisi stanovanj po naslednjih vidikih: a) Uporaba določenih mer za določene prostore in elemente olajša sistematično izdelavo vrste tlo­ risov. b) Pri normiranju prostorov in elementov je treba upoštevati modularno koordinacijo. c) Prizadevati si je treba, da smiselno in funkcio­ nalno uporabimo minimalne kvadrature za celotna stanovanja in posamezne stanovanjske elemente, ki so jih predpisale gradbene oblasti. d) Elemente fasade ne smemo normirati: arhitekt naj po lastni zamisli oblikuje fasado stavbe. Pomembno vlogo pri projektiranju stanovanjskih gradenj na Holandskem ima tudi standardizacija posameznih elementov konstrukcije: (bloki za zid in strope, stopnice, vrata, okna), opreme (vzidane omare za vsak stanovanjski prostor, kuhinjo opre­ miti s tipiziranim pohištvom in omaro za shrambo) ter izvedbe (v umivalnico in kopalnico tipizirano kad za umivanje in pranje, stranišče ločeno od ko­ palnice, okna in vrata enojna, narediti dober oplesk ter opremiti stene prostorov za prebivanje s tape­ tami, sanitarne prostore pa obložiti s ploščicami ali betonskim emajlom — neko vrsto oljnatega emajliranega opleska — finalne pode — parket, li­ nolej itd., nabavi vsaka stranka zase). Načrt gradnje stanovanj iz leta 1949 pa bodo lahko skrajšali, če bodo zgradili zadostno število tako imenovanih »duplex« stanovanj. To so večja enodružinska stanovanja, ki so začasno urejena kot dvodružinska (posebna vhoda, dve kuhinji, dvoje stranišč itd.), ki pa jih morajo po desetih letih uporabe zopet preurediti v enodružinska stanovanja. Do leta 1953 so zgradili 13.000 takih stanovanj, kjer si je uredilo dom 26.000 družin. Tudi ta termin bo možno še skrajšati z gradnjo stanovanjskih objektov po novih gradbenih sistemih, ki poleg tradicionalne gradnjp zavzemajo na Holandskem vse večji obseg. Še nekaj statističnih podatkov o stanovanjskih razmerah na Holandskem; a) Povprečno število oseb na stanovanjski pro­ stor - soba: Leta 1899 — 1,65 Leta 1909 — 1,43 Leta 1930 — 0,93 Leta 1947 — 0,90 oseb na en prostor oseb na en prostor oseb na en prostor oseb na en prostor b) Število stanovanj v letu 1947, ki so priklju­ čena na javno vodovodno, plinsko in električno omrežje: vodovod 80,2 % plin 67,3 % elektrika 92,4 % vodovod + plin + elektrika 63,4 % nima priključka 4,5 % c) Število enodružinskih hiš - etažnih stanovanj: leta 1900 enodružinske hiše 85,0 %> etažna stanovanja 15,0 % leta 1947 enodružinske hiše 71,3 % etažna stanovanja 28,7 °/o 2. Finansiranje stanovanjske gradnje in stanovanjske najemnine Če hočemo razumeti način finansiranja stano­ vanjske gradnje, moramo poznati politiko najemnin na Holandskem. Ko je bil leta 1901 sprejet stano­ vanjski zakon, je znašala najemnina za delavsko stanovanje Ve do Vs delavčevega zaslužka (80 % teh stanovanj je imelo le 1 oziroma 2 prostora). Najem­ nine so bile proste — ponudba in povpraševanje. Potem ko je bil zakon sprejet, pa je država zašči­ tila majhna stanovanja. Ta zaščita je prišla do veljave posebno med prvo svetovno vojno in prva leta po njej. Za stanovanja, ki so bila zgrajena 1915 do 1925, je država prispevala k obratnim stroškom določen prispevek. Za zasebna stanovanja pa je da­ jala premije (leta 1920). Leta 1927 pa so bile zaščite ukinjene, odpadle so premije in uvedene so bile zopet proste najemnine. Najemnine za majhna delav­ ska stanovanja so bile v času od 1927 do 1939 so­ razmerno visoke, zlasti takoj po ukinitvi stanovanj­ skih podpor. V času gospodarske krize so se najem- nine znižale za 15 %. Tako je znašala na primer najemnina za delavsko stanovanje, ki je bilo zgra­ jeno leta 1938: 5,4 fl na teden + 1,65 fl za centralno kurjavo in oskrbo stanovanja s toplo vodo. Srednji zaslužek tu stanujočega delavca pa je znašal 30 fl na teden. Vidimo torej, da znaša najemnina za sta­ novanje zopet Vs do Vs delavčevega zaslužka (na deželi nekoliko manj), seveda s to razliko, da je sedaj le še 25 % takih stanovanj, ki imajo 1 do 2 stanovanjska prostora. (Primerjaj leto 1901). Ob­ dobje med drugo svetovno vojno 1940. do 1945. leta ni prineslo nikakih sprememb glede najemnin. Po­ vojna doba 1945 do danes pa loči najemnine stano­ vanj glede na to, kdaj je bila zgradba zgrajena, pred drugo vojno ali po njej. a) Stanovanja, ki so bila zgrajena pred drugo vojno: Vlada je takoj po vojni prepovedala kakršnokoli zvišanje najemnin; ker pa se je življenjski indeks po vojni dvignil na 235 v primerjavi z letom 1939 — 100 (plače so bile urejene glede na ta indeks), znaša sedaj najemnina za stanovanje le Vs—Vis delavče­ vega zaslužka. Število stanovalcev Min. površ. dnev. prost. m2 Min. površ. kuhinje m2 Min. površ. spalnice m2 Min. površ. dnev. sobe + kuh. + spal. —m2 Min. površ. odstav. prostorov v m2 Stanov. Netto površ. v m2 enodruž. hiša stanov, v bloku enodruž. hiša stanov, v bloku 1 2 osebi (stari ljudje) 12,5 3,5 9,5 26,5 3 3 53 49 2 2 osebi (družina) 14,5 4,5 10 31,5 3 3 54 51 3 3 osebe (stari ljudje) 14,5 3,5 15 34 4 4 58 54 4 3 osebe (družina) 15,5 4,5 15 36 5 4 59 56 5 4 osebe (2 spalnici) 16,5 4,5 17,5 39 5 4 64 58 6 4 osebe (3 spalnice) 16,5 4,5 20 41 5 4 67 62 7 5 oseb 16,5 4,5 22,5 46,5 6 5 70 66 8 6 oseb 16,5 4,5 26 49,5 6 5 83 71,5 9 7 oseb 16,5 4,5 29 55 7 7 87 77 10 8 oseb 18,5 5,5 33,5 61 7 6 91 — 11 9 oseb 18,5 5,5 i 67 8 — 101 — 12 10 oseb 18,5 6,5 39,5 71 8 — 101 — Min. mere za spalnice: 1. spalnica staršev: 2. spalnica (ena postelja) 3. spalnica (dve postelji) 4. spalnica (tri postelje) netto površina 10 m5 netto površina 5 m2 netto površina 7,5 m2 netto površina 11,0 m2 (stari ljudje 9,5) šir. 2,6 m širina 1,70 m’ širina 2,0 do 2,30 m’ širina 2,9 m’ Ker znaša ekonomska najemnina sedaj 2 do 2.5 dejanske najemnine, regresira razliko država. (Država pa ne bo mogla stalno vztrajati pri teh nerealno postav­ ljenih nizkih najemninah.) Gradbeni stroški so se po letu 1947 znižali sicer za 17%, vendar bo treba, če ne bodo hoteli znižati stanovanjske ravni, zvišati najemnino do tiste normalne višine, ki je v narav­ nem razmerju z določenim delom delavčevega za­ služka. Leta 1951 je vlada delno že regulirala to razmerje, ker je zvišala najemnine za 15% od na­ jemnin, ki so bile v veljavi 27. decembra 1940 (to zvišanje ne velja za dodatne stanovanjske usluge, kot so kurjava, elektrika, plin, voda). b) Stanovanja, ki so jih zgradili po drugi svetovni vojni 1. Zasebna stanovanja v zasebnih zgradbah, ki niso subvencionirana (ca. 10 % vseh gradenj) imajo proste najemnine. 2. Stanovanja v subvencioniranih gradnjah (pre­ mijska gradnja — 25 % in socialna malo stanovanj­ ska gradnja — 75 %) imajo najemnino, ki je za 34 % večja od najemnine iz leta 1940. Razliko med eko­ nomsko in dejansko najemnino zopet nosi država. (Premije oziroma subvencije pri najemninah). Naslednja razpredelnica nam kaže število stano­ vanj v odstotkih glede na višino letne najemnine: Letna najemnina manj kot 130 fl 10,2 % Letna najemnina od 130 do 208 fl 21,3 % Letna najemnina od 208 do 250 fl 15,3 % Letna najemnina od 250 do 300 fl 14,8 % Letna najemnina od 300 do 350 fl 13,9 % Letna najemnina od 350 do 400 fl 8,8 % Letna najemnina od 400 do 500 fl 7,5 % Letna najemnina od 500 do 600 fl 2,9 % Letna najemnina nad 600 fl 5,4 % Letna najemnina manj kot 130 fl 10,2% Gradbeni stroški so se po drugi svetovni vojni dvignili na 3,5-kratno predvojno vrednost, stroški obratovanja in vzdrževanja zgradb pa na 2,5-kratno vsoto. Najemnine so se v tem času povečale le za 15 do 30 %. Razliko med ekonomsko in dejansko najemnino pa krije država s subvencijami. Za Ho­ landijo je značilno, da finančne podpore ne izvajajo posredno (manjši davki, brezobrestna posojila itd.), temveč da hočejo dognati ceno gradnje. Subvencio­ niranje stanovanjske gradnje je dvojno: a) za delavska stanovanja po stanovanjskem za­ konu (zadruge in občine), b) za zasebno gradnjo — premija. Ad a) Višina subvencij za to vrsto zgradb je odvisna od površine stanovanja in števila stanoval­ cev, od vrste občine (mesto in dežela), kakor tudi od krajevnih pogojev, ki vplivajo na gradbene stro­ ške, n. pr. posebna fundacija, odvajanje vode itd. Povprečna ekonomska najemnina za delavsko sta­ novanje znaša ca. 13 fl na teden. Subvencija države znaša povprečno 5,5 fl na teden, tako da znaša povprečna dejanska najemnina med 7 in 8 fl na teden. Ad b) Za zasebne zgradbe je subvencija dana v obliki premije in po letu 1953 za enodružinske hiše še s posebnim dodatkom. Ta subvencija je možna le pri stanovanjih, katerih prostornina je manjša od 500 m3. Tudi tu je višina premije odvisna od velikosti stanovanja in števila stanovalcev. Premija znaša povprečno 3.5Q0 do 4.000 fl za stanovanje, kar znaša ca. 30 °/o gradbenih stroškov. Posebni dodatek za enodružinske hiše pa znaša 2,5 °/o na leto od premije za dobo 10 let. Poleg subvencionirane gradnje obstoji na Ho­ landskem še svobodni sektor gradnje, ki gradi brez podpore, torej le z lastnimi sredstvi, to so skoraj vsa stanovanja, kjer lastniki potem tudi sami sta­ nujejo. Gradnja teh stanovanj pa obsega le nekaj odstotkov celotne gradnje stanovanj na Holandskem. Finančni prikaz subvencionirane gradnje pod a) in b) bi bil kot številčni prikaz takle: ad a) Delavsko stanovanje: gradbeni stroški 10,271 fl nakup zemljišča 1.307 fl obresti 4,25 % in amortizacija 577 fl stroški obratovanja (vzdrž.) 188 fl 675 fl državna subvencija 253 fl 422 fl dejanska tedenska najemnina za stanovanja 422 : 52 8,10 fl Mesečna najemnina: ad b) Zasebna premijska gradnja (kubatura sta- novanja 350 m3) gradbeni stroški 15.000 fl nakup zemljišča 2.500 fl 17.500 fl državna premija 4.100 fl hipotekarno posojilo 4.75 % 7.400 lastna denarna sredstva 6.000 17.500 Obresti vrednosti zemljišča in lastnih denarnih sredstev 290 fl obresti posojila in amortizacija 390 fl stroški obratovanja (vzdrževanje) 146 fl 826 fl Tedenska najemnina 826 : 5 2 15,8 fl Mesečna najemnina 826 : 12 68,80 fl 3. Stanovanjske zadruge Že v uvodu tega sestavka sem omenil stanovanj­ ske zadruge kot pomemben činitelj pri gradnji stanovanj na Holandskem. S stanovanjskim zako­ nom leta 1901 so bile zadruge oficialno priznane, njihov poglavitni in edini smoter je večanje, izbolj­ šava in vzdrževanje stanovanjskega fonda na Ho­ landskem. Zadruge so zasebne, prostovoljne orga­ nizacije, ki delajo brez dobička ter praktično nimajo večjih sredstev. Finansirajo jih namreč občine. Po značaju so lahko stanovske, to je delavske zadruge, splošne, to je zadruge povpraševalcev in druge, vse z enakimi dolžnostmi in pravicami. Občina preskrbi registrirani zadrugi denarna sredstva za gradnjo - nakup zemljišča v višini efektivnih stroškov. Od- pisna doba za zgradbo je 50 let, za zemljišče pa 75 let, obrestna1 mera pa 4 do 4,5 °/o. To posojilo od­ plačuje zadruga s stvarno letno najemnino stano­ vanja — država s subvencijo, ki je enaka razliki med ekonomsko in stvarno najemnino zadružnega stanovanja. Seveda je ta finančna pomoč vezana na določene pogoje, od katerih omenim le dva pogla­ vitna: a) dokler ni plačano posojilo (50-letna doba), ima občina pravico prevzeti stanovanja z aktivi in pasivi. b) eventualne viške najemnin sme zadruga za­ držati le v višini 20 °/o te vsote, ostalo pa oddati občini, ki jih uporabi za nadaljnje subvencije, javne stanovanjske dajatve itd. Ker nudi občina finančno pomoč, je samostojnost zadrug zelo majhna. V novejšem času si prizade­ vajo člani - zadrugarji za večjo samostojnostjo, kar je možno uveljaviti le z lastnimi finančnimi sredstvi za gradnjo. Velika mesta kot Amsterdam, Rotterdam in Haag pa dajejo v zadnjem času zadrugam dodatne ugod­ nost, kot n. pr. zemljišča v dedni najem itd. Delovni okoliš zadruge je navadno v eni občini. Lahko pa se razteza preko več občin. Najdemo jih povsod na deželi in v mestih. (Slika 2), Slika 2 S lik a 3 Zadruge so imele v začetku velike težave in šele stanovanjski značaj delavskih zadrug je dvignil število zadrug na zavidljivo višino. Že v letu 1914 jih je bilo 350, sedaj pa je registriranih že več kot 1.000, ki grade in upravljajo preko 200.000 stano­ vanj. Zadruge pa grade danes tudi stanovanja brez subvencij in upravljajo tudi srednja zasebna sta­ novanja. (Slika 3). V novejšem času se te zadruge prostovoljno združujejo v deželne organizacije imenovane »Na­ rodni stanovanjski sveti«. Ti sveti zastopajo interese članov in imajo posvetovalno funkcijo — so politično in versko nevtralni. V načrtu pa je, da bo vlada dala tudi tej obliki višjega združenja zakonsko osnovo. Glede gradnje je treba omeniti tole: Zadruga izbere svojega arhitekta, ki projektira in nadzira gradnjo. Gradbena dela opravlja gradbeno podjetje po načrtih, ki jih odobri občina. Občina da na raz­ polago tudi zemljišča in izvaja finančno kontrolo gradnje. Omenil sem že, da stanovanjske zadruge, mimo tega da gradijo nova stanovanja, upravljajo tudi že obstoječi stanovanjski fond. To upravljanje pa je Slika 4 odvisno od števila stanovanj v zadrugi in od značaja zadruge. a) Zadruge z majhnim številom stanovanj uprav­ ljajo člani sami neposredno. b) Zadruge z velikim številom stanovanj (tudi preko 3.000) pa imajo svojo upravo in osebje za vzdrževalna dela. V splošnem so stroški upravljanja nizki, celo nižji od stroškov, ki jih imajo občine in zasebni lastniki. Delavske zadruge sestavljajo po večini kvalifici­ rani delavci in te zadruge so zelo dobro urejene — kot primer navajam amsterdamsko zadrugo s 4.000 stanovanji, po 400 do 600 stanovanj na enem kom­ pleksu. Delavci sami skrbe za popravila glede na svojo stroko. Velika popravila opravlja centralna delavska skupina. Upravni odbor ima poseben fond za manjša popravila, častno razsodišče, kontrolo stanovanj. V vsakem bloku pa stanuje hišnik, ki skrbi za red, majhna popravila ter pobira najemnino. (Slika 4). Zadrugo interesentov sestavljajo delavci z nižjo kvalifikacijo. Gospodarjenje v teh zadrugah je slabše, zato pa je potrebna strožja kontrola. Še nekaj besed o stanovanjskem standardu za­ družne gradnje. Po sprejetju stanovanjskega zakona se je standard občutno dvignil (višja gospodarska raven dežele, oblastveno gradbene določbe in pionir­ sko delo zadrug in občin). Stanovanjski zakon je dal tudi arhitektu možnost, uveljaviti nov tip stanovanja in izvedbo sodobnih naselbin s posebnimi vrtovi in zelenjem. Danes grade vsa stanovanja s kopalni­ cami, tudi na deželi. Zadruge so uvedle skupno centralno gretje stanovanj in oskrbo stanovanj s toplo vodo. Tudi na področju parcelacije — razde­ litve stanovanjskih blokov — so prišle do izraza nove ideje. Zadruge grade danes stanovanja za sta­ rejše zakonce (majhno stanovanje) v manjših sku­ pinah, ki so raztresene po mestnih četrtih. Tako so starši lahko v bližini svojih otrok. Ker so ta sta­ novanja deli velikih blokov, so najemnine razme­ roma nizke. Ta decentralistični način gradnje sta­ novanj za stare zakonce se je v Holandiji posebno dobro obnesel. Po istem načelu gradijo zadruge sta­ novanja za veččlanske družine, kakor tudi samske in mladinske domove. (Slika 5) 4. Tradicionalni in netradicionalni način gradenj stanovanjskih objektov Pri tradicionalni gradnji je na Holandskem že od nekdaj zidna opeka glavni gradbeni material za nosilne in predelne zidove ter temelje. Zunanji zidovi ostanejo navadno neometani. Za notranje zidove uporabljajo od leta 1900 tudi opeko iz apna in peska ter lahke betone. Stropi so leseni, prav tako tudi podi. V novejšem času uporabljajo tudi betonske elemente ter umetne mase za tlake. Nosilni zidovi so navadno prečni zidovi v stavbi, ostrešje je leseno ter pokrito s strešniki. (Slika 6). Sorazmerno obsežen gradbeni program na eni strani po katerem naj bi zgradili letno več kot 55.000 sta- novanj in pomajkanje kapacitet v industriji gradbe­ nega materiala ter pomanjkanje izučenih gradbenih delavcev na drugi strani, vse to je narekovalo, da ni mogoče več graditi samo na tradicionalni način, temveč da je treba uvesti nove gradbene metode, ki bi dopolnjevale star način gradnje. (Holandija mora večino gradbenega materiala, ki ga uporablja pri gradnji, uvažati, država nima niti gozdov, niti želez­ ne rude ter le malo potrebnih surovin, ki so pri­ merne za proizvodnjo cementa. Domača je le proiz­ vodnja opeke.) Prizadevanje po mehanizaciji in industrializaciji gradnje stanovanjskih hiš je prav tako pripomoglo k razvoju netradicionalnih gradbenih sistemov, če­ prav je bilo težavno najti rešitev, ki bi bila tako učinkovita, kot so stare delovne metode. V letih 1947 do 1949 je bilo po novih sistemih dograjenih ca. 16.000 stanovanj. V zadnjih letih pa znaša od­ stotek po netradicionalnih metodah zgrajenih sta­ novanj 16,5 glede na celotno gradnjo. Pri tem so uporabili okrog 34 sistemov, med katerimi so pa le 4 sistemi označeni kot poglavitni. Uvedba novih gradbenih sistemov je zahtevala pri gradbenih pod­ jetjih nove visoke investicijske stroške (za opremo, mehanizacijo, instaliranje tovarn za prefabrikacijo), pri čemer pa ni verjetno, da bo neki sistem trajal dovolj dolgo da bi bilo možno odpisati vse te investicije Zato je vlada sprejela za hiše, ki so grajene po novih metodah, ceno, ki je za 10 °/o višja od cene hiš, grajenih na tradicionalni način. Seveda ta marža izgine po določenem kritičnem številu hiš, n. pr. 1000. Na ta način so tvrdke, ki razvijajo nove gradbene načine, dobile posebno podporo. Kmalu po letu 1949 pa je vlada sklenila, da ne bo več podpirala nobe­ nega novega gradbenega sistema. Leta 1953 pa so ta sklep preklicali samo za velika mesta Amsterdam, Haag in Rotterdam, in sicer za tiste sisteme, ki prihranijo 40 % na delovnih urah obrtnikov. Na drugi strani pa je vlada potrebovala jamstvo za kvaliteto hiš, grajenih po novih sistemih in »Ratiobouvv»* je moral prevzeti nadzorstvo nad kva­ liteto le-teh preden je bil sistem preizkušen za koristnike. V večini primerov so zgradili nekaj eks­ perimentalnih hiš, jih preizkusili in nato šele pri­ čeli graditi v večjem obsegu. Tako je »Ratiobouw« v celoti preizkusil več kot 350 sistemov, od katerih je 70 imelo dobre zamisli, uporabnih pa je bilo le 34. Tehničnim zahtevam je bila posvečena velika skrb, tako v pogledu stabilnosti, odpornosti, trajnosti, varnosti pred ognjem in vlago ter toplotni in zvočni izolaciji. Jasno je, da potrebujejo netradicionalne metode več pozornosti pri vzdrževanju tehničnih standardov kot tradicionalna gradnja, ki temelji na stoletnih izkušnjah. Če je to res izvedeno, lahko nu­ dijo netradicionalne hiše stanovalcu isto zadovoljstvo kot hiše, zidane po tradicionalnih metodah. V Ho­ landiji je neometan opečni zid visoko cenjen in po mišljenju večine Holandcev tipično naroden. Glede betonskih ali ometanih zidov vladajo na Holandskem Ustanova za napredek gradbeništva na Holandskem. Slika 5 predsodki. Iz tega razloga je več sistemov osvojilo dvoplastne zunanje zidove, kjer za zunanje lice uporabljajo opeko. Pri betonskih fasadah pa skušajo z arhitektonsko obdelavo zboljšati enolični videz stavbe. Preden opišemo razne sisteme netradicio­ nalne gradnje, še nekaj o gradbenih stroških in cenah. V začetku leta 1950 so »Veliki sistemi« že lahko nudili hiše po praktično istih cenah, kot so bile določene za tradicionalna stanovanja, to je brez 10 % povišanja, razen za velika mesta, kot je bilo že omenjeno. Mnogo manj pomembni novi sistemi niso preživeli te preizkušnje v glavnem zaradi zni­ žanja osnovnih cen tradicionalnih stanovanj. Težko je namreč tolči tradicionalno gradnjo, ker 1. uporablja tradicionalna gradnja cenene ma­ teriale, Slika 6 Ž. nove delovne metode, ki temeljijo na znižanju delovne sile na gradbišču, pa uporabljajo v splošnem materiale boljših kakovosti, ki so pa seveda dražji. Montaža poprej fabriciranih elementov je uspešna samo, če so dimenzije elementov točne. Celo uporaba visoko kvalitetnih betonov, litih v metalne kalupe, je predraga, kakor hitro proizvodnja ni standardi­ zirana in mehanizirana do skrajnosti. Na drugi strani pa je možno z netradicionalno gradnjo povečati sta­ novanjski fond, ker ta ne bremeni osnovne indu­ strije gradbenega materiala, temveč ustvarja nove lastne dopolnilne kapacitete. Pri tradicionalni grad­ nji imamo velike izgube na delovnih urah zaradi vremenskih razmer ter škodo na že izdelanih delih in elementih, ki jih ponovno razkopavamo. Pri ne- tradicionalni gradnji je možno dvigniti kakovost izdelkov z združevanjem dovršitvenih del in insta­ lacij v poprej tovarniško izdelanih elementih in tako znižati izgube, ki nastanejo pri teh delih pri tra­ dicionalnem gradbenem načinu. Graditelji, ki gradijo po novih sistemih, so prisiljeni, da vztrajajo na večji standardizaciji v projektiranju in izvedbi ter da posvečajo več pozornosti skrbni pripravi dela, kar povzroča modernizacijo organizacijskih metod, upo­ rabe materialov in opreme ter pozitivno vpliva na celotno gradbeno industrijo. Preizkušene netradicionalne sisteme v Holandiji lahko delimo po naslednjih različnih vidikih. Lahko jih razdelimo glede na material. Ker pa igra beton v vseh sistemih važno vlogo, jih je bolje razvrstiti glede na različne montažne metode in poprejšnjo tovarniško izdelavo. Po teh vidikih je razdelitev na­ slednja: 1. Beton, vgrajen na samem kraju uporabe v za­ časnem opažu. 2. Beton, vgrajen na samem kraju uporabe v stalnem opažu (betonske plošče, lahke betonske plošče, opečne plošče itd.). 3. Bloki (različni materiali in različne velikosti). 4. Veliki poprej tovarniško izdelani elementi, ki se delijo v: a) nosilne elemente, b) okvirne elemente. Slika 7 Slika 8 5. Kombinirani sistem ali kombinacija različnih elementov netradicionalnih metod z elementi tradi­ cionalne gradnje. ad 1. Betoni, vgrajeni na samem kraju uporabe v začasnem opažu: Najboljši primer je hiša iz neob­ delanega betona, ki se je že po prvi svetovni vojni razširila po vsem svetu. Za neobdelan beton uporab­ ljajo cenen material, kot gramoz in zdrobljeno opeko. Iz tega razloga bi bila gradnja cenejša kot tradicio­ nalna gradnja, če sta organizacija in samo betoni­ ranje učinkovita. Normalno mešalno razmerje je: 1 del cementa — ZU dela peska in 10 delov drobljene opeke (zrno 10 do 20 mm), tlačna trdnost 40 do 60kg/cm2. Debelina nosilnih zidov v pritličju 30 cm, v nadstropjih (do 4 nadstropij) pa 20 cm. Zunanji zidovi so navadno obloženi s fasadno opeko, kar daje stavbi izgled tradicionalnosti. V stropih in prekladah uporabljajo gostejši armirani beton mešanice 1 del cementa : 3 delom zdrobljene opeke (0 do 5 mm) in 3 dele zdrobljene opeke 5 do 10 mm. Opaži za stene so iz plohov v lesenih okvirjih, širokih 50 do 70 cm. Te plošče zvežejo v pravilni medsebojni razdalji kolikor znaša debelina zidov, s posebnimi jeklenimi vezmi — distančniki. Najbolj razširjen sistem je sistem »Korell betonte Skice 7 in slika 8. ad 2. Beton, vgrajen na samem kraju v stalnem opažu: Ta način gradnje se je v Holandiji zelo uve­ ljavil. Prednost tega sistema pred litim betonom v začasnem opažu je v tem, da imamo v vsaki steni tri plasti, ki nudijo več možnosti prilagoditi zid nekoliko kontraditornim zahtevam (trdnost, videz, toplotna in zvočna izolacija, možnost zabijanja žeb­ ljev), in da odpade demontaža in čiščenje opaža. Na drugi strani pa so ti opaži dražji (prejšnja to­ varniška izdelava) in zaradi tega utegne postati sistem neučinkovit v gospodarskem pogledu. Najbolj razširjen sistem je R. B. M. (Rijnlandsche Beton- bouw Maatschhappij) v katerem je bilo zgrajenih 220 hiš in ki ga še vedno uporabljajo. Zunanje stene so iz lahkih jeklenih nosilcev, na katere je pritrjena notranja izolacijska plast iz lesne volne, debeline 5 cm. Na zunanji strani pa so obešene poprej tov ar- niško izdelane betonske plošče, dimenzije 37,5 X 100 cm. Jedro je gost beton l:l/2:2,5 približne de­ beline 12 cm, celotna debelina stene je 20 cm, zu­ nanje stene se stikajo v utoru. Zadnja sprememba v sistemu je ta, da so jekleni nosilci začasni ter jih lahko uporabijo več kot enkrat. Zunanje stene tudi večkrat obložijo s fasadno opeko. Notranji nosilni zidovi so sestavljeni iz poprej tovarniško izdelanih armirano betonskih stebričkov, ki so s prečno stropno vezjo povezani v prečnem smislu v okvir in tvorijo z armiranim betonskim stropom (včasih mon­ tažnim) v vzdolžni smeri solidno celoto. Na stebričke je pritrjen začasni opaž iz vezanih plošč, v katerega vlijemo lahki beton iz ekspandirane gline. Skica 9, slika 10. Drugi sistem v tej skupini je sistem Bar­ tels. Tu je obojestranski opaž sestavljen iz lesne volne ter vezan na jeklene nosilce, betonsko jedro je debelo 8 cm. Zunanja stran je ometana. Po tem sistemu je bilo zgrajenih več kot 400 hiš, vendar ga danes ne uporabljajo več. ad 3. Uporabo blokov, ki se razlikuje od tradi­ cionalne opeke samo zaradi večjih dimenzij in ma­ teriala, je težko imenovati novo gradbeno metodo. Večji bloki naj bi prinesli prihranek pri zidanju. Bloki so večinoma votli ali pa sestavljeni iz več plasti različnih materialov ter omogočajo gradnjo tanjših sten in zunanjih zidov brez vertikalne rege (v dveh plasteh zidov). Vendar pa je potreba kon­ trolirati, če je trdnost blokov zadostna, če je izola­ cijska sposobnost zadovoljiva in penetracija dežja nemogoča. Proizvodnja teh blokov je dražja od pro­ izvodnje opek, tako da se pojavlja tendenca proiz­ vajati bloke slabše kakovosti. Če pa je oblika pre­ prosta in uporabljeni material cenen, utegnejo ti bloki napraviti gradnjo zelo učinkovito. Kot osnovne materiale za izdelovanje blokov uporabljajo največ lahke betone. V tej skupini je več sistemov, a naj­ bolj razširjen je sistem B. B. B. (Bredero Beton Bouw), to je sistem, ki uporablja bloke iz žlindri- nega betona (Sinter-Holit-agregat) mešanice 1 del cementa : 6,5 delov žlindre. Bloki imajo razne di­ menzije, zunanja obloga zidov pa je fasadna opeka. V tem sistemu je bilo zgrajenih več kot 6.000 hiš. Poleg tega imamo še nekaj sistemov, ki uporabljajo velike votle bloke z velikimi votlinami, ki imajo pravokotni in kvadaratični prerez. Votline lahko za­ lijemo z betonom (z ali brez armature). Pri nosilnih zidovih vlagamo armaturo v obliki stebrov, kar omo­ goča gradnjo stanovanjskih hiš v več nadstropij. Najbolj znan sistem je sistem Muwj (Muys and Win­ ters). Po tem sistemu je bilo zgrajenih več kot 2.000 hiš. Kot lafiki beton uporablja ta sistem beton iz plovca. (Skica 11, slika 12). ad 4. Prej tovarniško izdelani nosilni elementi so ali majhni elementi, ki jih je možno ročno prenašati, ali pa veliki elementi, pogosto okvirji, ki merijo v višino toliko kot etaža in v širino 0,5 do 1 m. Slika 9 Slika 10 Slika 12 Slika 11 Slika 13 Elementi imajo debelino stene in so sestavljeni iz zunanje in notranje plasti, ki je ločena z vmesno zračno rego. Za nameščanje elementov so potrebni žerjavi ali podobna oprema, obenem pa skrbno pla­ niranje, da zagotovimo učinkovito uporabo teh dragih orodij. Uporaba velikih elementov, ki imajo dimen­ zijo posameznega prostora, n. pr. sobe, je najbolj radikalna rešitev, ki daje tudi dobre rezultate. Pri natančni izdelavi je mogoče instalacije (vodovoda, 'plina in elektrike) vgraditi v prej tovarniško iz­ delane elemente in na ta način prihraniti mnogo dela na gradbišču. Vendar zahteva ta sistem velikih elementov velike začetne investicije za mehanizacijo in poprejšnjo tovarniško izdelavo ter zelo učinko­ vito in dovršeno organizacijo gradnje. Na Holand­ skem je ta tip montaže šele v začetni fazi. Glede na izkušnje v drugih državah pa ima ugodne razvojne možnosti. Sistem Rottinghuis »Montaža velikih ele­ mentov« uporablja plošče za zidove in strope v di­ menzijah enega prostora. Skica 14, slika 15. Zunanje stene so sestavljene iz armiranih plošč, debeline 9 cm (beton: 1 del cementa, 1,5 dela peska, 2,5 dela ekspandirane gline). Fasadna obloga je opečna ter zidana kasneje in vezana na znotraj z vezmi, tako da tvorita praktično zunanji del dve plasti z vmesno zračno rego. Notranje stene so iz ene plasti prav tako debeline 9 cm. Stropne elemente poprej izdelajo v dimenzijah prostora ali polovice prostora ter jih priključijo na nosilne stenske elemente na isti način, kot se stikajo med seboj stenski elementi. Ti stiki so namreč narejeni na gradbišču tako, da vložimo stebre v vmesne prostore med elemente, zato ni nujno, da imjo točne mere, ker skrijemo diference v stikih, ki so zaliti z betonom. Podi pri tem sistemu so leseni. Po tem sistemu je bilo zgrajeno več kot 500 hiš. (Slika 13). Drug pomemben sistem je B. M.B. (Baksteen- montagebouw). Skica 16. Elementi so sestavljeni iz notranje plasti iz lahkega betona in zunanje plasti iz opeke ali gostega betona. Širina elementa je pri­ bližno 3 m, višina pa polovična višina nadstropja. Slika 15 Slaka 14 Elemente izdelujejo v posebnih kalupih in po poseb­ nem postopku kar na gradbišču. Elementi za notra­ nje zidove in vmesne stene so enoplastni iz lahkega oziroma armiranega betona. Elemente nameščamo v ležišču iz malte. Po tem sistemu je bilo zgrajenih okoli 1000 hiš. Slika 17, 18, 19, 20. Sistem Hanssen ima votle stene, ki so izdelane iz dveh plasti: zu­ nanja plast je iz gostega betona, debeline 4 cm, notranja plast pa iz lahkega betona, debelega 10 cm. Vmesni prostor je delno napolnjen z betonom. Na vrhu in spodaj so posamezni elementi speti z vezjo iz litega betona. Elementi imajo višino nadstropja, širina pa je 33 cm. Notranje stene so sestavljene iz dveh elementov iz lahkega betona, vmesni prostor pa zapolnjen z navadnim betonom. Stropni elementi so armirno betonski, zopet široki 33 cm. Po tem si­ stemu je bilo zgrajenih 900 hiš. Uporaba konstruktivnih okvirjev, ki so obloženi s ploščami, ima to prednost, da te elemente lahko prenašamo in da je montaža suha brez malte (mon­ taža v zimskem času). Elementi so v splošnem dražji kot bloki. Vendar je funkcionalno zid sestavljen iz več elementov, tako, da je treba uporabiti manj ma­ teriala in da so stroški nižji. Okvir iz jekla ali armiranega betona ima zunanjo oblogo iz betonskih plošč, ki ščitijo stavbo pred dežjem in vremenskimi neprilikami, notranjo oblogo pa sestavljajo razne izolacijske plošče. Glavni sistem v tej kategoriji je angleški sistem »Airey«. Skica 21. Na poprej tovar­ niško izdelane betonske stebričke pritrdimo zunanjo oblogo iz betonskih plošč in notranjo oblogo iz izo­ lacijskih plošč. Razdalja med stebrički je 62,5 cm, širina betonske plošče znaša 61,7 cm, višina pa 37 cm. Debelina plošče je 2,8 cm, na robovih pa 4 cm. Slika 17 Slika 16 Plošče so privite na stebričke in obenem prilepljene z bitumenom. Posamezni stebrički so zvezani med seboj z jeklenimi distančniki, ki so zaščiteni proti koroziji. Notranje stene s d iz votlih žlindrinih blo­ kov. Izdelava elementov mora biti točna, ker gre tu tako rekoč za suho montažo. (Slika 22). ad 5. Najbolj razširjen sistem na Holandskem je bil do nedavno okvir iz litega betona, vlitega med bloke iz žlindre in enotno zunanjo steno iz gostega betona. Notranja obloga je iz lesne volne, katero na­ nesemo že pri poprejšnji tovarniški izdelavi na no­ tranjo steno opaža. Notranje stene v tem sistemu nimajo zadostne zvočne izolacije, zadovoljive in ce­ nene rešitve ni bilo mogoče najti in tako ni mogoče trditi, da se je ta sistem obnesel. Poleg tega upo­ rabljajo druge sisteme, ali bolje rečeno, nove grad­ bene metode, ki so bolj ali manj tradicionalni na­ čini z nekaterimi novimi metodami in idejami dela. Tako ima sistem Tramonta vmesne stene iz lahkega betona (ekspandirana glina), vendar te stene niso nosilne. Stropi so vliti na kraju samem z vložki iz žlindrinega betona. Po tem sistemu je bilo zgrajenih okoli 1.000 hiš. Slika 23. Slika 18 Slika 19 Slika 20 Slika 21 ZAKLJUČEK Popolna vnaprejšnja tovarniška izdevala stano­ vanjske hiše, podobno kot izdelava malih lesenih hi­ šic — bungelowov, ni mogoča. Za hišo je treba toliko različnih materialov in komponent, da je to nemo­ goče proizvajati na preprost mehanični način. Drugi produkti, n. pr. radio, so lahko sestavljeni iz poprej tovarniško izdelanih delov v zelo učinkoviti proiz­ vodni liniji. Materiali za hiše so sicer cenejši, pa so mnogo težji in zaradi opaženja, zidanja, sestavljanja ter vseh ostalih procesov nikakor niso primerni za množično proizvodnjo, kajti natančna izdelava je za uspešno prefabrikacijo nujna. Če je torej poprejšnja tovarniška izdelava zaželena, je treba uporabljati ma­ teriale boljših kakovosti. Ker pa so ti materiali dražji, moramo to poprejšnjo tovarniško izdelavo omejiti na najvažnejše konstruktivne dele (stebri, preklade, stropi) in opremo (okenski, vratni okvirji, kuhinj­ ska oprema, sanitarni vozel itd.). Standardizacija teh elementov je velike vrednosti, zato pa je potrebna skrbna in premišljena izdelava načrtov za celoto in podrobnosti, ker je na ta način mogoče skrčiti različne tipe in doseči majhno šte­ vilo zelo kakovostnih in natančnih izdelkov. Na ta način je možno velike serije standardiziranih pro­ duktov izdelati na učinkovit in cenejši način. L, Treppo, ing. civ. CONSTRUCTION DE LOGEMENTS EN HOLLANDE Apres la deuxieme guerre mondiale la construction de logements en Hollande a pris une expansion con­ siderable. Le programme du gouvernement a prevu de con- struir en 1949 jusuq’au 1960 au moins 55 mille de loge­ ments annuellement. En effet, cependant, beaucoup plus de logements ont ete constructs pendant ce temps avant tout ä cause d’introduction des methodes de construction nouvelles, c’est-a-dire d’une pretendue »construction de Systeme« ne remplaceant pas la construction classique tnais la completant. Une möcanisation intensive de la con­ struction et la prdfabrication des Elements de construction ont pemis de creer des capacites nouvelles en construc­ tion meme et en industrie des materiaux de construction. A la construction acceleree de logements les coope­ ratives de logement, ayant en Hollande dejä une tradition de long duree tant en villages qu’en cites, ont beaucoup contribue de point de vue organisatoire. L. Treppo, civ. eng. RESIDENTIAL HOUSING IN HOLLAND After the second world war the residential con­ struction in Holland increased considerably. In the years 1949 to 1960 the government project provided for the construction of at least 55 thousand flats a year. In fact the residential housing has been considerably more exten­ sive during this time, first of all because new construction methods have been introduced viz. the so called »system construction«, which does not replace but completes the classical method of construction. By means of intensive construction mechanisation and precast construction units supplementary new efficiency in constructional engineer­ ing and industry of building materials has been created. Housing cooperatives having already a long tradition in Holland, so in villages as in towns, contributed from the point of view of organisation a great deal to the accelerated residential construction. Dipl.-Ing, L. Treppo DER WOHNUNGSBAU IN NIEDERLAND Nach dem zweiten Weltkrieg hat der Wohnungsbau in Niederland eine grosse Ausdehnung zu verzeichnen. Das Regierungsprogramm hat in den Jahren 1949 bis 1960 mindestens 55.000 Wohnungsneubauten vorgesehen, ln Wirklichkeit aber werden dortselbst weit mehr Wohnun­ gen gebaut, vor allem wegen der Einführung neuer Bau­ arten so genannter »Systembauten«, die aber die traditio­ nelle Bauart nicht ersetzen sondern ergänzen. Mit inten­ siver Baumechanisierung und Vorfertigung von Baufertig­ elementen konnten neue ergänzende Kapazitäten geschaf­ fen werden u. zw. sowohl im Bauwesen als auch in der Baumaterialienindustrie. Auf dem Gebiete der Organisation haben die Woh­ nungsgenossenschaften zur Beschleunigung des Wohnungs­ baues viel beigetragen, da sie ja dortselbst auf eine lang­ jährige Tradition sowohl in den Städten als auch auf dem Lande zurücksehen können. Ing, L J U D E V I T S K A B E R N E . Ing. L E N A R D T R E P P O SAT strop 1. Opis. SAT je opečno betonski strop, ki sestoji iz no­ silcev in nosilnih polnilcev (sl. 1). Oblika nosilnega elementa je obrnjeni T profil. V spodnjem delu pro­ fila ima nosilni element dva žlebasta utora, kamor vložimo normalno ali vnaprej napeto železo. Tudi gornji del nosilnega elementa ima utor, vanj vložimo, če je to potrebno, montažno železo, oziroma name­ stimo nosilno železo, kadar uporabljamo element kot del nosilnega ločnega segmenta. Na dnu elementa je podolgovata odprtina, ki jo lahko uporabimo za na­ peljavo elektrike. Seveda je treba v takem primeru poprej s kladivom odstraniti opečni mostiček. Med nosilne elemente vložimo polnilce, ki so prirejeni tako, da prevzamejo tudi obtežbe v vzdolžni in preč­ ni smeri. Gornji del polnilca ima koncentrirano nosilno opečno gradivo, in sicer zato, da lahko prevzame na tem delu večje tlačne obtežbe. Če strop nima železo- betonske plošče, prevzame ta del funkcijo tlačne plošče. 2. Gradnja stropa. Nosilce izdelamo tako, da jih najprej vložimo v leseno maltarko, napolnjeno z vodo. V njej jih nama­ kamo toliko časa, da se na vodni gladini ne pojavi več noben zračni mehurček. Nato položimo nosilne ele­ mente na ravno podlago, in sicer tako, da lahko namažemo čelno stran s cementno malto in vsak element pritisnemo k sosednjemu. V utore vložimo železa in jih pokrijemo s cementno malto. Ko je cementna malta dosegla določeno trdnost (v enem do treh tednov, kar je odvisno od vremena in let­ nega časa) montiramo nosilce na stavbo, in sicer v lego, v kateri bodo opravljali svojo funkcijo. Pri tem moramo paziti, da jih polagamo natančno tako, kot je projektirano v načrtu. Ko vložimo polnilce, začnemo betonirati stike med nosilnimi elementi in polnilci. Šele potem, ko pravilno zabetoniramo ver­ tikalne stike — rebra, betoniramo še tlačno ploščo, če je bila v načrtu. DK 62i.025.4(SAT) 3. Material. Nosilni elementi so debelostenski opečni žgani izdelki s trdnostjo 200 kg/cm2. Ta trdnost je mer­ jena v smeri delovanja bodočih tlakov, torej pravo­ kotno na čelno stran izdelka. Razmerje med malto za lepljenje nosilcev in železom znaša 1:4 (14 1/m2). Marka betona, ki z njim zalijemo rege in tlačno plo­ ščo je MB 160. 4. Konstrukcije. Iz tega gradiva lahko izdelamo normalne, prosto ležeče in kontinuirane strope. Prav tako lahko gra­ dimo s tem gradivom usločene konstrukcije. Kot primer navajamo konstrukcijo stavbe nad Hofma- novo pečjo v Gornji Radgoni. Srednji del stavbe ima strešno ločno konstrukcijo. Izdelali so jo iz treh loč­ nih segmentov, ki so jih že prej zlepili na tleh. Nato so segmente na stikih naslonili na demontažne odre in stike zabetonirali v monolitno celoto. Ko je beton dosegel zadostno trdnost, so stike razodrali in lok je lahko prevzel svojo funkcijo (sl. 2). 5. Statika. Opečne betonske strope računamo delno po nem­ ških normah DIN 1046 (Bestimmunge für Aus­ führung von Stahlsteindecken 1943). Samo razmerje med elastičnimi moduli smo vzeli po naših normah za železobeton n = 10, čeprav so nemške norme za take strope bliže stvarnosti. Elasticitetni modul z lepljenega opečnega elementa v cementni malti je namreč okrog 150.000 kg/cm2. Ker pa delamo te strope navadno z dodatno tenko tlačno ploščo (de­ belino te plošče računamo z zgornjo plastjo nosil­ nega in polnilnega elementa vred), jih lahko, ne da bi se bali večjih napak, računamo po predpisih, ki veljajo za železobeton. Pri opečnih stropih, ki ni­ majo tlačne plošče, znaša debelina tlačne opečne betonske plasti 4 cm. K temu bi lahko prišteli še delovanje opečne betonske stojine b = 45 cm/m ši­ rine do nevtralne osi. Za negativne momente računamo širino reber 16 cm, četudi lahko polnilci prevzamejo s spodnjo opečno ploščo nekaj tlaka. V večini primerov je pripo­ ročljivo, da za prečno razdelitev obtežbe pri posa­ meznih silah ali trakovnih obtežbah izdelamo strop s tlačno železobetonsko ploščo, V takem primeru ve­ ljajo predpisi PTP 3, člen 24. Če pa koncentrirana sila izjemoma deluje na strop, ki nima tlačne žele- zobetonske plošče, ga moramo računati kot nosilec. Nemški predpisi dovoljujejo tudi za prenos obtežbe na več reber s 5 cm tlačno ploščo in prečnim armi­ ranjem 3 0/m. Pri SAT stropu lahko to izvedemo s 3 cm tlačno ploščo tako, da vlagamo 0 6 v vzdolžne utore polnilca (sl. 3). Minimalna debelina stropa — koristna višina: po nemških normah vzamemo za to vrsto stropa, ki je armiran v eni smeri pri obojestranskem naleganju minimalno debelino 1:30, pri upetih stropih z enako­ merno obtežbo pa x/36 največje razdalje nultih točk momentne linije. Pri tem lahko računamo, da znaša dolžina nultih točk 4/s razpetine. Slika 3 Pri stropih, ki so obteženi le z občasno lahko obtežbo, n. pr. pri popravilih ali pri čiščenju strehe in podobnem, lahko znaša minimalna višina V-to raz­ dalje nultih točk pri upetih stropih. Strop je upet v zid (sicer velja za prosto ležeči strop), če ga zi­ damo hkrati z zidom. Zidati pa ga moramo najmanj v podaljšani cementni malti. Tudi tedaj, če je ležišče prosto ležeče, je treba v podporah zgoraj med rebra vložiti negativno železo (1 0 6). Dopustne napetosti v opeki, malti in betonu so za MB 160 dop je 55kg/cm2. 6. Preizkušnja SAT stropa. V Zavodu za preiskavo materiala in konstrukcij so preizkusili SAT strop; njegova razpetina je zna­ šala 4,80, širok pa je bil 96 m. Armiran je bil s tri­ krat 2 0 14. Višina stropa je znašala 20 cm. Na sl. 4 vidimo strop med preiskavo. Na sliki 5 pa diagram izmerjenih upogibov pri spreminjajoči se obtežbi, sl. 6 pa nam kaže v obliki diagrama izmerjene upo­ gibe pri spreminjajoči se obtežbi za posamezni no­ silec. Preizkusili so ga zato, da bi ugotovili nosilnost med montažo v stavbi. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcije je podal naslednje mnenje: a) Ves čas obremenjevanja je bilo obnašanje stropa pravilno, prišlo ni do nikakih sunkovitih po- sedov ali do tega, da bi beton drsal ob opeki. b) Stalni upogibi so bili tudi iznad M dopustno manjši od V3 M maksimalni. c) Strop je betoniran iz zelo slabega betona, kljub temu pa se je pri zlomu pokazalo, da je varnost za­ dostna. Varnost je nedvomno večja, če je beton dober. d) Glede na vse kar smo omenili zgoraj, sodimo, da strop predloženega tipa lahko uporabljajo v zgradbi stalnega značaja. 7. Montaža stropa v stavbo. SAT strop z razpetino do 4,00 m pri montaži pra­ viloma ne potrebuje začasne podpore v sredini raz­ petine. Zaradi ravnega podgleda pa je priporočljivo, O BT EŽ BA P V E G SAT STROP ZAVISNOST IZMERJENIH UPOGIBOV V k OD OBTEŽBE SA T • NOSILEC ZAVISNOST IZMERJENIH UPOGIBOV V 10 da damo na sredino razpona podporo. Razpon nad 4 m pa vsekakor zahteva, da nosilne elemente pri montaži v sredini razpetine podpremo. 8. Montaža ločne konstrukcije Če uporabljamo SAT nosilce pri ločni konstruk­ ciji, moramo montažni ločni segment izdelati takole: Dolžina ločnih segmentov znaša l /3 do 1/6 razpe­ tine. Količina železa v vezi in robnem nosilcu, del­ nih ločnih elementih in vzdolžnih nosilcih je stvar statičnega računa. Delne ločne elemente izdelamo na lesenem re- menatu, ki je ukrivljen po danem polmeru. Sestav­ ljamo jih v 5—6 vrstah enega nad drugim. Med vrstami moramo potresati mivko, da izravnamo ne ­ ravne opečne izdelke in preprečimo lepljenje na spodnji ločni element. Pri montaži podpiramo delne ločne elemente na stičnih ploskvah z lesenimi ali cevnimi odri. Najbolj ekonomično je, da uporabimo cevni pomični oder. Najmanjša širina vzdolžnih no­ silcev naj bo 20 cm, podloženi pa naj bodo s strešni­ kom, da bo stropna površina enotna. Potem, kc poležimo segmentne nosilne elemente, vložimo pol­ nilce in zabetoniramo vzdolžne in prečne stike - rege, hkrati pa tudi tlačno ploščo, če je projektirana. L. Skaberne.ing. civ. PLANCHER EN HOURD1S CERAMIQUES SAT L’auteur decrit un plancher prefabrique de hourdis ceramiques. II consiste de poutrelles portantes et de corps de remplissage. Les poutrelles portantes sont assem­ blies des hourdis de 25—30 cm de longueur sur le fond. Puis elles sont montees sur la place d’application. La les corps de remplissage sont mis en place et les joints ainsi que la table de compression sont betonnees. Un tel plancher agit presqu’en meme faqon qu’une dalle monolithique. L’element portant peut etre forme de meme qu’un arc segmentaire portant prefabrique. Par assemblage des divers segments et par coulage des poutres de bordure, des joints de la dalle un arc ä deux articulations avec tirant horizontal peut etre obtenu. L’article traite la production, statique, des resul- tats des essais de chargement et des productions eron- nies. L’Institut des essais des matiriaux juge que ce plancher soit employe dans les bätiments de caractere permanent. L. Skaberne, civ. eng. SAT — CLAY TILE FLOOR The author describes a prefabricated clay tile floor. It consist of load bearing beams and fillers. The load bearing beams are built up of clay tiles 25—30 cm long on the ground. Then they are mounted on the spot of application. Here fillers are placed additionally and joints Lok lahko razopažimo po PTP predpisih s pomočjo spuščalnih naprav ali tako, da privijamo natezne vezi. nepravilno pravilno Slika 7 Ko sestavljamo nosilce, moramo predvsem paziti na to, da pravilno zabetoniramo železo. Najbolj nazorno nam napako pokaže slika 7. Ker betoniranje ni bilo pravilno, ne leži polnilec v pravilni legi in stiki niso dovolj široki. Paziti moramo, da je rob opečnega nosu nosilnega elementa viden, ne pa za­ ščiten z malto, sicer ni mogoče naleganje polnilca. as well as the compression slab grouted and concreted. Such a floor acts nearly in the same manner as a mono­ lithic slab. The load bearing unit can also be formed in the shape of a prefabricated load bearing segmental arch. By means of assemblying several segments, by grouting the edge beams and joints and by pouring the slab a two- hinged arc with horizontal tie can be obtained. The article deals with the production, stress analysis, the results of loading tests and the errors of production. The Institute for testing materials judges that this floor may be applied in buildings of permanent character. Dipl.-Ing. L. Skaberne DIE SAT-DECKE Beschrieben ist eine Ziegel,Montage-Decke, die aus Trag- und Füllelementen besteht. Die Träger werden aus 25—30 cm langen Hohlziegeln am Boden verbunden und auf der benötigten Stelle montiert. Daraufhin werden noch die Füllungen eingelegt und betoniert. Diese Decke wirkt als eine Monolithplatte. Das Tragelement kann auch als Montagesegmentbogenträger ausgebildet werden. Durch Zusammensetzung mehrerer Segmente und durch Verguss von Randträgern, Fugen und Platte kann ein Zweigelenk­ bogen mit Zugband gewonnen werden. Im Artikel werden besprochen: die Ausarbeitung, die Statik, die Resultate der Belastungsprobe und die Fehler bei der Durchführung. Auf Grund der Probeergebnisse hat die Anstalt für Materialprüfungen in Ljubljana festgestellt, dass die SAT-Decke in Dauerbauten Verwendung finden kann. Ing. B R A N KO O Z V A L D Adicijske operacije na logaritmičnem računalu DK 512.12:681.143 Ker je seštevanje oz. odštevanje računska operaci­ ja 1 . stopnje, se zdi nje izvedljivost s pomočjo logarit- mičnega računala zaradi njegovega osnovnega načela in nelinearnih skal paradoksna. Je pa vendarle mo­ goča in enostavna. Za neposredno reševanje adicijskih operacij uporabljamo v praksi sicer druge pripomočke (adiatorji), pač pa je omenjeno vprašanje važno kot osnova za sestavljene račune, 'ki jih rešujemo z ra­ čunalom običajno na kompromisen način, to je s souporabo drugih pripomočkov oziroma z zamudnimi prekinitvami. V naslednjih odstavkih podajam najprej načelo neposrednih adicijskih operacij, to je seštevanja in odštevanja, ki ga utemeljujem z izvedeno analizo, v posebnem poglavju pa navajam primere uporabe tega načela pri sestavljenih računih. Ker temeljijo slednji na ugotovitvah predhodnega poglavja, jim je to tudi že osnovna razlaga. I. SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE A. SPLOŠNA ANALIZA Pri poljubnem položaju jezika računala z ozirom na osnovo po sl. 1 (jezik zgoraj, osnova spodaj) pri­ pada znaku 1 osnovne skale jezika znak k osnovne I osnova 1 J> _L_i r k o, Ji JL_T" h -L - Slika 1 • 5 - f / I 10 jezik « o s n o v o p r i p a d a z n a k u v s o t e o d č i t k ov na o s n o v n i s k a l i j e z i k a z n a k v s o t e n j i m p r i p a d a j o č i h o d č i t k o v n a u s t r e z - ni s k a l i o s n o v e . Pri tem pa seveda lahko pri enakih skalah vlogi jezika in osnove zamenjamo. Na podlagi gornjega pravila dobimo torej vsoto sumandov osnove tako, da seštejemo njim pripada­ joče odčitke — pomožne sumande — na jeziku ter pod tako dobljeno vsoto odčitamo na osnovi iskano vsoto. Tozadevni številčni primer x = 2,1 + 2,8 + 4,2 = 9,1 nam kaže sl. 2 . Slika 2 Navedeno pravilo oziroma postopek pa ima nepo­ sredno praktično uporabljivost le v primeru 2 su­ mandov slično, kot lahko množimo istočasno le 2 faktorja. V tem primeru si namreč lahko poenosta­ vimo račun tako, da volimo enega od dveh pomožnih sumandov, ki sta v splošnem lahko poljubna, v vrednosti 1 ali 1 0 , ker seštevanje z 1 oziroma 1 0 ne predstavlja nikakršne težave, oziroma ne zahteva posebnega pomožnega računa. V tem pa je tudi bistvo obravnavanega postopka ter poteka slednji praktično, kakor sledi. B. SEŠTEVANJE Sešteti je sumanda a in b, torej skale osnove. Določimo si dalje na jeziku znake ji, j2, ja • .. itd. ter znak njihove vsote s, pri čemer je torej s = ji + J2 + j3 + . . . = £ j a + b = X Oba navedena sumanda si določimo na osnovni skali osnove računala po sl. 3. Glasom pravkar navedenega načela postavimo nad sumand a pomožni sumand 1 Znakom jezika ji, j2, j3 . . . pripadajo v tem položaju znaki osnove Oi, 02, 0 3 . . . itd., znaku jezika s pa znak osnove x. Z ozirom na načelo množenja na logarit­ mičnem računalu je po sl. 1 01 = k ji 02 = k j2 03 = k jä in tako dalje. Prav tako je X = k s oziroma X = k (ji + j2 + j3 + . . .) = r Of T ® • ,® - ® (r d+i SLika 3 ustrezne skale jezika. Nad sumandom b odčitamo na jeziku pomožni sumand p. Potrebno vsoto pomožnih sumandov 1 + p dobimo enostavno tako, da pomak­ nemo črto tekača od znaka p za 1 mesto dalje in pod znakom 1 + p na jeziku odčitamo na osnovi že re zultat, to je iskano vsoto x. Številčni primer x = = 2 + 5 = 7 nam kaže sl. 4. = k ji + k j2 + k j3 + . . . = I 25l 35t I Tako sledi pravilo: P r i p o l j u b n e m p o l o - 1 I © + ® - © I10 ž a j u j e z i k a r a č u n a l a z o z i r o m na Slika 4 Slično kot lahko ob zamenjavi vloge jezika in osnove množimo na 2 načina, imamo analogno tudi za seštevanje še drugi način. V tem primeru postavimo znak 1 osnove pod sumand a na jeziku itd. Vendar je iz mnemotehničnih razlogov prej opisani način primernejši. Kar se tiče mestne vrednosti, je ta pri vsaken. odčitku na jeziku in njemu pripadajočem odčitku na osnovi enaka, ker sta tudi obe zadevni skali identični. Tozadevne primere nam kažejo sl. 5 do 8, iz katerih 1 _ ------ -- 10 , ® ” j_T_ & ■ <£>' \10 Slika 5 1 I__ 250 I ♦ 'T l 10 I r © + (sod) * 110 Slika G 1(10) I 125 . ---------- 100 I I @ €>B I * © I100 Slika 7 1(100) I___ 102-5i 10 I• » © ° ^ “ 110 Slika 8 je tudi razvidno, da je treba postaviti znak 1 jezika vedno nad tisti sumand osnove, ki ima brez ozira na mestno vrednost manjši iznos (levi sumand osnove). Analogno velja seveda tudi pri zamenjavi jezika in osnove, to je pri drugem načinu seštevanja. Če pade pomožna vsota 1 + p izven območja osnovne skale, kar nam kaže številčni primer 5 + 7 = X po sl. 9a, lahko postopamo na 2 načina. Prvi je sličen podobnemu primeru pri množenju. Jezik pomaknemo proti levi tako, da stoji njegovo 1 _________ iO desno krajišče (10) nad prvim (levim) sumandom osnove, to je v našem primeru nad 5 po sl. 9b, pod pomožno vsoto 2,4, ki smo jo dobili že v prvotni legi jezika, pa odčitamo na osnovi rezultat 12. Pri tem smo seveda upoštevali, da se je mestna vrednost pomožne vsote pri prehodu preko desnega krajišča jezika (10) povečala za 1 mesto, torej 10 X 2,4 = 24. Nedostatek tega načina je v tem, da si moramo po­ možno vsoto (v navedenem primeru 2,4) med premi­ kanjem jezika zapomniti ali zapisati. Pri drugem, direktnem načinu, premaknemo jezik takoj proti levi tako, da stoji nad sumandom, ki ima brez mestne vrednosti višji iznos (desni sumand osnove), znak jezika 10 (desno krajišče). V tem pri­ meru nastopajo vsi odčitki v definitivni legi jezika, kar je zlasti važno pri kontrolni ponovitvi računa. Primer tega načina nam kažeta sl. 10 in 11. Kolikor Slika 11 osvojimo ta način, velja torej pravilo, da je vedno postaviti nad levi sumand osnove levo krajišče jezika (1), nad desnega pa desno krajišče (10), pri čemer je seveda paziti na mestno vrednost pomožnega od­ čitka ob krajišču jezika (1 ali 10). Kadar je število sumandov večje kakor 2, po­ stopamo slično, kot v analognem primeru pri množenju. Najprej seštejemo 2 sumanda, nadaljeva­ nje računa, to je prištevanje nadaljih sumandov, pa je le ponavljanje postopka, pri čemer seveda računa ni treba prekiniti. C. ODŠTEVANJE Odštevanje je v bistvu seštevanje, pri katerem ima eden od dveh sumandov negativen predznak. Zato lahko uporabimo tudi tukaj isto načelo kot pri sešte­ vanju. Pri tem pa je upoštevati, da imajo pomožni odčitki enak predznak kakor njim pripadajoči glavni odčitki. Tudi tukaj imamo, slično kot v sl. 3, pomožna odčitka 1 in p. Za račun je najprikladneje, če ima negativen predznak odčitek 1 ter je torej pomožna vsota oziroma diferenca, pod katero čitamo rezultat, p — 1. Iz tega razloga je postaviti znak 1 jezika vedno nad substrahend b diference a — b = x, za katero nam kaže splošno shemo postopka sl. 12, praktična primera pa sl. 13 in 14. 10 II. SESTAVLJENI RAČUNI1 L V Pi I j - © - ©* *& 110 10 I Slika 121 - -----I 1-51 2 S I..... .......... i I P -(£) ■& ' © r — r10 S •f L ? lika 13 25i 10t I J -(£) -(ä) *(s>I I10 de pomožna dife- kar nam kaže pri- c v tem primeru je sl. 9 ab!), rešitev s Tudi pri odštevanju renca p — 1 izven obrne mer 7 — 4 = x po sl. 15 analogen kot pri seštee pa nam kaže sl. 15b. 1 L lika 14 lahko pa >čja skale, a. P os topel ranju (glej 1-75 0 75 7______ _ _ __ i_____I ' © * (j) 11 0 1 1̂0 1 7f 1 ! -© * - © i Slika 15 f-—±23—41 —-- I 10 l _ . , . _____ a ____ . i ! ■<£> - © ^ © 5 ivv 10 Slika 16 Praktična vrednost navedenih ugotovitev pride do izraza predvsem pri računih, v katerih nasto­ pajo poleg operacij 1. stopnje tudi operacije višjih stopenj, to je pri kombinaciij računov z različnimi skalami. Ker pa so osnovna načela teh postopkov že zapopadena v predhodnem poglavju, opisujem tu­ kaj le posamezne najaktualnejše primere. Zaradi čim boljše preglednosti in praktične uporabljivosti je sistematika njih podajanja oziroma delitve na­ slednja: Opisani postopki se nanašajo na skalo logarit- mičnega računala tipa »Rietz«, ki je pri nas, pred­ vsem pa v gradbeništvu, najbolj razširjen in je tudi eden najuniverzalnejših. Razdeljeni so po posamez­ nih skalah, na katere so vezani, pri tem pa je vsako­ krat upoštevana poleg osnovne le ena višja skala. Kar pa se tiče posameznih višjih skal, sta podana vsakokrat le po dva primera, in sicer: a) v zaporedju »prehod sumandov iz osnovne na višjo skalo — adi- ranje — prehod vsote na osnovno skalo«, na primer n | /an-|-bn in b) v zaporedju »prehod sumandov i2 višje na osnovno skalo — adiranje — prehod vsote n n na višjo skalo«, n. pr. () a -f- ^b)". Pri tem pa sta možni v vsakem primeru še po 2 sekundarni kom­ binaciji, pri katerih nastopata od 3 členov omenje­ nih zaporedij le po 2 člena, to je 1. in 2. ali pa 2. in 3. Tako dobimo v primeru a) izraza an + bn in n n n J/a + b ter v primeru b) izraza J/a + \ b in (a + b)n. Ker pa so postopki reševanja teh 4 izrazov že zapopadeni v preje omenjenih 2 osnovnih pri­ merih, jih posebej ne opisujemo. Slično velja tudi za neposredne kombinacije med posameznimi višjimi n n skalami, n. pr. za izraz ( Fa + Kb)m itd. Po analogiji seštevanja je možen seveda tudi drugi način. Nad minuend 7 prejšnjega primera postavimo desno krajišče jezika 10 po sl. 16. Nad subtrahendom 4 je pomožni odčitek 5,72, pod pomožno diferenco 10 — 5,72 = 4,28 pa odčitamo rezultat 3. Nedostatek tega načina je v tem, da je pomožni subtrahend po­ ljuben in ne 1, kakor v prejšnjem primeru. Ker pa minuend ni poljuben ampak 10, si lahko pomagamo Slično, kot pri komplementarnih kotih (90° — a) na trigonometričnih skalah. Oznake na skali si mislimo, kot bi potekale v obratni smeri, to je od desne proti levi (recipročna skala!). Tako odčitamo namesto n odčitek 10 — n, oziroma namesto 1 odčitek 9, name­ sto 2 odčitek 8 itd. ter na ta način tudi dolžino 4,28 v sl. 16. Kolikor torej usvojimo pravkar opisani drugi način, velja tudi za odštevanje pravilo, da je po­ staviti nad levi sumand levo krajišče jezika (1), nad desni sumand pa desno krajišče (10). Tudi tukaj pa je upoštevati mestno vrednost zadevnega krajišča. Kolikor se skale delijo po svoji legi na skale na osnovi in skale na jeziku, ta delitev zaradi dvojne osnovne skale (na osnovi in jeziku), kar nam orno goča zamenjavo vloge osnove in jezika, za obrav­ navane postopke, ni bistvna. Z ozirom na zaporedje primera a), to je na adiranje po prehodu na višjo skalo, pa se moramo ozirati na možnost adiranja na tem mestu. Ker sloni osnovno nčelo adicijskih po­ stopkov na možnosti množenja na zadevni skali (glej poglavje I/A!), pridejo torej v poštev za ta primer le temu pogoju ustrezajoče skale, to je tiste, ki so osnovni skali (n) podobne oziroma sorazmerne. V splošnem so to potenčne skale oblike nc, konkret­ no pa na običajnih računalih skale n-1, n2 in n3. Pri ostalih — funkcijskih — skalah, n. pr. log n, are sin n, en itd., pa iz navedenega razloga rešitev primera a ni izvedljiva neposredno, temveč le s pre­ kinitvami oziroma z ločeno uporabo osnovne in višje skale. A. POTENČNE SKALE (nc) 1. Kvadratična skala (n2) a) Izraz Ja 2 + b2 = x V gradbeništvu so zelo pogosti računi oziroma izrazi, ki slonijo na Pitagorovem izreku, tako n. pr. v mehaniki (sestavljanje in razstavljanje sil), v geo­ metriji, pri vektorskih računih itd. Za rešitev za­ devnega izraza | a 2 + b2 = x so potrebne 4 posamezne računske operacije. Ob upoštevanju načel in ugoto­ vitev, obravnavanih v prejšnjem poglavju, pa je možna njega neposredna rešitev z enim samim na­ stavkom jezika in z enim premikom tekača, kakor sledi: Na običajnih računalih pripadata znakoma a in b na osnovni (n) skali osnove vrednosti a2 oziroma b2 na kvadratični (n2) skali na zgornji strani osnove, kot razvidno iz slike 17. Ker pa imajo nekatera 1 100 \ jezik — 1 osnova 10 Slika 17 računala tudi ob zgornjem robu jezika kvadratično skalo, je mogoče s pomočjo teh dveh kvadratičnih skal neposredno sešteti sumanda a2 in b2 po načelih običajnega seštevanja, opisanega v prejšnjem po­ glavju. Njuna vsota s = a2 + b2 je radikand korena ter jo odčitamo nad pomožno vsoto l + p kvadra- tične skale jezika. Ker pa nas ne zanima vsota omenjenih sumandov, ampak le koren radikanda, odčitamo slednjega z ozirom na odnos med kvadra­ tično in osnovno skalo neposredno pod znakom s oziroma l + p kot vrednost x na osnovni skali osno ve. Pri tem pa je pripomniti, da smo navedli vred­ nosti a2, b2 in s le v zvezi z razlago med tem, ko smo izvedli račun neposredno, ne da bi morali omenjene tri vrednosti pri postopku upoštvati. Iz slike 17, ki nam poleg razlage kaže splošno shemo postopka, je razvidna tudi rešitev obeh uvodoma omenjenih in temu primeru ustrezajočih sekundar­ nih izrazov a2 + b2 oziroma \ a + b, v sliki 18 pa je prikazan pripadajoč praktični primer |/ 32 + 42 = 5. Znaki, ki so v slikih 17 in 18 navdeni v oklepaju, imajo neposredni pomen le pri reševanju sekundar­ nih izrazov. Slika 18 Iz pravkar opisanega primera oziroma iz slik 17 in 18 pa vidimo, da smo se poslužili za dosego rezultata le odčitkov na osnovni skali osnove in na kvadratični skali jezika. Ker je vsaka od omenjenih skal nanešena na računalu dvakrat (na osnovi in na jeziku), je torej mogoče izvršiti isti račun oziro­ ma postopek tudi le ob uporabi osnovne skale na jeziku in kvadratične skale na osnovi. Ta drugi način je še posebno važen zato, ker ga lahko upora­ bimo tudi na računalih, pri katerih na jeziku ni kvadratične skale, predvsem pa analogno tudi v zvezi z vsemi ostalimi skalami, ki so nanešene na računalu le enkrat, to je, bodisi le na osnovi (kubič­ na, logaritmična, eventuelnoj trigonomtrična itd.), bodisi le na jeziku (recipročna, trigonometrična itd.). Iz navedenega razloga sem se poslužil prej opisa­ nega načina reševanja Pitagorovega izreka le zaradi jasnejše razlage (oblikovna sličnost z običajnim se­ števanjem), v nadaljnjem pa opisujem isti postopek še na drugi način, prav tako pa tudi vse ostale po­ stopke, torej tako, kot bi bila nanešena na računalu dvakrat le osnovna (n) skala in kar praktično tudi v večini primerov nastopa. V tem primeru sta le zamenjani vlogi osnove in jezika, kot smo to omenili že pri navadnem seštevanju. Tako dobimo namesto slik 17 oziroma 18 sliki 19 in 20, ves ostali postopek in ustrezna razlaga pa sta v bistvu ista kakor pri 100 1i-p. 10 — E r ■-■■J- ® L _1 (% ) ___ 10 n 1 n2 L Slika 19 1 17& 276 ,10 _____ l_l___ I I____ ---------------- 1 100 I £1 10 I------ Slika 20 .............I prvem načinu. Dodatno navajam po tem načinu še nekaj praktičnih primerov reševanja zadevnega iz­ raza predvsem v zvezi z upoštevanjem mestne vred­ nosti in vrstnega reda sumandov ter odštevanja, kar nam kažejo slike 21 do 23. S tem v zvezi bi bilo še* 10 0 I f49, 10 i j • 1 ! r @ 10 I 1 I Slika j J 52 ¥ 5 2110 j i i l i 2 1 1 100 I '($) < $ ' ® 10 Slika 22 100 I 1 156 i i 10 56i 1 ------------------ 1 1 (?) - I © 101 Slika 23 omeniti, đa lahko uporabimo na kvadratični skali namesto pomožnega odčitka 1 tudi 10 ali 100. Iz opisanih dveh primerov oziroma načinov pa vidimo, da je možna neposredna rešitev ustreznih se­ kundarnih izrazov le, če je nanesena zadevna višja (v tem primeru kvadratična) skala poleg osnove tudi na jeziku. Vendar pa vsaj kvadratična skala ustreza temu pogoju skoraj pri vseh tipih logaritmičnih ra­ čunal. b) Izraz ( J a - f -b)2 = x Vrednosti a in b si določimo na kvadratični skali računala po sliki 24. Njima pripadajoči vrednosti £ 10 I__ i® .0 L F n< - -L . ( 7 ä ) (/b) Slika 24 ///> _I ... m W \ 10 osnove (nad kvadratično), praktični primer pa je naslednji: a = 4, b = 9, p = ll,4 , 1+ip = 12,4, x = 9,26 3 ____ Za sekundarna izraza a3 + b3 oziroma Ĵ a-fb velja isto, kot za izraz a točke 1. 3 3 _ b) Izraz (J/a+J/b)3 = x E © — © ~ T~ T o -------------- H " n< --- © 1000 I 1+p 10 C/5) (J/b ) T~(s) 10 Slika 27 Shema: slika 27; primer: a = 8, b = 27, p= 1,5, 3 3 £ + p = 2,5, x = 125; sekundarna izraza: J/a+J^b in (a + b)3. J a in \ b na osnovni skali za navedeni račun nimata neposrednega pomena, ker ju seštejemo s pomočjo pomožnih odčitkov p oziroma 1 + p. Tudi vsote s = Ĵ a + J7b ne odčitamo, ker jo s pomočjo pomož­ nega odčitka 1 + p neposredno kvadriramo ter tako odčitamo na kvadratični skali že rezultat x. Prak- tični primer zadevnih dv kundarnih i j „• d (J 9 + J/ 25)2 eh slik pa j zrazov J/a+ J ~\ r = 64 nam kaže slika 25, iz e razvidna tudi rešitev se­ fa ter (a + b)2. ® ® r'J 1 0 1 167___ _i * f7 10 r ' (&} ( t i s ) ( f a ) I Slika 25 2. Kubična skala (n3) Postopek je v splošnem popolnoma sličen prej opisanemu (točka 1) in se razlikuje od njega le po tem, da namesto kvadratične skale nastopa kubična. Namesto pomožnega odčitka 1 na kubični skali pa lahko uporabimo tudi odčitke 10, 100 ali 1000. Tako navajam za ta primer le sheme postopka oziroma praktične primere. 3_______ a) Izraz Ĵ a3 + b3 = x Splošno shemo postopka prikazuje slika 26, pri čemer leži kubična skala ob skrajnem gornjem robu n’ p — - 1+p 1 1 ibo 1ÖÖÖ\ n 1 i (sin fl ) 1 so-('V (10) jezik » r r t t t z t 1+p osr Slika 30 Shema: slika 30; primer: a = 20°, /1 = 30°, p = 1,46, 1 + p = 2,46, X = 57,3°; sekundarna izraza: sin a + + sin/I in are sin (a + b). Opomba: Kar se tiče ostalih trigonometričnih funkcij, velja primer sin-funkcije v splošnem tudi za ostale (cos, tang, ctg). Kolikor pa je na primer nanešena trigonometrična skala na nekem raču­ nalu na osnovi, se v sliki 30 položaja osnove in jezika zamenjata. S tem v zvezi bi bilo tudi pri­ pomniti, da oznake, ki so v sliki 30 navedene v oklepaju, ne nastopajo v tej obliki (osnovna skala 1—10), če je nanešena trinogometrična skala na jeziku (slika), ker je na tem mestu običajno tang- ctg-skala. Pač pa nastopa taka oblika, če je trigo­ nometrična skala na osnovi (n. pr. računalo »Darm­ stadt«), C. ZAKLJUČEK Navedena izvajanja oziroma ugotovitve je mož­ no analogno uporabljati tudi na drugih računalih oziroma skalah, tako n. pr. za skalo en na računalu »Darmstadt« itd. Kot namreč vidimo, je možno uporabiti za vse opisane postopke v načelu eno samo shemo, ker pri stvari ne igrata bistvene vloge pojma osnova in jezik, temveč gre le za osnovne in po­ možne odčitke oziroma skale. Vsekakor pa je pri uporabi analogije za druge primere važna dosled­ nost z ozirom na navedeno sistematiko opredelitve posameznih postopkov oziroma računov. B. Ozvald, ing. civ. LES OPERATIONS D’ADDITION SUR LA REGLE Ä CALCUL LOGARITHMIOUE Dans une position quelconque de deux echelles iden- tiques d’ un regle ä calcul logarithmique les sommes des lectures sur une dchelle et les lectures correspondantes sur 1’ autre se couvrent. A la base de cette constatation la somme de deux quantites peut etre reduite de fagon qu’ une d' eux soit 1 ou une unite de decade 10, 100 etc; c’ est 1’ essence du calcul resp. de la simplification. A 1’ aide de la somme reduite sur une echelle, la somme propre est ene sur l’autre. Pratiquement la methode est appliquee aux calculs complexes resp. aux combinaisons des fonctions (p. e. 3 |^a3 + b3). De cette maniere 4 operations separees sans interruption et notes et avant tout avec une šconomie de temps considerable peuvent etre accomplies. La metho­ de peut etre appliquee sur Chaque regle ä calcul normal. L’ article expose aussi des schemes generaux pour les divers calculs cites. B. Ozvald, C. E. ADDITION OPERATIONS ON A LOGARITHMIC SLIDE RULE In an optional position of two equal logarithmic slide rule scales the totals of readings on one scale and those of the corresponding reading on the other scale cover each other. On the basis of this statement the total of two summands can be reduced so that one of them is 1 or a decade unit 10, 100 etc. That is the essential point of the calculation resp. of the simplification. By means of the reduced total on one scale the proper total on the other is read. In practice this process is applied in complex calcula-3______ tions resp. in function combinations (for instance | a3 + b3). In this way, for instance, four separate operations can be carried out without interruption or recording and chiefly with considerable saving of time. This method can be applied on every standard logarithmic slide rule. The paper also gives general schemes for various quoted calculi. Dipl.-Ing. B. Ozvald ADDITIONS-OPERATIONEN AM LOGARITMISCHEN RECHENSCHIEBER In einer beliebigen Stellung zweier gleichen Skalen des logarithmischen Rechenschiebers decken sich die Summen der Ablesungen auf der einen Skala und der ihnen zugehörigen Ablesungen auf der anderen Skala. Auf Grund dieser Feststellung kann man die Summe zweier Sum­ manden derart reduzieren, dass einer von den beiden Sum­ manden gleich 1 oder die dekadische Einheit 10, 100 usw. ist, worin das Wesen der Rechnung bzw. der Verein­ fachung besteht. Mit Hilfe der reduzierten Summe auf der einen Skala liest man die richtige Summe auf der anderen Skala ab. Der Vorgang wird praktisch bei zusammengesetzten Rechnungen bzw. bei Funktions-Kombinationen (z. B. 3 _______ |/a3 + b3) verwendet. Auf diese Weise kann man z. B. vier getrennte Operationen ohne Unterbrechung und Aufschreiben ausführen, besonders aber mit beträchtlicher Zeitersparnis. Die Methode ist auf jedem normalen loga­ rithmischen Rechenschieber anwendbar. Der Artikel bringt auch allgemeine Schemen für verschiedene angeführte Rechnungsvorgänge. Dr. Ing. SRDAN TURK Poenostavitev računa armature pri ekscentričnem tlaku dk 6 2 4 .04.0 4 9 :6 9 1.8 7 3 (Nadaljevanje iz št. 45—46) 4. UPORABA GRAFIKONA — ZA DIREKTNO DIMENZIONIRANJE BETONSKEGA PREREZA IN PRI UPOŠTEVANJU UKLONSKE NEVARONSTI Izvajanja v tretjem poglavju nam podajajo obi­ čajno uporabo grafikona, t. j. za primer, da nam je betonski prerez že dan, in je potrebno le še ugotoviti potrebno armaturo (z izkazom doseženih napetosti), pri čemer je upoštevano, da je vitkost nosilca manjša od 35 in da torej še ni bilo potrebno upo­ števati uklonske nevarnosti. Na splošno pa se pojavi često potreba, da moramo dimenzije nosilca sami voliti na osnovi dane obre menitve, in nastopi tudi često slučaj, da je vitkost večja od 35, in da je treba upoštevati še uklonsko nevarnost. In načela, kako pri teh problemih ugodno upo­ rabiti grafikon, podajam v tem poglavju. Izkaže se, da je tudi v teh težjih problmih ekscentričnega pritiska, grafikon zelo koristen pripomoček, ki nam po eni strani daje dober razgled čez to problematiko, po drugi strani pa tudi omogoči hitre in enostavne rešitve. Direktno dimenzioniranje betonskega prereza Pri direktnem dimenzioniranju betonskega pre reza ločimo lahko tri primere upoštevajoč, da je dana obremenitev prereza in je voljena marka betona: a) ugotovitev širine b, ako je dana višina h; b) ugotovitev višine h, ako je dana širina b; c) ugotovitev širine b in višine h, ako je voljeno razmerje b/h = N. Ako je dana višina (h), nam je iz enačbe 1 takoj ugotovljiva specifična ekscentričnost e = ei = e/h, pri čemer je e = M/R. Tako dobljeni specifični eks­ centričnosti odgovarja v grafikonu vertikala z za­ devno vrednostjo e = e i . Katerokoli točko volimo na tej vertikali, v vsakem primeru dobimo pri dani vrednosti (e) in izračunani vrednosti e 1 vrehnost h v voljenem iznosu, h = e/ei. Ako volimo na tej verti­ kali točko Ti, za katero velja Y = Yi, dobimo potem po enačbi 4 direktno vrednost b: R b = t—r - E —[ör] • h • Yl Pri tem je [đr] dopustna robna napetost za armirani beton izbrane marke, ne glede na to, da bo izpadel eventuelno nearmiran prerez (točka je bila tedaj izbrana v sektorju A). Na ta način je naša naloga hitro in enostavno rešena. Točko Ti lahko torej vo­ limo poljubno na vertikali e — ei. Ako jo volimo visoko (majhna vrednost Yi) potem bomo dobili veliko širino (b), toda malo armature ali celo ne- nearmiran prerez. Obratno, ako volimo točko Ti nizko, bi sicer širina (b) izpadla majhna, toda arma­ tura bo tem večja, čim večja bo vrednost Yi. Pri volitvi točke Ti vidimo neposredno, v katerem polju je ta točka in torej s tem direktno, kakšno bo stanje armature in napetosti v tako voljenem prerezu. Bolj preglednega postopka za dimenzioniranje si skoro ni mogoče želeti. Ako pa je dana širina (b), potem velja po enačbi R 4, da je višina (h) enaka h = -— ----, nakar do- [ör] • b • Y e • [ör] • Y • bbimo po en. 1 : e = e/h = --------------- . Ker so v tej R enačbi vrednost e, b, R in [ör] konstantne, sledi, da je potem v našem primeru kvocient e/y = (e ■ [ör] • b)/R konstanten. Vse točke T, ki ustrezajo izbrani širini b, so torej na neki premici, ki gre skozi izhodišče e = 0 , y = 0 . Če torej ugotovimo pri dani širini b in eni voljeni višini hx vrednosti ex in Yx, t. j. eno točko te premice (T = Tx), in to točko zvežemo z izhodiščem, dobimo s tem že linijo, na kateri je treba izbirati točko Ti, da bo zadoščeno izbrani vrednosti b. Postopek sicer točno velja le za e < 0,5 in Y < 1,0 (prvi kvadrat) ker je v ostalih predelih merilo spa­ čeno, a za prakso tudi na splošno zadostuje. Čim je torej točka Ti tako izbrana, t. j. da so vrednosti ei in Yi, pripadajoče tej točki, ugotovljene, sledi potem preprosto: h = R [ör] • b • Y l ...12 nakar dobimo e = e/h in je ta vrednost enaka pred­ videni vrednosti e i ako smo točki Ti in Tx izbrali v prvem kvadratu. Ako je bila izbrana ena izmed točk v katerem od ostalih kvadratov, bo dobljena vrednost vsaj približno odgovarjala izbrani. Imamo spet mož­ nost široke izbire lege točke Ti. Pri tem velja, čim bliže smo izhodišču, tem manj armature bo (even­ tuelno nearmiran prerez), a tudi prerez betona bo tedaj rasel, ter obratno. Opomba: Celotni postopek pride predvsem v poštev pri ploščatih konstrukcijah ko računamo obremenitev na 1 m širine, in je torej potem b = 100 cm = const. Ako je dano razmerje N med širino in višino, bi mogli, podobno kot zgoraj, poiskati linije, na katerih izbrana točka odgovarja pogoju b/h = N. Vendar te linije niso enostavne, tako da je v takem primeru primerneje, da si na slepo volimo točko Ti ( e i . Yi), si izračunamo potem: h = e/£i, b — R/([ör] • h • Yi) . . . 13 — a, b in če nam dobljeni dimenziji ne ustrezata, volimo novo točko Ti, itd. dokler ne pridemo do zadovolji- vega razmerja med stranicama prereza. V večini primerov niti ne zahtevamo, da bi razmerje stranic točno odgovarjalo nekemu številu N = b/h, ampak se zadovoljimo s tem, da je razmerje b/h n.pr. od 0,5 do 0,7. In v takem primeru pridemo po podanem postopku zelo hitro do zadovoljive rešitve. Spet velja, da je možno pri danem razmerju b/h dobiti točko T v raznih poljih, in pri tem spet vidimo, da je pri točkah v bližini izhodišča prerez velik, armatura pa majhna (ali celo nična), v točkah, oddaljenih od izhodišča, pa obratno. Splošne pripombe. Dejstvo, da dobimo pri točkah, ležečih v bližini izhodišča (e = 0 , y — 0 ) prerez brez armature ali s skromnejšo armaturo, pri točkah, ki pa so oddaljene od izhodišča, pa znatnejšo, od­ nosno prav močno armaturo, nas dovede do tega, da se vprašamo, v kateri oddaljenosti od izhodišča se je držati, da ostanemo z armaturo v primernih mejah. V ta namen je vrisana v grafikon linija (1), in če pri projektiranju volimo točko T iznad te linije, dobimo profil s sorazmerno majhno armaturo ali nearmirani profil. Tak profil je na splošno ugoden, in je s tem linija (1) nekaka mejna linija za ugodni profil. Za »ugodni profil« potem velja pogoj, da je prerez F = = b • h večji od R/[os], moment odpora W = b • h2/6 pa istočasno večji od M/[or]. Na osnovi teh kriterijev je potem možno prav enostavno ugotoviti primerne dimenzije prereza. — Dodatno je vrisana še linija (2), za katero priporočam, da bi je (iz ekonomskih ozirov) ne prekoračili v smeri navzdol, in ki približno predstavlja mejo za ugotovitev minimalnega, še pri­ mernega profila. Kriteriji za ta »minimalni profil« so potem: F = b • h R/[or], W = b ■ h2/6 /> M/1,2 • • [or]. Iz vsega torej sledi, da bomo na splošno volili točke T nad linijo (2), in so ostala polja grafikona podana le za izjemne primere in zaradi tega, da je pregled nad problemom popolnejši. Upoštevanje uklonske nevarnosti Na splošno ločimo pri problemu uklona pri ekscentričnem pritisku dva primera: a) vitkost manjša od 35, t. j. pri pravokotnem prerezu kvocient v = 1 i/dmin manjši od 10, kjer je h uklonska dolžina, d min pa najmanjša debelina pre­ reza. b) vitkost večja od 35, t. j. pri pravokotnem prerezu kvocient (v) večji od 10. K temu je pripomniti, da je kot najmanjšo debe­ lino prereza upoštevati manjšo dimenzijo med višino h, širino b, odnosno — ako imamo razpokano natezno zono betona brez vsake armature —, višino tlačene cone betona x = 3 • xi, kjer je xi oddaljenost rezul­ tante od bližnjega roba prereza. Zadevna dimenzija (x) nadomesti potem vrednost h, in je v tabeli ob grafikonu potem posebna rubrika (dx), ki pove, ali je izbirati med b in h ali med b in x = 3 ■ xi. Ako je kvocient (v) manjši od 10, še ni prave uklonske nevarnosti, in ni nobene redukcije do­ pustnih napetosti. Le predpisani minimalni procent armature varira s spreminjajočo se vitkostjo, in imamo zato med sektorjem B in sektorjema C in D vrisani dve meji. Zgornja velja za v = 0 , spodnja zn v = 10, ako je vrednost (v) med 0 in 10 je lego meje prav lahko interpolirati in s tem ugotoviti, v kateri sektor odnosno v katero polje pade v takem primeru točka T. — V ostalem pa ostane grafikon neizpremenjen in se uporablja torej pri v <1 10 v smislu doslej podanih navodil. Ako je kvocient v večji od 10, pa imamo opravka s pravo uklonsko nevarnostjo, in predpisi v tem primeru zahtevajo zmanjšanje dopustnih napetosti. Vendar so predpisi v tem primeru dokaj nelogični (PTP3, točka 32, pozicija 4), ker zahtevajo n. pr. pri m = 1 redukcijo vrednosti [o8] s faktorjem 0,45 ako je vitkost nad 35 [(v) nad 10], n. pr. za vitkost 35,1; medtem ko za vitkost pod 35, n. pr. 34,9 ko še ne upoštevamo uklonske nevarnosti, velja na primer pri m = 1, ös — 0,5 ■ ör, sledi: os ^ 0,5 ■ [or] — 0,5 • • 1,25 [ös] = 0,625 [ös], t. j. faktor redukcije 0,625. Skok med faktorjem 0,625 in faktorjem 0,45 pri spremembi vitkosti za 0,2 ali še manj nikakor ni utemeljen. Zato predlagam (v smislu istih predpisov, ista točka, pozicija 6) naslednji, logičnejši postopek pri upoštvanju uklonske nevarnosti, ki bazira na teo­ retičnih predpostavkah in ki enostavno zajame ce­ lotni problem. Pri tem podajam postopek samo v glavnih obrisih, podrobnosti nameravam ob priliki podati v posebnem članku. Osnova za predlagani postopek je Engesser-Kar- manova formula za kritično centrično silo Pkr pri no­ silcu, ki je na obeh straneh členkasto podprt: Pkr = n 2 ■ T • J/l i2 . . . 14 kjer je T = stvarni prožnostni modul do/de dobljen za konkretno napetost o, J = vztrajnostni moment prereza, li = uklonska dolžina. (Vrednost e v gornji enačbi za T pomeni tu specifični raztezek). Stvarni prožnostni modul T moremo pri betonu z zadostno natančnostjo izraziti z enačbo: kjer je E = idealni prožnostni modul, veljaven za majhne napetosti, točneje za primer napetosti, ki gre proti nul, o = dosežena napetost, in omax = maksi­ malna dosegljiva napetost, t. j. porušna napetost. (Iz enačbe sledi, da velja za o = 0 enakost T = E, in za o = o max enakost T = 0 , kar odgovarja defi­ niciji vrednosti E in poteku linije napetost — defor­ macija pri betonu.) Ako uvedemo sedaj izraz 15 v enačbo 14, ter vstavimo nadalje: Pkr = 'F • okr, J/F = i2, h/i = 2, kjer so o kr, F, i in 2 zapored kritična napetost, prerez konstrukcije, vztrajnostni polmer in vitkost konstruk­ cije, dobimo, ako upoštevamo da je ob pojavu uklona napetost o v en. 15 enaka o = okr, sledeč končni izraz: = + •••is-».* Na ta način dobimo za centrični pritisk dan izraz za sicer eksperimentalno ugotovljeno vrednost co v zaključeni analitični obliki, veljavni tako za elastično, kot za plastično območje uklona. Ako upoštevamo sedaj slučaj ekscentričnega uklona, ostane enačba 14 v veljavi, enako tudi enačba 15, pri kateri pa upoštevam kot vrednost ö kritično robno napetost, o = ökr-r = ökr • (1 + m), kjer je Okr težiščna kritična napetost ökr = Pkr/F, m pa znani kvocient m = e/j, kjer je (e) ekscentričnost sile Pkr. (j) pa razdalja roba jedra od težišča. Ker je namreč pri ekscentričnem pritisku napetost v prerezu nekon- stantna, je torej tudi prožnostni modul po prerezu spremenljiv. Za deformabilnost konstrukcije pa je najbolj merodajen prožnostni modul, ki velja za bolj obremenjeni rob, in na osnovi teh argumentov vza­ mem v račun vrednost T po en. 15, z upoštevanjem da je o v tej enačbi kritična robna napetost. Z upo­ števanjem vseh uvedb, kot pri centričnem uklonu, in z uvedbo vrednosti T po pravkar navedenem, do­ bimo potem z uporabo enačbe 16 — b končni izraz za Okr (— Pkr/F, t. j. kritična težiščna napetost): Okr Omax/(® ~b m) . . . 17 Enačba 17 nam v zelo preprosti obliki daje kriterij uklona pri ekscentričnem pritisku, in če vstavimo m = 0 , dobimo enačbo 16—a za centrični pritisk nazaj. Ako sedaj upoštevamo kritično uklonsko napetost na robu — Okr-r, velja po zgornjih definicijah: öur-r = = ökr(l + m), iz tega: ökr = Okr-r/(l + m). Če to vstavimo v enačbo 17, dobimo: Okr-r On-ax ' 1 + m co + m 18 Dopustna uklonska robna napetost znaša potem pri varnostnem faktorju V: r ömax 1 + m _ r . 1 + m[öru] Ökr-r/V — • , ' [örV CO + m CD 4' m . . . 19 Tu je [ör] doslej stalno upoštevana dopustna napetost za rob, in je pri tem vzeto, da je uklonski varnostni faktor V enak običajnemu varnostnemu faktorju V = = ömax/[ör], k* velja za tlak brez nevarnosti uklona. Da poenostavimo postopek, pa namesto, da upo­ števamo pri računu armature zmanjšanje dopustne napetosti, upoštevamo običajne dopustne napetosti, zato pa povečamo obremenitev konstrukcije. Zmanj­ šanje dopustne napetosti gre po enačbi 19 s fak­ torjem (1 + m)/(ffl + m), t. j. povečanje obremenitve mora biti izvršeno, ako ohranimo običajne dopustne napetosti, z recipročnim faktorjem V = co + m T + m . . . 2 0 Sledi torej: Namesto da upoštevamo v računu osn. silo R in moment M, upoštevamo v računu idealno osno silo R" in idealni moment M": R" = ip ■ R, M" = ep ■ M . . . 21 Za to idealno obremenitev potem ugotovimo e = R" M7R", e = e/h, v = z—-—:—r in potem dimenzioni- [ör] • b • h ramo armaturo odnosno ugotavljamo napetosti z običajno uporabo grafikona in priložene tabele. (V navodilih ob grafikonu so nove vrednosti e in Y ozna­ čene z dvema črticama. Ker je kvocient M/R enak kvocientu M7R", se torej specifična ekscentričnost ni spremenila s spremembo obremenitve, le vrednost Y se poveča napram vrednosti, ki velja za nepove čano obremenitev.) S tem je torej podan enostaven in teoretičn> utemeljen račun armiranobetonskega prereza, na osnovi istega grafikona, kot velja za primer, da ni uklonske nevarnosti. Dodati je le te-le pripombe: Potrebno vrednost co si izračunamo, da sledimo točneje predpisom, iz enačbe: co — [ös]/[dk] . . . 22 kjer je [ös] dopustna težiščna napetost po tabeli točke 31, [ök] pa dopustna uklonska napetost po točki 32 predpisov PTP3, odnosno analogno po točki 29 teh predpisov, če gre za nearmirani beton. Vrednost (m) je najbolje najprej oceniti z iznosom 6 * 6 v. (m) ==—— , ki velja za nearmiran, po celi površini h tlačen prerez. Na osnovi te vrednosti si ugotovimo vrednost ep , ter izračunamo potrebno armaturo, in dosežemo robno napetost o ' \ (dve črtici, ker pripada obremenitvi R", M"). Dodatno si izračunamo idealni prerez: F" = Fb + n • fa + n • f'a, kjer je Fb ploskev tlačenega dela betona t. j. Fb = x • b ali h ■ b. Potem R " velja: o r" — —t t (X + m), iz česar dobimo O'T. . . u o Na osnovi te vrednosti (m) ponovno izračunamo ep. Če v vrednosti ep ni napram prejšnji vrednosti večje napake (n. pr. do 3 °/o), je bila prvotna cenitev vred­ nosti (m) dovolj točna, v nasprotnem primeru pa ponovimo postopek. Žal v zvezi s formulacijami v sedanjih predpisih ni s tem problem ekscentričnega uklona docela Iz­ črpan. Jasno je namreč, da moramo v središču pre­ reza vedno izpolniti pogoj, da je dosežena napetost manjša od dopustne uklonske napetosti za centrični uklon. Ta pogoj je na splošno pri zgornjem postopku izpolnjen, razen v primeru, ko gre za sorazmerno majhno ekscentričnost, in sicer ako je m nekoliko prekoračena, ven­ dar največ za vrednost ([ör] — [ös])/® = 0,2 [ör]/ffl, kar je v takih primerih (co je tedaj velik) sorazmerno majhna vrednost. Običajno pa je tedaj vsaj v središču prereza (= težišču betonskega prereza) pogoju, da je stvarna napetost manjša od dopustne ( = [ d s ] / ® ) , za • doščeno. Načelno pa v predpisih PTP3 glede do­ pustne napetosti [ös] ni nikjer določeno rečeno, ali veljajo za težišče idealnega ali betonskega prereza, kar je v tem primeru možno izkoristiti v prid eno­ stavnejšega projektiranja. Zaključno je še omeniti, da se nam zaradi po­ sebnih formul za ugotovitev dopustne uklonske napetosti za nearmirani beton zgodi sledeče: Upo­ števajoč co za armirani beton, pade točka v področje A (nearmirani beton). Ako pa sedaj upoštevamo ® za nearmirani beton, nam pade točka na področje armiranega betona (polje B). V takem primeru je treba upoštevati enačbe za armirani beton — polje B (isti indeks), čeprav pade točka po prvem računu v polje A. Seveda je veljaven pri tem co za armirani beton. Pri uklonu imamo torej naslednji postopek: Naj­ prej ugotovimo pri danem prerezu vrednosti m in co. Po enačbah 24 nato ugotovimo, ali je merodajni po­ stopek R", M", ali postopek R', M'. Nato ugotovimo armaturo in napetosti na osnovi idealne obremenitve kot za primer brez uklonske nevarnosti. Dobljene napetosti so potem idealne napetosti za primerjavo z običajnimi dopustnimi napetostmi. Stvarne nape­ tosti so v primeru «p-post&pka ip-krat manjše, od­ nosno, pri co postopku so manjše za iznos A o = — (co — 1) ■ R/F = R7F — R/F. (F = idealna ploskev prereza). Končno bi pripomnil, da nam je na splošno ljubši co postopek, ker odpade vsako iskanje vrednosti m. Seveda je ta postopek uporaben le v poljih Ai, Aa, Bi, B2 in vseh poljih C. V ostalih poljih pa je po gornjem ip postopek neizogiben. Direktno dimenzioniranje prereza v primeru uklonske nevarnosti V primeru, da želimo ugotoviti potrebne dimen­ zije betonskega prereza uklonu izpostavljenega ele­ menta, nam na splošno ne preostane drugega, kot da s poizkušanjem dobimo primeren profil. Z uporabo grafikona se nam pa problem poenostavi tako, da najprej vitkost ocenimo, dobimo potem co in ip vred­ nosti, in potem direktno dimenzioniramo, kot da ni uklonske nevarnosti, seveda na osnovi idealne obre­ menitve (R", M" odnosno R', M'). Na ta način pri­ demo brez dvoma hitreje do rezultata, kot s slepim poizkušanjem. Bistveno pa se problem poenostavi, ako je voljena n. pr. višina h in je obenem zagotovljeno (vsaj po grobi oceni), da bo izpadla širina b večja. S tem je (pri isti uklonski dolžini v obeh pravokotnih smereh) že jasno, da je za uklon merodajna višina h. Ker je ta dana, je vitkost s tem fiksirana in idealne obre­ menitve direktno ugotovljene. Postopek da potem hitro in direktno končne rezultate brez vsakega poizkušanja. — Analogno velja, če je dana širina b in je zagotovljeno, da bo višina h večja. Potem je vitkost spet fiksirana, in možno je direktno dimen­ zioniranje podobno kot v pravkar obravnavanem primeru. Iz pravkar navedenih metod potem dobimo sploš­ nejši postopek, ki je vsestransko uporabljiv. Volimo si namreč na osnovi približnih cenitev prerez, in dimenzijo manjše izmed stranic volimo potem kot fiksno. Potem je možno po zgornji metodi direktno ugotoviti dokončno velikost preostale stranice. Kakor je iz vsega podanega razvidno, nam torej grafikon s pridanimi navodili odlično služi tudi za direktno dimenzioniranje prereza in pri upoštevanju uklonske nevarnosti. In zelo pomembno je pri tem, da obsega celotni grafikon (v običajni reprodukciji) v celem le dva formata A< (2 X 21 cm X 30 cm), vključno z vsemi navodili za običajno uporabo, za direktno dimenzioniranje in za upoštevanje uklonske nevarnosti, torej z navodili za reševanje vseh pro­ blemov, ki so bili v tem elaboratu do tod obravna­ vani. 5. UPORABNOST GRAFIKONA PRI SPLOŠNI OBLIKI PREREZA Grafikon je prirejen za pravokotni prerez. To je v armiranem betonu najčešči prerez in ima s tem grafikon najširše področje uporabnosti. Včasih pa pride v poštev tudi prerez splošnejše oblike, n. pr. rebrasti prerez, I-prerez ali pa prerez čisto splošne oblike. V takih primerih bi bilo treba za dosego iste enostavnosti, napraviti poseben grafikon za vsako obliko prereza posebej. (Do delne poenostavitve bi prišlo, če bi n. pr. pri rebrastem prerezu fiksirali razmerje med višino rebra in višino plošče in raz­ merje med širino rebra in širino plošče in analogno v drugih primerih.) Ker pa daje že konstrukcija grafikona za pravokotni prerez dokaj dela, ne bi bilo umestno, postavljati zahteve za konstrukcijo grafikonov za druge manj običajne prereze. V takih primerih je primerneje, da s posameznimi poizkusi najdemo način dimenzioniranja (nearmiran prerez, minimalna armatura, bistveno armiran prerez z ve­ liko ekscentričnostjo, bistveno armiran prerez z malo ekscentričnostjo), ki ustreza dani obremenitvi. Vendar je možno tudi v teh, splošnih primerih, grafikon koristno uporabiti. Možno je podati vred­ nosti £ in y , ki jih izračunamo za splošni prerez, in, na osnovi teh dobimo točko T v našem grafikonu, ki nam vsaj orientacijsko pokaže, za kakšen primer dimenzioniranja gre v konkretnem slučaju. In s tem se obseg eventualnega poizkušanja zelo zmanjša, odnosno poizkušanje sploh odpade. Ako nam pa tako dobljena točka T takoj točno ne pokaže pravega načina, je treba poizkusiti z načinom po prvem so­ sednjem polju, in je potem skoro gotovo, da bo tam veljavni način ustrezal. Seveda pa pridejo pri splošnih prerezih v poštev preprostejši načini računanja. Tam ni Ehlersovih in drugih tabel, najvažnejšo vlogo odigra pri tem gra­ fično dimenzioniranje. In kljub temu nam je tu grafikon v veliko korist, ker nam v skicah armatur in skicah napetosti, ki so vrisane v posameznih poljih pokaže, za kakšno stanje armiranja in za kakšno napetostno stanje bo šlo v našem konkret­ nem primeru. Treba je le še rešiti problem, kakšne nadomestne vrednosti za količine e in Y je voliti v primeru splošnega profila, da bodo čim bolje ustrezale grafi­ konu, prirejenemu za pravokotni prerez. Da dobimo ti dve vrednosti, je treba pri sploš­ nem prerezu napraviti nekaj predhodnih računov, iz katerih dobimo potem končno omenjeni dve vred­ nosti. Potek dela je tale: Najprej ugotovimo (grafično ali analitično) težišče prereza S, ploskev prereza F in težiščni vztrajnostni moment J. Vse to za geo­ metrično podani betonski prerez, brez armature in ne glede na to, ali bo ta prerez delno ali polno tlačen. Ako označimo oddaljenost od manj tlačenega roba odnosno tegnjenega roba z oznako e2, o od- oddaljenost težišča od bolj tlačenega roba z ei, do­ bimo potem momenta odpora za prvonavedeni rob (W2) in drugonavedeni rob (Wi) po enačbah: W2 = J/e2 Wi = J/ei . . . 30 — a, b Iz tega dobimo razdalje meje jedra od težišča: j2 = W2/F ji = Wi/F 31 - a, b Nadalje ugotovimo iz momenta k težišču S prereza (= M) in rezultirujoče osne sile ( = R) ekscentričnost e = M/R. S tem so predpriprave končane, in moremo iz ­ računati nadomestne vrednosti e in v. Za vrednost e imamo tri enačbe, v odvisnosti od iznosa ekscentričnosti e: 1. e < j 2 2. j2 < e ei 3. e > ei e = e/6 • j 2 e — j2 3 (ei — j2) 1 + e — ei 2 ei + e2 . . . 32 — a . . . 32 — b . . . 32 — c (Če vstavimo v te enačbe vrednosti, veljavne za pravokotni prerez (ei = e2 = h/2, je = ji = h/6) do­ bimo po vseh treh enačbah nazaj izraz za £ po en. 1, t. j. £ = e/h.) Vrednost v je enostavneje ugotovljiva, in velja na splošno za vse slučaje: Y = R/([or] F) . . . 33 kjer je [dr] spet dopustna robna napetost za armirani prerez, F pa ploskev betonskega prereza. (Če vsta­ vimo v to enačbo vrednost F = b • h, ki velja za pravokotni prerez, dobimo za Y izraz po enačbi 4 nazaj.) Na splošno lahko pripomnimo, da bo uporaba grafikona tem bolj uspešna, čim podobnejši je ob­ ravnavani splošni prerez pravokotniku. Če pa se zadevni prerez od pravokotnika le nebistveno raz­ likuje, pa bi bilo eventuelno sploh najprimerneje, Opomba uredništva: Zaradi lažje uporabe članka ponatiskujemo tabelo in grafikon iz št. 45/46 Gradb.. vestnika. Izkaz napetosti Izračun armature Postopek in pomožne vrednosti Dodatni računi d . Polji S» = ^ /ŠsnJ f - f - + - /j A, A» ( - f - + — h Az A i Srn* d j b * f - f ' - * xf- - j - - e - h (o ,5 -£ ) 5X, A, B , f t - % < [ f t ] l f= A /.b h ■ r jß f j-frmn [b; J>) mm / J - 4 i (0,25 *-0,015A ) C mm '°o 1Imirt J n A1 nun) l f (izbrano) C bh ^ — . 6 in ’ ~Eh Ä s , ßa f t = ^ < / f t J bh ■ J : »(mn [S r] 1 min & » = & ( » * $ ■ ) h A b 3 f t - * [ f t j l[ - .M bh ■ J r n( min [Sr] 1] min n = ( i+ n j j ) r L: J a ,' z^ A rm a tu ra : 2 .L _ J r / = - j Srn = 2 R /3 x ,b x',= - j - e= h(o,s-£) 3X, ß j c , f t » k [Ff] * [Sr] /T „ G * Srn 9(0M*E)~O,14U -0,034 f '= <“ ’bh 9(o,44-E)-0,14 C ~ 8,8 U -0,034 f = ju b h C= [e J /[G r ] = 0,e . . . J r - (0,44-E)-0,27C V?(0,44r£)-O,27C h C, Cz g = ?/k u ^ - j f - t C = [Ss]/[Gr]= 0,8 . 0,6C -r(0,44-£) K o,;5 h A c3 Vi 2 % € / f t / fftn = U (Fr) 9 = t k= 1 c = [S j/ [G r ] = 0,8 a « 2 C - r h A A g = r X=1 . . JE (0,44-1)-0,14 U * o,So h C 4 A Sr < / f t J fti = [S a ] C - # ( = p b h . - ß / f t a Običajna tabela za upogib, za dani r -* jz r - bo Z t lž /b t1 i= Rh (8*044)= => 11 + R ( j r - aJ h -a ° * 0,94 h a = o,od/7 C • IIM ft A S = [ S r ] Sa < [S a] f = M 'b h 0 = s - bho - P / Sc. E h ie r sove tabele zadan i r - j y z ' (p r i j t ' = minimalni) A A Sr = [S r ] Sa = [Sa] f'~ ,11' bh . f o ) d & ffc je dimenzionirati z ozirom na stabUitetno obremenitev (= idealna obrem enitev) dk a.) A ko je m ž gu> ( arm. b.. $>=0 ,2 5 „■ nearm b. £ = 0, 4 o ) je obremenitev : ß , t l c« v p, rtn- v n, v = ^ ( e"=£) * - % - - / = e//° J0 - J za nearm. p re rez ~ L = h/6 I: 'H Ü » = ■ Tb F ‘ = F b *nFa * n F j ^---- * 4 * ! " = to [m dobim s postopnim približevanjem J Fb*bh Fb = xb b jA ko j e . m i £ uj upoštevamo obremenitev: R . t l j 2 = ca P , t1'= t l , £ = £/u> , / = u>f. Izjemoma v poljih A s B, D, D2 D, D4 Ds: Ako pade točka T ie , ? ) [ n e g lede na iznos £\ j ] v ta polja, je uporabiti postopek p od a) ip postopek J . PßlPOMBA( j ) •' u i = [SJ / [S J 3- 1 (arm. beton) DIMENZIONIRANJE Dano- M, H M . b.h n R t - [ S r j b h ÜÜ = [6a j / [6M] Ž f (nearm beton) K ] , [Fm] po predpisih z ozirom na A in vrsto betona Direktno dimenzioniranje. • Ugodni profit • fhmja (J )) (priporoato/ r h h i l u bh j FL F = b h ^[6s] ‘ 6 ' [ S t ] Minimalni p ro fit . (linija (2 )J (priporočilo) F = bh > -fej ' ^ -<5757 Izboljšam profil: izberemo. £ = £, , f - f , h~ h ' b ” m eP T e flfc j________________________ Z £ 1o in V >1o da se obravnava kot ustrezni pravokotni prerez, že z ozirom na to, da je celotna teorija projektiranja armature (in dokazov napetosti) dokaj aproksima­ tivna, in prevelika točnost že načelno ni umestna. Ob zaključku bi ugotovil, da je račun armature in napetosti za sektorje A, B in D za splošne prereze v literaturi dobro obdelan. Tudi za sektor C imamo v literaturi podatke, toda v manjši meri, odnosno ne tako enostavne, kot je n. pr. za primer pravokotnega prereza urejeno po novi metodi v grafikonu. Zato bi opozoril, da je možno na podoben enostaven način, S. Turk, Dr. sc., ing. civ. SIMPLIFICATION DU CALCUL D’ARMATURE POUR LA PRESSION EXCENTRIQUE L’auteur a simplifie la methode du calcul d’armature et des contraintes ototenues en charpentes en beton arme ä l’aide d’un graphique special permettant de trouver !a position du point T correspondant ä l’excentricite specifique et au chargement specifique. Cette position du T determine directement la maniere du calcul pour le cas donne. Au graphique plusieurs instructions sont attachees, c’est-ä-dire pour le calcul eoncret, pour le calcul direct des sections du beton, pour la consideration des risques de flambement ainsi que pour les sections non-rectangu- laire des charpentes. L’auteur cite encore quelques simplifications des me- thodes de calcul pour les cas de chargement speciaux, en premier lieu pour le cas oü la force agit dans le noyau de la section virtiuelle. Le risque de flambement est traite d’une faqon nouvelle et originale. S. Turk, Dr. sc., civ. eng. SIMPLIFICATION OF REINFORCEMENT DESIGN FOR EXCENTRIC PRESSURE The writer simplified the method of designing both reinforcement and obtained stresses in reinforced concrete structures by means of a special graph permitting to find the position of the point T corresponding to the specific excentricity and the specific loading. This position of T determines directly the way of calculus which has to be applied in the given case. kot je podan v grafikonu račun za sektor C pri pravokotnem prerezu, urediti račun za polje C tudi za splošni prerez. Za informacijo bo dovolj, če ozna­ čim le glavni princip za račun armature: Da dobimo armaturo na bolj tlačenem robu, nastavimo moment k težišču preostale armature in obratno. To je isti princip, kot pri pravokotnem prerezu, le da so šte­ vila 0,30 in 0,14, ki se tam ponavljajo, pri splošnem prerezu nadomeščena z drugimi, sličnimi. Sličnost je tem večja, čim bolj je zadevni prerez sličen pravokotnemu. To the graph several instructions for use are attached viz. for a’practical calculus of any example, for direct designing of concrete sections, for consideration of buckl­ ing risk as well as for non-reotangular sections of struc­ tures. The writer quotes also some simplifications of design­ ing methods for particular loading cases, espedially for the case where the force acts in the core of the virtual cross section. The buckling risk is treated in a new and original way. Dipl.-Ing. Dr. techn. S. Turk VEREINFACHUNG DER ARMATURBERECHNUNG BEI EXZENTERDRUCK Autor hat die Art der Berechnung von Armatur und • erreichten Spannungen in Eisenbetonkonstruktionen in der Weise vereinfacht, dass er ein spezielles Grafikon benützt, womit er durch die spezifische Extentrizität und die spezifische Belastung die Lage des Punktes T ermittelt, wodurch die Berechnungsart, die im gegebenen Fall in Frage kommt, unmittelbar festgestellt wird. Dem Grafikon sind mehrere Anleitungen für konkrete Berechnungen jeglicher Rechnungsbeispiele, zur unmittelbaren Pro­ jektierung des Betonquorschnittes, zur Berücksichtigung der Knickgefahr, sowie zur Berechnung des nichtrecht­ eckigen Querschnittes der Konstruktion beigegeben. Ver­ fasser gibt auch einige Vereinfachungen der Berechnungs­ arten in einzelnen Belastungsfällen, vor allem für den Fall der Einwirkung der Kraft im Kern des ideellen Quer­ schnittes. Auch die Knickgefahr wird auf neue originelle Weise behandelt. Univerza v Ljubljani - Inštitut za zdravatveno hidrotehniko Ing. JANKO SKETEL J . Dr. MARJAN REJIC Preliminarno poročilo o preiskavi Blejskega jezera dk 6 2 7 .1 7 5 .001 .5 (Bied> Uvod Zavoljo poslabšanja stanja Blejskega jezera, je Uprava za vodno gospodarstvo LR Slovenije imeno­ vala posebno strokovno komisijo za sanacijo Blej­ skega jezera. Na predlog te komisije je Uprava za vodno gospodarstvo naročila pri Institutu za zdrav­ stveno hidrotehniko Univerze v Ljubljani limnološko preiskavo Blejskega jezera. Ta limnološka preiskava naj bi prikazala obstoječe stanje Blejskega jezera in s tem tudi osnove za presojo potrebnih ukrepov za sanacijo jezera. Institut je to nalogo prevzel kljub skromni opremi za tako obsežno preiskavo. Razumevanju in vsestranski podpori Uprave za vodno gospodarstvo LRS in njenemu direktorju tov. ing. Kerinu Lojzetu gre prvenstvena zahvala, da smo lahko izvršili prevzeto nalogo. Zahvaljujemo se tudi ObLO Bled in predsedniku tov. Kapusu Jožetu za vse razumevanje in pomoč pri izvrševanju preiskave. Za zvesto spremljanje poteka našega dela in za vse dragocene nasvete smo dolžni prisrčno zahvalo akademiku tov. prof. dr. Hadžiju Jovanu. Kemijske laboratorijske preiskave je vodil in nadziral tov. prof. dr. ing. Modic Roman, kemijske določitve na mestu je pa v pretežni meri vodil asi­ stent tov. ing. Oman Srečko. Bakteriološke preiskave je izvršil tov. ing. Šlaj­ mer Jože. Vrste rastlinskega planktona je določil znanstveni sodelavec in upravnik botaničnega vrta tov. Lazar Jože. Vsem navedenim in še vsem štu­ dentom, ki so pomagali pri delu, posebej pa še abs. biologu tov. Velkovrhu Francetu se iskreno zahva­ ljujemo za vestno in požrtvovalno delo. Zahvaljujemo se tudi šolskemu nadzorniku tov. Gradniku Rajku, ki je ves čas z zanimanjem sledil našemu delu in še vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali. V preliminarnem poročilu smo podali v kratkem le najbolj značilne izsledke vseh preiskav. Preiskave smo izvrševali kot sezonske preiskave v oktobru 1954, v juniju in septembru 1955 ter v marcu 1956. Predvidenih mesečnih preiskav v letu 1956 nismo mogli v celoti izvršiti zavoljo evropskega veslaškega prvenstva. Tako smo uspeli izvršiti te preiskave samo v aprilu, maju, juniju in oktobru 1956. Me­ sečne spremembe v jezeru smo še preiskovali v letih 1957 do 1958. 1. Morfologija, hidrologija In meteorologija 11. Razsežnosti Blejskega jezera in oblika jezerske kotanje Globinsko izmero jezera smo izvršili v letih 1954 do 1956. Sproti smo jo izpopolnjevali in jo vezali na situacijo po katastrski izmeri iz leta 1937 (prof. ing. črnjač). Situacija z vrisanimi izobatami je pri­ kazana v sliki 1. Iz navedene situacije in iz globin­ ske izmere smo lahko ugotovili naslednje: površina jezera F = 1,438 km2 prostornina jezera V = 25,69 milijonov m3 (pre­ računana s Simpsonovo formulo) največja ugotovljena globina jezera: 30,20 m preračunana srednja globina jezera: 17,90 m Za značilen kriterij za premešanje hipolimnijskih vodnih mas ugotavljamo razmerje površine k prostor­ nini. Pri Blejskem jezeru znese F : V = 1,438 :25,69 = 0,056 Iz situacije z vrisanimi izobatami je razvidna oblika kotanje Blejskega jezera. Greben v dnu je­ zera, ki poteka približno od studenca pod Višcami do otoka in od otoka približno v smeri vile Bled, deli jezersko kotanjo v dva dela. Vzhodni del ko­ tanje je plitvejši z daljšo osjo v smeri vzhod—zahod, ima strmo pobočje in skoraj ravno dno. Lahko re­ čemo, da je ponvaste oblike in doseže največjo glo­ bino 24,80 m. Zahodni del kotanje z daljšo osjo v smeri sever—jug je globlji in doseže največjo glo­ bino 30,20 m. 12. Hidrologija 121. Padavinsko področje Padavinsko področje Blejskega jezera obseže 9,3 km2. Za kriterij navajamo razmerje padavinskega področja k površini Blejskega jezera, ki je 9,3 :1,438 = 6,47 122. Padavinski podatki Iz elaborata Hidrometeorološkega zavoda LRS »Dotoki in odtok Blejskega jezera za leto 1956« povzamemo, da so za periodo 1901 do 1956: povprečne letne padavine: Hp = 1614 mm minimalne letne padavine: Hmin = 773 mm (leta 1921) maksimalne letne padavine: Hmax = 2352 mm (leta 1916) V času naših meritev so znašale letne padavine: leta 1954 H = 1549 mm leta 1955 H = 1412 mm leta 1956 H = 1368 mm in dodatno leta 1957 ............................ H = 1473 mm Kakor iz primerjave lahko razvidimo, spadajo vsa ta leta med suha leta, saj so letne padavinske vi­ šine pod povprečjem. 123. Vodostaji Blejskega jezera V naprej lahko povzamemo, da izkazujejo vodo­ staji Blejskega jezera za periodo 1902 do 1956: povprečni letni vodostaj 14 cm najvišji vodostaj 50 cm (1.1926) najnižji vodostaj — 4 cm (1.1903 in 1906) največja letna amplituda vodostajev 44 cm (1.1926) najmanjša letna amplituda vodostajev 13 cm (1.1913) najvišji srednji letni vodostaj 28 cm (1.1943 in 1944) najnižji srednji letni vodostaj 2 cm (1.1903) Kota ničelne točke vodomera Blejskega jezera je 475,744 n. m. Upoštevaje opazovalno dobo 1902 do 1956, ki obsega 50 podatkov srednjih letnih vodo­ stajev, lahko preračunamo nadmorsko višino gla­ dine srednjega vodostaja 475,744 + 0,14 = 475,88 n. m. 124. Dotoki In odtok Blejskega jezera v letu 1956 Za leto 1956 so ti podatki obdelani in je v okviru preiskav Blejskega jezera /prevzel HM Z ureditev merskih mest in meritev. Izdatnost manjših studen­ cev smo pa sami merili v času ostalih preiskav. Vse zaznavne dotoke in odtok smo ugotovili pri teren­ skem ogledu 6. 10. 1954 ob navzočnosti zastopnikov MLO Bled, UHMS in Instituta za zdravstveno hidro­ tehniko, in sicer kakor sledijo. Dotoki: studenec Rožnik, studenec pod Pintar­ jem, termalni studenec Toplice, studenec pri Park hotelu (je kanaliziran v jezero), potok Ušive (spe­ ljan v kanalizacijo), Grajski potok, studenec pod Višcami, studenec pri Ribču, Ribčev graben, Mišca- Rečica, potok Krivica, potok Solznik. Odtok: potok Jezernica. Iz že omenjenega elaborata HMZ lahko povza­ memo naslednji poskusni prikaz bilance vodnega dotoka in odtoka Blejskega jezera za leto 1956 (povprečne vrednosti so povpreček več meritev v letih 1954 do 1956). (Glej tabelo). DOTOKI BLEJSKEGA JEZERA Vodotok Pov­ prečna letna izdat­ nost Srednja letna odtočna m no­ žina Skupaj Opombe ' 1/S ' l / s 1/s Studenec Rožnik 0 ,2 0 0 ,2 0 Studenec pod Pintarjem 0 ,2 0 0 ,2 0 Term. stude­ nec Toplice 7 ,6 5 7 ,6 5 Stud. pri Park-hotelu — — — Kanaliziran nepo­ sredno v jez. Meritve niso bile mogoče Grajski potok 8 ,6 2 8 ,6 2 Studenec pod Višcem 0 ,7 5 0 ,7 5 Studenec pri Ribču 0 ,8 6 0 ,8 6 Ribčev graben 0 ,5 0 0 ,5 0 Mišca Rečica 2 1 1 ,0 0 Potok Krivica 2 6 ,0 0 Ni merjen; samo ocenjen! Potok Solznik — Meritve niso bile mogoče Skupaj 2 5 6 ,0 0 Potok Ušive 16 ,00 16, C0 Odteka v kanalizacijo Skupaj 2 7 2 ,0 0 V prikazani vsoti srednjih (oz. povprečnih) do­ tokov 272 1/s v Blejsko jezero v letu 1956 niso upo­ števani: studenec pri Park hotelu, potok Solznik, samo ocenjen je dotok potoka Krivica, ni mogoče oceniti ostalih izlivov podtalnice. Poseben problem pa je kanalizacija na področju kjer je speljana v višini jezerske gladine. Zavoljo netesne izvedbe je ustvarjen neposreden stik jezerske vode s kanalsko in je možno napajanje kakor tudi dreniranje jezera. To je povsem nesigurna postavka vodne bilance (mimo drugih vplivov) Blejskega jezera. Odtok Blejskega jezera. Mimo še nepoznanega drenažnega vpliva Blejske kanalizacije, je edini po­ vršinski odtok Jezernica. Za leto 1956 je srednji letni odtok 330 1/s. Iz primerjav z ugotovljivo izdatnostjo 2721/s dotokov v Blejsko jezero, je pri privzeti natančnosti meritev razumljivo, da mora srednja letna izdatnost vseh dotokov presegati ugotovljeno izdatnost 330 1/s odtoka iz Blejskega jezera (Jezernica) za ustrezno vrednost izhlapevanja. Iz opazovanj in meritev v 1.1956 sledi, da znese celoletni odtok Blejskega jezera po Jezernici 10,435 X 106 m3, kar predstavlja (pri prostornini Blejskega jezera 25,694 X 106 m3) le 40,7 °/o prostornine Blejskega jezera. 125. Dotoki in odtok Blejskega jezera v letu 1957 Žal v letu 1957 niso opazovali vodostajev na vseh glavnih dotokih. Tako so za vse leto 1957 na raz­ polago samo vodostaji in s tem vodne množine Graj­ skega potoka. Pač pa obstojajo opazovanja na odtoku iz Blej­ skega jezera, to je na Jezernici. V sliki 2 je pri­ kazana odtočna krivulja, črta trajanja vodostajev in črta trajanja odtokov za leto 1957. Nakar lahko ugotovimo, da je znašal odtok Blejskega jezera po Jezernici v letu 1957 skupaj 9,772 X 106 m3, kar predstavlja le 36,6 °/o prostornine Blejskega jezera. Ravno tako lahko ugotovimo, da znaša srednji letni odtok po Jezernici 3101/s. Po prikazani minimalni izmenjavi vode v Blejskem jezeru in izdatnosti vseh dotokov v jezero lahko sklepamo, da je Blejsko je­ zero značilno jezero studenčnega tipa. 13. Zaledenitev jezerske površine V okvir tega poročila zajamemo podrobneje samo obdobje, ki sovpada z našimi sezonskimi in meseč­ nimi preiskavami. Ledena skorja je pokrivala Blejsko jezero (po podatkih HMZ): 1.1953/54 od 6.1. do 7. 3.1954 skupaj 71 dni i. 1954/55 od 26. 2. do 23. 3.1955 skupaj 29 dni 1.1955/56 od 13.1. do 16.1. in od 1. 2. do 30. 3.1956 skupaj 63 dni 1.1956/57 od 30.12.1956 do 27. 2.1957 skupaj 43 dni Pripominjamo, da smo povzeli navedene podatke iz zapiskov pri HMZ. Vendar zapiski niso dovolj jasni in so včasih tudi pomanjkljivi. Za dogajanja v jezeru je zanimivo trajanje zapore jezera z ledeno skorjo. Zavoljo tega tudi navajamo samo trajanje zaledenitve vse jezerske površine, kolikor smo jo lahko ugotovili iz zapiskov. Za primerjavo in za raz- ved navajamo, da je za dobo 1943 do 1957 po istih zapiskih trajala zaledenitev jezerske površine pov­ prečno 47 dni na leto. 14. Pogostnost in jakost vetrov Zavoljo zatišne lege Blejskega jezera, je tudi vpliv vetra na premešanje vse vodne mase soraz­ merno majhen. Mimo tega maramo še upoštevati, da je nadmorska višina meteorološke postaje Bled 501,0 m in je nameščena na terasi približno 25,12 m nad srednjim vodostajem gladine Blejskega jezera (475,88 m). Vendar nam služijo za razved tudi ti podatki, ki jih v naslednjem najpreje prikažemo z letnimi vetrovnimi rožami pogostnosti in jakosti pri dnevno trikratnem opazovanju, in sicer za obrav­ navano obdobje 1954 do 1957 (slika 3), in mesečne vetrne rože za isto obdobje 1954 do 1957, vendar samo za meseca pred koncem zaledenitve in po koncu zaledenitve. Po koncu zaledenitve nastopi po primernem segretju površinskih vodnih plasti in po naslednji konvekciji kmalu homotermija vse vodne mase in s tem njena najnižja stojnost plastovitosti. Od pogostnosti in jakosti vetrov v tem času pa sta odvisna izdatnost in uspeh mehanične konvek- cije, ki delno ali popolnoma premeša vso jezersko vodo. Ker je to stanje najbolj važno za vse nasled­ nje fizikalne, kemijske in hidrobiološke pogoje in dogajanja v jezeru, smo prikazali omenjene mesečne vetrne rože, zaenkrat za raziskovalno obdobje 1954 do 1957. Pri vetru gre za dve vrsti opazovanj, in sicer za pogostnost (opazovanja so redno ob 7., 14. uri in ob 21. uri.; opazuje se le smeri vetra) in za jakost vetra s tišino (po Beaufortu). Oba podatka za sebe ne prikažeta celotne učin­ kovitosti vetra. Zavoljo tega poskušamo zajeti in prikazati ta učinek po mesecih tekom leta z vsoto produktov pogostnosti in jakosti, kakor relativni prikaz učinkovitosti vetra, kakor tudi njegove zmo­ gljivosti za pomikanje jezerskih plasti, za ustvar­ janje vodnih tokov v jezeru, skratka, za povzročitev mehanske konvekcije. Grafični prikaz mesečnih vsot produktov pogostnosti in jakosti podajamo v sliki 4 1954 1957 300 Letne vetrne rože 1955 1956 C = /4 — m a rec C = 13 — a p r i l 193k konec za led en itve •• 17. II/. 1954 Mesečne vetrne rože p o g o stn o sti C *10 — marec iq , , C -d - — april konec za led en itve - 25.1111955 50.1111956 Slika 3 C = tišina (calme) C’23 — fe b ru a r4Qf-- c.21- m a r e c 1957 konec za led en itve • 27. II. 195 7 Slika 4 in sicer za opazovalno obdobje 1954 do 1957. Pri tem pripominjamo, da na žalost, ni podatkov za tra­ janje vetrov, s katerimi bi šele prikazali pravo sliko njihove učinkovitosti. Dobro je razvidna pojačana vetrovnost v spomladanskem in pozno jesenskem času v vseh opazovanih letih. Izstopajo višje vred­ nosti spomladi leta 1955 in 1956. Letne vsote ome­ njenih mesečnih vsot produktov pogostnosti in ja­ kosti v opazovalnem razdobju so: leta 1954 .................. .................. E = 1575 leta 1955 .................. .................. E = 1649 leta 1956 .................. .................. r = 1613 leta 1957 .................. .................. E = 1406 Najvišja vrednost nastopi v letu 1955. 2. Hidrofizika 21. Prozornost Prozornost jezerske vode smo merili s tako ime­ novano Secchijevo ploščo razsežnosti 30 X 30 cm. Izsledki so naslednji: 7.—11. oktobra 1954 . . . 2,90—5,00 m 22.-27. junija 1955 . . . . 3,50—4,50 m 5.— 8. septembra 1955 . . . 4,50—4,70 m 20. aprila 1956 ....................... 2,60 m 24. maja 1956 . . . . . . 2,20 m 29. junija 1956 ....................... 4,50 m 17. oktobra 1956 ....................... 9,50 m Če primerjamo izsledke spoznamo, da doseže jezer­ ska voda iz povsem razumljivih vzrokov največjo prozornost v pozno jesenskem času in najmanjšo prozornost v času maksimalnega razvoja planktona, predvsem njegovega rastlinskega dela. 22. Barva vode Navidezno barvo vode Blejskega jezera lahko označimo za zeleno. Resnično barvo vode smo pa ugotavljali dvakrat po kalijevi platinski kloridni skali, in sicer je 10 do 20 mg Pt/1. 23. Vpliv sončnega sevanja Vpliv sončnega sevanja se izraža z jakostjo in kakovostjo svetlobe v določeni globini jezera, in s temperaturo vode ter njenim dnevnim in letnim nihanjem. V vsaki globini jezera se ustvari posebna svetlobna klima, ki je predpogoj za asimilacijo pro­ stega ogljikovega dioksida pri zelenih rastlinah, medtem ko daje absorbirana svetloba toploto, ki uravnava življenje v vodi. S tem vpliva sončno se­ vanje skoraj na vsa dogajanja v vodi. Svetloba se v odvisnosti od vpadnega kota delno odbije od vodne gladine in pri tem ne spremeni svojega spektralnega sestava (ni kakovostne spremembe). Ostali del sve­ tlobe pa prodre skozi vodno plast in se pri tem spremeni po jakosti in kakovosti (spektralni sestav), nekaj te svetlobe se pa v vodi razprši, nekaj se pa absorbira in se pri tem spremeni v drugo obliko energije, to je v toploto. Deležu svetlobe, ki po ka­ kovosti in jakosti spremenljivo prodira skozi vodo, pravimo transmisija; deležu svetlobe, ki ga pa voda zadrži zavoljo razpršitve in absorbcije in se pri tem spremeni v toplotno energijo pa pravimo ekstink- cija. (27X1.195?) Navpična propustnost svč}. Slika 5 231. Sprememba svetlobe v vodi po jakosti in kakovosti Transmisijo oziroma absorbcijo svetlobe v Blej­ skem jezeru smo merili kompenzacijsko s selenskimi fotocelicami in to brez filtrov in s filtri. Uporabljali smo normirane filtre 0 50 mm in sicer naslednjo serijo: BG 12, BG 7, VG 9, GG 14, OG 2, RG 2, RG 8. Tako smo lahko ugotavljali navpično spreminjanje jakosti svetlobe in spreminjanje njenega spektral­ nega sestava v različnih globinah jezera in sicer v odstotkih površinske jakosti svetlobe. Meritve smo izvršili za vsa preiskovana valovna območja svetlobe. Za razved navajamo izsledke teh meritev, in sicer dne 27. novembra 1957 in sicer v sliki 5. Grafično je prikazana jakost in spektralni sestav svetlobe v različnih globinah, kakor tudi navpična propustnost svetlobe, vse v odstotkih jakosti na gla­ dini. Lahko ugotovimo, da je voda Blejskega jezera najbolj propustna v rumenem območju spektra in da propustnost hitro upada v dolgovalovnem ob­ močju spektra in počasneje v kratkovalovnem delu spektra. Dosedaj ugotovljena značilnost je še spe­ cifično zmanjšanje propustnosti v zelenem območju spektra. Glede na občutljivost uporabljenih selenskih fotocelic, seže svetloba v času preiskave približno do globine 16 m (sicer tudi globlje) in je nenadno pojačanje absorbcije svetlobe v globini okoli 12 m pogojeno z ugotovljeno rožnato obarvano vodo za­ voljo žveplenih bakterij. 232. Porazdelitev toplote v vodi Na toplotne razmere v jezeru vpliva sončno se­ vanje neposredno z absorbcijo v vodi, posredno pa z izmenjavo toplote med vodo in zrakom, oziroma tlemi. Vendar bistveno vplivajo na globinsko poraz­ delitev toplote v vodi mimo sončnega sevanja še drugi faktorji, kar bi lahko razvideli, če bi primer­ jali krivuljo navpične propustnosti svetlobe, ki je istočasno tudi absorbcijska krivulja z ustrezno tem­ peraturno krivuljo. Sledi torej, da učinkujejo še drugi vplivi na globinsko porazdelitev toplote v jezeru. In to je predvsem vpliv vetra, ki s pomi­ kanjem površinske vodne plasti ustvarja tokove, katerih jakost, hitrost in učinkovitost je odvisna od jakosti vetra, njegove pogostnosti in trajanja. Od obrežja odbijajoče se vodne mase se usmerjajo v globino in odrivajo kljub vsemu odporu hladnejše vodne mase. To vrtinčenje stalno napreduje in po­ vzroči premešanje vode in s tem transport toplote. Ta je pri upoštevani jakosti, trajanju in pogostnosti vetra najbolj intenziven takrat, ko so razlike tem­ peratur in s tem tudi razlike gostote v jezeru naj­ manjše in to je spomladi. Pri postopnem segrevanju to je uvajanju toplote v globino in pri postopno večjih razlikah gostote vode, seže to mešanje plit- veje in nastane razmejitev med vrhnjo turbulentno plastjo in med niže ležečimi mirujočimi vodnimi masami. V tej mejni plasti zapazimo hiter oziroma strm vpad temperaturne krivulje. Tako se izobli­ kujejo v jezeru tri različne plasti. Zgoraj epilimnij, kjer povzročajo opisani turbulentni tokovi trajno mešanje te vodne mase. Sledi metalimnij ali kakor jo tudi imenujemo preskočna plast, z značilnim hitrim vpadom temperaturne krivulje, ki omejuje turbulentni epilimnij od povsem mirujočih vodnih mas spodnje plasti — hipolimnija. Bistveno pa je, da predstavlja metalimnij resnično zaporo hipolim- nijskih vodnih mas navzgor ter napram atmosfer- nemu zraku in s tem tudi zaporo oziroma prostorsko razmejitev lebdečih organizmov, še posebej fito­ planktona. Medtem ko se gibljejo v epilimniju pa­ sivno lebdeči organizmi zavoljo turbulentnih tokov med površino in metalimnijem, je možno gibanje pasivno lebdečih organizmov v metalimniju in hipo- limniju pretežno le v isti nivojni ploskvi, kolikor organizmi niso sami sposobni drugačnega gibanja. Na mešanje jezerskih vodnih mas vplivajo v neki meri tudi navpični konvekcijski tokovi, ki jih spro­ žijo na površini ohlajene mase (ponoči in jeseni), ki se zavoljo specifične teže pogrezajo do globine, kjer imajo vodne mase ustrezno temperaturo oziroma gostoto. Ti konvekcijski tokovi pa lahko vplivajo le na izoblikovanje temperaturne krivulje ne pa na dovajanje toplote. To imenujemo termično konvek- cijo v nasprotje mehanični konvekciji, ki jo povzro­ čajo vetrovi. Za boljše razumevanje toplotnih dogajanj v je­ zeru je treba premotriti tudi energijo, ki jo vsebuje jezero zavoljo bolj ali manj izrazito nastopajoče toplotne in gostotne plastovitosti. Vsako jezero lahko sprejme in tudi odda znatno množino toplote. Raz­ liko med največjo in najmanjšo množino toplote, ki jo pri ohladitvi odda svoji okolici, predstavlja pri velikih jezerih tolikšno kalorično energijo, da slednja lahko vpliva na lokalno klimo. Zavoljo že omenjenih vzrokov se razporedijo vodne mase v jezeru po temperaturi in gostoti v plasti in sicer tako, da ležijo lažje vodne mase nad težjimi. V resnici nastane stabilen sistem in je zanj značilno ravno pomanjkanje potencialne energije, pa čeprav govorimo v prenesenem pomenu o »poten­ cialni energiji« zavoljo razporeditve vodnih mas v jezeru po temperaturi in po gostoti. Schmidt pa je vpeljal pojem stojnosti plastovitosti, ki predstavlja potrošek dela, ki je potreben za po­ rušitev oziroma za premešanje obstoječe plastovi­ tosti v jezeru, dokler ne prevzame vsa vodna masa vsakokratno srednjo temperaturo in gostoto. Ra­ zumljivo je, da je stojnost odvisna od razlike gostot plastovitosti. Pri tem je treba še posebno pri me- romiktičnih jezerih paziti na vpliv vsebnosti raz­ topljenih snovi v vodi in na njeno gostoto. Med letom se toplotna in gostotna plastovitost spreminja in z njo tudi stojnost vodne mase v jezeru, ki je najmanjša, kadar je gostota vse vodne mase najbolj izenačena (če zanemarimo vsebnost raztop­ ljenih snovi v vodi, je to v času homotermije). Tak pojav opazimo zgodaj spomladi ali kmalu po taljenju ledu kjer nastopa zaledenitev. Zavoljo izredno majhne stojnosti plastovitosti lahko strujanje zavoljo vetra temeljito premeša vso vodno maso od površine do dna. To imenujemo pomladansko cirkulacijo. Od meteoroloških pogojev, oziroma bolje od jakosti, pogostnosti in trajanja vetrov v tem sorazmerno kratkem času- je odvisno vse premešanje vodne mase v jezeru, kar dalekosežno vpliva na vsa fizikalna in kemijska dogajanja v jezeru, kakor tudi na njegove značilnosti in na življenjske pogoje. Če zavoljo šib­ kih vetrov ne nastopi popolna pomladanska cirkula­ cija, povzroči sledeče hitro površinsko ogrevanje temperaturno in gostotno plastovitost in s tem po­ večanje stojnosti, ki preprečuje, če že ne onemogoči, premešanja vse vodne mase v jezeru. Zavoljo že uvodoma omenjenih dogajanj stalno narašča stojnost plastovitosti do poznega poletja in šele zavoljo jesenske ohladitve in zavoljo oddaje toplote se pričenja zmanjšanje temperaturnih razlik in gostote in s tem zmanjšanje stojnosti plastovitosti tako, da lahko vetrovi zopet povzročijo premešanje vodne mase, kar imenujemo jesensko cirkulacijo. Če se pa jesenska cirkulacija ugodno razvije, lahko nastopi homotermija oziroma bolje rečeno, zavoljo cirkulacije nastopi enakost gostote vode po vsej globini. Če je v tem primeru vetrovno vreme, imajo vetrovi kaj malo dela, da povzročijo tudi popolno jesensko cirkulacijo. Taki so seveda želeni in idealni pogoji, ki zagotavljajo dovajanje zadostne množine kisika tudi v najgloblje vodne plasti. Razmere in dogajanja v Blejskem jezeru bomo lahko spoznali in analizirali iz izsledkov preiskav, ki jih v naslednjem navajamo. 2321. Temperatura vode Najprej podajamo v sliki 6 grafični prikaz poteka temperaturnih krivulj vseh štirih sezonskih preiskav (oktober 1954, junij 1955, september 1955 in marec 1956). Preskočna plast je dobro razvidna in smatramo načelno njen začetek’ v tisti globinski točki, kjer doseže temperaturna sprememba vsaj 1° C na lm globine. Enako dobro je tudi razvidna temperaturna inverzija, ki se je izoblikovala po zimski ohladitvi in pod ledom. V tem času je bila najnižja ugotov­ ljena lega preskočne plasti. Značilno, sicer pa mini­ malno ogrevanje in ohlajevanje hipolimnija in še posebej temperaturni prirastek, ki je razviden iz temperaturne krivulje za marec 1956, imajo svoje vzroke, ki jih pa lahko tolmačimo le v zvezi z iz­ sledki kemijske preiskave. Zato so v sliki 7 grafično prikazani izsledki meritev in analiz s krivuljami, ki ponazorujejo podatke za temperaturo, pH, O2 in H2S, in sicer za preiskave v juniju in septembru 1955 ter v marcu, aprilu, maju, juniju in oktobru 1956. Vrh tega je še skupni prikaz istih določitev v sliki 8. Vso potrebno razlago pa podajamo v zaključni pre­ soji izsledkov preiskave. Za nagnjenost k evtrofizaciji zavoljo naravnih pogojev je značilno razmerje epilimnijskih in meta- limnijskih vodnih mas napram hipolimnijskim po ustaljenejši plastovitosti po spomladanski cirkulaciji. Iz podatkov v sliki 7 lahko povzamemo, da je v opazovanem razdobju leta 1956 segal ustrezni meta- limnij do globine 10 m oziroma največ 15 m. Do dna jezera preostane v vzhodnem delu samo še glo­ bina 14 oziroma 9 m. Pri nekaterih preiskavah smo dosegli tudi globljo lego metalimnija. Značilno raz­ merje epilimnijskih vodnih mas in metalimnijskih (A) napram hipolimnijskim vodnim masam (B) znaša do globine 24 m, in sicer za globino metalimnija: 10 m ................. Aio : B24 = 0,5231 = 52 % 15 m .................. A i s : B 2 4 = 0,7466 = 75 % 2322. Ugotovitev gostote vode Resnično globinsko porazdelitev gostote vode bi ugotovili, če bi merili gostoto zajetega vzorca vode pri isti temperaturi, ker bi s tem upoštevali tudi raztopljene pline in vsakokratni temperaturi ustrezno prostornino. Ker tega na mestu nismo mogli urediti, navajamo izsledke meritev gostot pri 20° C ( p2o) in to vzorcev vode, zajetih v različnih globinah v septembru 1955. Istočasno navajamo tudi preračunane vrednosti za ugotovljene gostote (p), in sicer za ustrezne temperature, ne da bi pri tem upo­ števali spreminjanje prostornine vode s temperaturo, ker zaznavno ne vpliva na izmerjene vrednosti go­ stote. Za primerjavo in v dokaz uporabnosti pri preračunu stojnosti pa navajamo v primerjalni raz­ predelnici tudi ustrezne vrednosti za gostoto vode (pm), ki smo jih preračunali upoštevaje raztopljene snovi v vodi (izparilni ostanek), pri čemer smo pri­ vzeli, da poveča 1 g/1 raztopljenih snovi v vodi, go­ stoto vode za 0,00085 g/cm3. Vsi podatki so razvidni iz naslednje razpredelnice. Globin. temp. ?(l7P0St) f s o " ??o f m °C g /c m 3 g /c m 3 g /c m 3 g/cm 3 g je m 3 g te m 3 0 21.3 099795 00001522 0.99810 0.99893 -O0C027 0.99819 5 20.2 0.99819 00001616 0 9 9 8 3 5 0.99898 •D0000k 0.99891+ 10 8.2 0.99986 00002152 1 0 0 0 0 7 0.9985k +000163 1.00017 15 5 7 099997 0.0002176 1.00019 099856 +0.00171+ 1.00030 20 5.7 0.99997 0.0002236 1.00020 099859 +0.00171+ 1.00033 22 5.6 0.99997 0.0002235 1.00020 0.99859 +0.00175 1.00031+ Iz primerjave razvidimo, da so preračunane vred­ nosti gostote vode upoštevaje izparilni ostanek ne­ koliko nižje od izmerjenih vrednosti z upoštevanjem vpliva temperature. Ker gostote vode nismo določali pri vseh sezonskih preiskavah, smo pri preračunu stojnosti preračunali gostoto vode upoštevaje vseb­ nost raztopljenih snovi (izparilni ostanek). 2323. Toplotna In mehanska energija Blejskega jezera zavoljo toplotne in gostotne plastovltostl Toplotno energijo predstavlja množina toplote, ki jo sprejme jezero zavoljo sončnega sevanja, njena porazdelitev pa je odvisna od konvekcijskih tokov. Nabrano toploto oddaja jezero v hladnih letnih časih in zavoljo tega lahko vplivajo velika jezera na lokalno klimo. Za izvršene sezonske preiskave lahko podamo izsledke v naslednji razpredelnici: Množma vsebo­ vane toplote Srednja te m p. je zera Povpr množina toplote na im 2 jezer, površine M c a t ° C M c a l/m 2 O ktober 795«. 259 766 570 9.55 180. 85 Ju n ij 1955 267 283 056 10.50 185.88 Septem 1955 310 159 806 12 06 215 70 M arec 1956 102 515 503 3.99 71.29 Iz obravnavanih sezonskih preiskav razvidimo, da je razlika med največjo množino vsebovane to­ plote (september 1955) in med najmanjšo (marec 1956) enaka približno 207,6 milij. Mcal in da je v tem času torej oddalo jezero to množino toplote okolici (za toliko se je tudi ohladilo), kar znese v tem času priDiižno 144,4 Mcal/m2 jezerske površine. S temi vrednostmi lahko ocenjujemo vpliv toplotne ener­ gije Blejskega jezera na lokalno klimo. Za mehansko energijo jezera se razume v lim- nologiji v prenesenem smislu po W. Schmidtu tisto množino energije, ki je potrebna, da se poruši ob­ stoječi stabilni sistem, ki nastane zavoljo toplotne in gostotne plastovitosti. Gre za pojem stojnosti plastovitosti. Ta pojem je vpeljal W. Schmidt in ga definiral z delom, ki je potrebno, da bi se po toplotni in gostotni plastovitosti razporejene vodne mase v jezeru premešale tako, da bi voda imela po vsej jezerski kotanji enotno, srednjo temperaturo. Ker pa vpliva na gostoto vode ;mimo njene temperature tudi množina v njej raztopljenih snovi, prikažemo v naslednjem vrednosti za stojnosti plastovitosti upoštevaje prvič samo vpliv temperature na stojnost, drugič pa vpliv temperature in še v vodi raztoplje­ nih snovi na stojnost, in sicer za izvršene sezonske preiskave: STOJNOST PLASTOVITOSTI Datum Upoštevan je samo vpliv temperature na gostoto vode Upoštevan je vpliv anp. in raztop. sno' na gostoto vode stojnost preračuna­ no na lm2 jezer, po­ vršine stojnost prera­čunano Mpm kpm/m2 Mpm hpm/m2 Oktober 1954 40 970 28,5 45 448 31,6 Junij 1955 82 486 57,3 85 110 59,2 September 1955 119 452 83,2 123 815 86,2 Marec 1956 341 0,237 4 862 3,39 Prikazane vrednosti za stojnost so preračunane zavoljo oblike jezerske kotanje samo do globine od 0 do 25 m. Mimo tega je treba poudariti, da iz­ oblikovanje plastovitosti vodne mase izpod globine 24 m, zavoljo malenkostnih gostotnih sprememb in sorazmerno majhne prostornine ne vpliva zaznavno na celokupno stojnost plastovitosti. Iz prikazanih vrednosti lahko ugotovimo, da je največji odpor obstoječe plastovitosti zoper preme- šalno moč vetra v poznem poletju, primer septem­ ber 1955. Takrat je znašala stojnost 123,8 milij. kpm ali 86,2kpm/m2 jezerske površine, kar je tudi me­ rilo za stopnjo zapore hipolimnijske vodne mase. V času homotermije (spomladi in v pozni jeseni ali pozimi) je odpor obstoječe plastovitosti minimalen in zadostujejo kakor je omenjeno že šibki vetrovi, da pride do premešanja vse vodne mase do dna. O teh pogojih in vzrokih bo govora v zaključni presoji. 2324. Temperatura Radovne Za razved navajamo tudi nekaj podatkov tempe­ rature Radovne v značilnih mesecih, in sicer po meritvah: 3. 3. 1956 6,1° C 21. 4. 1956 6,2° C 24. 5. 1956 7,2° C 18. 10. 1956 6,4° C 3. Hidrokemija Kemizem vode je odvisen od snovi, ki so v njej raztopljene in je istočasno osnova za vso življenjsko združbo. Vse kar je raztopljeno v jezeru ali v njem lebdi, je lahko avtohtono ali alohtono. Prvi izraz pomeni v jezeru samem nastale snovi, drugi pa snovi, ki so prišle v jezero iz njegove okolice. Aloh­ tone snovi pridejo v Blejsko jezero pri izpiranju bližnje okolice ob deževju, s pritoki, zaradi pomanj­ kljive kanalizacije in pri kopanju velike množine kopalcev. Avtohtone snovi pa so plankton, detritus in končni razkrojni produkti pri razpadanju plank­ tona in litoralne flore in favne. 31. Prosti ogljikov dioksid (CO») Navpična razporeditev tega plina se spreminja vsled raznih dogajanj v jezeru. Glavna urejevalca sta gibanje vode in množina fitoplanktona oziroma planktona v celoti. Ogljikov dioksid nastaja pri raz­ krajanju organskih snovi, pri dihanju vse vodne favne, ponoči pa tudi flore. Dokler množina fito­ planktona še ni zadostna je ogljikov dioksid pri­ soten od gladine do dna. V vodni masi, ki jo zajame cirkulacija je razporejen precej enakomerno po končnem mešanju. V preostalem delu vodne mase, ki jo cirkulacija zadene le delno ali pa sploh ne, pa kaže znaten skok v množini in doseže pri dnu naj- večje vrednosti. Take so razmere po jesenski in pomladni cirkulaciji. Preostali del leta pa je fito­ plankton razvit v taki meri, da porabi ves prosti ogljikov dioksid v trofogeni plasti (to je plast kjer prevladuje asimilacija), ki se približno ujema z epi- limnijem. Pri močnem razvoju pa fitoplankton načne rezerve ogljikovega dioksida v bikarbonatih, kar je razvidno iz analiznih izvidov o trdoti jezerske vode. V opisanih razmerah se ta plin začne šele z meta- limnijem, kjer zooplankton po količini že prevlada nad fitoplanktonom. Z začetkom hipolimnija množina prostega ogljikovega dioksida naglo raste in doseže pri dnu maksimalne vrednosti do 68 mg/1. 32. Koncentracija vodikovih Ionov — pH Voda je karbonatni moderator (pufer) ter je pH odvisen od razmerja med CaCOa — Ca(HC03)2 — CO2 . Prisotnost prostega ogljikovega dioksida znižuje pH, odsotnost pa zvišuje. Voda Blejskega jezera ima alkalno reakcijo, v najslabšem primeru nev­ tralno. Skrajni vrednosti, ki smo ju dobili, sta 7,00 in 8,62. V pretežnih primerih pa ima voda Blejskega jezera slabo alkalno reakcijo. Vrednosti 8,00 in več nastopajo v trofogeni plasti kadar je plankton do take mere razvit, da načne rezervo ogljikovega dioksida v bikarbonatih. V splošnem velja da pH z začetkom trofolitične plasti (to je plast kjer pre­ vladuje disimilacija) pade in se nato znižuje proti dnu do minimalne vrednosti 7,00 do 7,1. To padanje vrednosti pH povzročata povečana množina prostega ogljikovega dioksida in prevladovanje redukcijskih procesov nad oksidacijskimi v trofolitični plasti vode. 33. Meritve vrednosti rH rH je negativni logaritem pritiska vodika kot plina. Ta vrednost nam pove, kdaj prevladujejo v vodi oksidacijski in kdaj redukcijski procesi, oziroma za Blejsko jezero bolje povedano kdaj je aerobna in kdaj anaerobna cona. Pri rH 20,8 so oksidacijski in redukcijski procesi v ravnotežžju in je to nevtralna točka. Vrednosti nad 20,8 so pozitivne, pod 20,8 pa negativne (glej sliko 7). Prve pomenijo prevladovanje oksidacijskih procesov druge pa redukcijskih. Z istočasnimi meritvairji (vrednosti rH ter množine vodikovega sulfida in prostega kisika se je izkazalo, da je negativni rH najboljši in najhitreje izvedljiv indikator za začetek pojavljanja vodikovega sulfida. Prehod iz aerobne cone v anaerobno je oster in se izvrši v plasti debeline 1 m. Meja med aerobno in anaerobno cono niha v teku leta med 12 do 20 m globine. Najvišje leži v času stagnacij, najniže pa po končani cirkulaciji. Skrajni vrednosti, ki smo ju ugotovili za rH sta — 11,2 in + 32,1. 34. Vodikov sulfid (H2S) Zaradi izostanka popolne cirkulacije in kopičenja snovi v hipolimniju so dani pogoji za nastanek vodikovega sulfida v Blejskem jezeru. Prvikrat se pojavi nekako na prehodu iz metalimnija v hipolimnij. V prehodnem pasu sta prisotna še oba plina vodikov sulfid in prosti kisik, seveda v minimalnih količinah. Nad prehodno cono ni vodikovega sulfida, pod njo pa ne prostega kisika. Ta prehod niha v teku leta po dosedanjih ugotovitvah med 12 in 20 m globine, kar smo že navedli pri meritvah rH. Od prehodne cone navzdol raste množina vodikovega sulfida in doseže ob dnu maksimalne vrednosti do 4,45 mg/1. V monimolimniju, pod 20 m globine, je vodikov sulfid prisoten vse leto. 35. Raztopljeni kisik (O») Navpična razporeditev prostega kisika je obratna kot pri prostem ogljikovem dioksidu. Tam, kjer nastaja prosti kisik se porablja prosti ogljikov dio-t ksid — trofogena cona —, kjer pa se porablja prosti kisik pa nastaja ogljikov1 dioksid — trofolitična cona. Do prehodne plasti med aerobno in anaerobno cono je prostega kisika dovolj vse leto. Da je po epilimniju precej enakomerno razporejen, poskrbe termični konvekcijski tokovi. Ob maksimalnem raz­ voju fitoplanktona se pojavi čez dan prenasičenje s prostim kisikom, ki ni nujno, da je na površini. Pogosto je ta pojav v globini do 5 m. Prenasičenje je tako močno, da doseže tudi 200 °/o vrednost. Z metalimnijem začne množina prostega kisika padati, dokler ne zgine v prehodni plasti med aerobno in anaerobno cono. Maksimalna množina raztopljenega kisika, ki smo jo ugotovili, je bila 18,6 mg/1. 36. Dušikove spojine (NHr, NOs, NO2) Amonij ( N H 4 ) , nitrati ( N O 3 ) in nitriti (NO2) so v jezeru vse leto po vsej globini. Razporeditev sicer ni enakomerna in tudi ne kaže nobene plastovitosti z izjemo amonija. Količine dušikovih spojin so vse leto majhne. Amonija je v trofogeni plasti malo, pod 1 mg/1. V hipolimniju začne naraščati in doseže pri dnu vrednosti do 4,5 mg/1. Nitrati so dosegli največjo vrednost 2 mg/1, najpogosteje so bili pod to vred­ nostjo. Manj je bilo nitritov, ki so dosegli najvišjo množino 0,1 mg/1, običajno pa so bili pod to vred­ nostjo. 37. Fosfati (PCU ) Največkrat so to tiste snovi, ki sprožijo delovanje zakona o minimumu. V trofogeni plasti so fosfati pri­ sotni le v sledovih. Večje množine so v trofolitični plasti v hipolimniju, kjer dosežejo vrednosti do 0,4 mg/1. Fosfati so v vodi slabo topni in se v hipolim­ niju jezer vežejo v netopni železov fosfat, ki izpade in ostane v blatu. Ta reakcija nastopi v alkalnem okolju. V kislem je železov fosfat topen. 38. Ostale kemične lastnosti Od ostalih kemičnih lastnosti omenimo še trdoto, vode, ker se na njenih spremembah jasno zrcali bio­ loško razapnenje vode. Ta pojav nastopi, kadar moč­ no razviti fitoplankton načne rezervo ogljikovega dioksida v bikarbonatih. Tako začne izpadati mono- karbonat v trofogeni plasti pelagiala, prav tako pa tudi v litoralu nad travniki submerznih rastlin. To ima seveda za posledico zvišanje pH. V prvem slučaju pada izpadli karbonat počasi proti dnu, kjer se zaradi zadostne množine ogljikovega dioksida delno ponovno raztopi v bikarbonat, dokler ni doseženo potrebno ravnotežje. V drugem slučaju pa se kot netopni mo- nokarbonat usede na vodne rastline in jih pokrije s tenko plastjo. Za primer navajamo določitve trdote v septembru 1955: metri totalna trdota karbonatna trdota 0 8,9 8,5 5 9,3 8,9 10 12,4 12,1 15 12,8 12,6 22 13,5 13,4 Pojav biološkega razapnenja je bil vedno, včasih bolj včasih manj izrazit, le spomladi 1955 tega pojava ni bilo, ker je še led pokrival jezersko površino. Iz kompletnih kemijskih analiz lahko povzamemo, da praviloma narašča množina raztopljenih snovi v vodi, čimbolj se približujemo dnu. V monimolimniju Blejskega jezera se kopičijo raztopljene in lebdeče snovi v največji meri in so skoraj v celoti izločene iz gospodarstva jezera zaradi izostanka cirkulacije. 4. Jezersko blato Razlikovati moramo med tistim delom blata, do kamor nikdar ne pride vodikov sulfid in med tistim delom, do kamor sega vodikov sulfid nekaj časa ali pa vse leto. V prvem primeru blato ni plastovito in nima duha po vodikovem sulfidu. Blato je sive do rjavkaste barve, po zunanjem videzu povsem minera­ lizirano. Na vrhu blata je dobiti še nerazkrojene ostanke v glavnem obrežne flore (jeseni odpadlo list­ je). V blatu je med drugim dosti hitinskih ostankov planktonskih rakcev. Tako je blato do približno 12 m globine. Od tu dalje so razmere drugačne. Blato ima čedalje močnejši duh po vodikovem sulfidu in kaže čedalje izrazitejšo plastovitost. V vzhodnem delu je­ zerske kotanje je vse dno površinsko pokrito z zdri­ zasto plastjo zelenočrne barve. To so organske snovi v anaerobnem procesu razkrajanja. Vpliv pro­ sto uvajanih odpadnih vod (direkten izliv kanalov in greznic) se močno odraža v sestavi površinske plasti blata. V najbolj obremenjenem vzhodnem obalnem Slika 9 delu je dno pokrito s krovno plastjo zdrizastega razkrajajočega se blata debeline okoli 4 cm. Pod to plastjo blato skoraj ni plastovito in je svetlosive barve. Čim bolj se pomikamo proti zapadnemu delu kotanje je vrhnja zdrizasta plast vedno tanjša, blato pod njo pa vedno bolj jasno plastovito. Plasti so izmenoma svetlosive in temnosive barve debeline 1 do 2 mm (slika 9). Pri podrobnem pregledu omenjene fotografije (slika 9) lahko brez težav ugotovimo okoli 40 parov plasti (svetlosivih in temnosivih). Domnevamo, da predstavlja en par plasti eno letno dobo. Svetlosiva plast naj bi predstavljala sedimentirani CaCOa, ki je nastal ob višku razvoja fitoplanktona kot posledica biološkega razapnenja in ostalega sedimenta te dobe, temnosiva plast pa naj bi predstavljala nerazkrojene avtohtone in alohtone organske substance. Verjetnost domneve potrjuje biološko dogajanje v jezeru. Spo­ mladanski maksimalni razvoj fitoplanktona povzroči biološko razapnenje in maksimum zooplanktona. Izlo čeni CaCC>3 pada počasi na dno, del pa se med potjo raztopi. Maksimumu fitoplanktona sledi maksimum zooplanktona, ki nato odmira in pada na dno neza­ dostno razkrojen zaradi pomanjkanja kisika v hipo- limniju. Tako bi bil pogojen nastanek obeh plasti. Na izlivnem področju Mišce pa znatna množina žaganja v blatu razmere še poslabša. pH blata je znašal 7,6 do 8,4 je potemtakem alkalen. Vzrok alkalnemu pH je anaeroben proces vrenja, to je razkrajanja organskih snovi, pri katerem med drugim nastaja tudi amonijak. V blatu je relativno visok odstotek kalcijevega oksida. Njegova množina je nihala med 28 in 45 °/o. Povprečne vrednosti kalcijevega oksida v blatu nad 12 m globine so bile nekaj nižje kot v blatu pod 12 m globine. V blatu smo določili še železo in huminske snovi. Železa je v jezerskem blatu precej. Povprečne vred­ nosti so naslednje: v blatu do 12 m globine je 234 mgFe/100 g blata ali 2,34 %o in pod 12 m globine 157 mgFe/100 g blata ali 1,57 %o. Analiza na huminske snovi je dala naslednje vred­ nosti: v blatu nad 12 m globine jih je povprečno 15,5 °/o, pod 12 m globine pa 8,9 %>. Globino 12 m smo vzeli kot mejo, do kamor vodi­ kov sulfid nima vpliva. Lahko se zgodi, da za kratek čas seže še nad to globino, vendar se njegov vpliv kmalu zgubi. 5. Hidrobiologija Dosedanja biološka preiskava je zajela nekoliko popolneje le plankton, ostale jezerske biocenoze pa le mimogrede. Litoral s pododdelkoma eulitoral in sublitoral je obrežna jezerska cona, ki sega v globino do tam, kjer še uspevajo podvodne rastline. Eulitoral je v Blej­ skem jezeru slabo razvit. Predstavlja ga ozek obrež­ ni pas, ki je menjaje na suhem in pod vodo. Slabo je razvit ta pas zaradi zatišne lege jezera, ki preprečuje intenzivnejše delovanje valov in pa zaradi oblike jezerskega obrežja. Večino litorala zavzema, potem kar je bilo pravkar povedano sublitoral. To je tisti del jezerskega področja, ki je stalno pod vodo in sega do tam, kjer svetlobna klima vode še omogoča obstoj podvodnim rastlinam. S tega jezerskega pasu ome­ njamo le višje vodne cvetnice. Splošen pregled flore in favne sublitorala je v načrtu v nadaljevanju pre­ iskave. Močvirne rastline zastopata Phragmites communis Trin. Schoeneplectus lacustris (L.) Palla. Prvi sestavlja na ugodnih mestih za jezera značilne fragmitesove pasove, ki so važen življenjski prostor ribjega zaroda in manjših vrst rib. Ti pasovi so ome­ jeni v glavnem na zahodno obalo jezera. Schoene­ plectus lacustris pa je zelo redek. Prave submerzne rastline, ki uspevajo v sublitoralu Blejskega jezera so: Potamogeton perfoliatus L. Potamogeton pectinatus L. Potamogeton crispus L. Potamogeton natans L. Potamogeton lucens L. Ceratophyllum demersum L. Nuphar luteum (L.) Sm. Myriophyllum verticillatum L. Najštevilnejši prebivalec tega pasu je školjka Anodonta cygnea L. Povsod tam, kjer je jezersko pobočje primerno, je školjk zelo veliko. Pomembne so zato, ker imajo važno vlogo pri čiščenju jezerske vode. Zato je treba odločno in takoj preprečiti nesmi­ selno uničevanje školjk, kar pride najbolj do izraza v turistični sezoni. Pripomniti je še treba, da je v litoralu zelo veliko pijavk in izredno malo vodnih polžev in postranic. Da je bilo včasih vodnih polžev obilo, dokazuje jezerska kreda z mnogoštevilnimi polžjimi hišicami. Ta kreda se nahaja ob zahodni obali jezera. Bental je jezersko dno in se začenja tam, kjer preneha sublitoral. Bistveno se ločita dve področji jezerskega dna. Prvo področje je do globine 12 m. V njem ni vodikovega sulfida oziroma se pojavi tako kratek čas, da nima vpliva. Le v tem območju naj­ demo ličinke hironomid iz skupine Chironomus plu- mosus, ki pa so redke. Vse ostalo jezersko dno za­ vzema drugo področje, ki mu da prisotnost vodiko­ vega sulfida značilen pečat. Čeprav vodikov sulfid v tem področju do globine približno 20 m ni stalen pa je kljub temu toliko časa, da je njegov učinek enak, kot če bi bil prisoten stalno. Ves bental od 12 m do največje globine nudi ekstremne življenjske pogoje in je tudi silno revno naseljen. Ves živelj obstoji iz bakterij in nekaterih anaerobnih proto- zojev. Lahko ugotovimo, da značilne bentonske ga- stropodne in hironomidne favne ni. Izsledki opravi­ čujejo zaključek, da je bental Blejskega jezera izlo­ čen iz jezerskega gospodarstva. Odsotnost bentonske favne je tudi vzrok, da se v blatu čedalje bolj kopi­ čijo organske snovi, ki jih sicer ta favna porablja za hrano in tako skrajša pot do mineralizacije. Pelagial je prosta vodna masa z značilno življenj­ sko združbo, ki jo označujemo s skupnim imenom plankton. Tudi planktonu da prisotnost vodikovega sulfida svoj pečat. Plankton aerobne cone pelagiala ima bistveno drugačno sestavo kot plankton anaerob­ ne cone. Celotne sestave planktona še ne poznamo, omenjamo le masovno nastopajoče vrste fito- in zooplanktona. Pod fitoplanktonom razumemo rastlin­ ski plankton, pod zooplanktonom pa živalskega. Tako nastopajo v aerobni coni pelagiala: Cyclotella comta (Ehrbg.) Ktitzing Dinobryon sociale Ehrenberg Dinobryon sociale var. americanum (Brunth.) Bachm. Dinobryon divergens Imhof Peridinium cinctum (Müller) Ehrbg. Ceratium hirundinella (O. F. Müller) Schrank. Kellicottia longispina Kellicott Keratella quadrata O. F. Müller Filinia longiseta Ehrenberg Daphnia longispina pulchella G. O. Sars Eudiaptomus zachariasi Poppe Eudiaptomus vulgaris Schmeil V anaerobni coni pelagiala pa sta: Stentor coeruleus Ehrenberg Corethra plumicornis Fabr. larvae. Meja med planktonom aerobne in anaerobne cone pelagiala niha tako, kot niha meja med obema cona­ ma. Plankton aerobne cone ne more obstajati v anae­ robni zaradi odsotnosti prostega kisika in strupenosti vodikovega sulfida. Nasprotno pa za plankton anae­ robne cone prehode v aerobni ni smrtno nevaren. Vendar se tudi ta plankton precej točno drži anae­ robne cone. Le ličinke koretre smo tu in tam našli tudi v aerobni coni in to blizu jezerske gladine. Imamo na razpolago nekaj starejših preiskav planktona Blejskega jezera (Imhof 1890, Pascher 1905, Langhans 1905, Keissler 1910, Hartmann 1917). Te preiskave so bile le priložnostne pa vse­ eno nudijo vsaj delno sliko o takratni vrstni sestavi planktona. Zato lahko iz njih povzamemo tehtne za­ ključke. Fitoplankton je še premalo preiskan, da bi s primerjavo s starejšimi preiskavami lahko zanes­ ljivo sklepali na vrstno spremembo. Drugače pa je pri zooplanktonu. Najmanj do leta 1914 (takrat je namreč Hartmann nabiral plankton Blejskega jezera in objavil izsledke leta 1917) sta živeli dve vrsti planktonskih rakcev, ki ju danes ni več. Ti dve vrsti sta kopepodni rakec Cyclops sp. in filopodni rakec Bosmina longirostris cornuta typica. Cyclops ni bil določen, skoraj gotovo pa je šlo za vrsto iz skupine Cyclops strenuus. Način življenja te skupine je tak, da spremenjeni pogoji okolja lahko hitro izločijo vrsto iz biocenoze. Hartmann ima celo pripombo, da je ciklops v planktonu dosti pogostnejši kot diaptomus. Danes pa je stanje tako, da ciklopsov v planktonu ni več, diaptomusi pa so zelo pogostni. Sprememba kvalitete vode Blejskega jezera po letu 1914 je ne­ dvomno bila vzrok, da sta omenjeni dve vrsti plank­ tonskih rakcev izumrli. Qrajski potok Slika 10 6. Hldrobakteriologija Hidrobakteriološko preiskavo Blejskega jezera je izvršil ing. Šlajmer Jože, šef laboratorija za preiskavo vode in živil pri CHZ. Tu podajamo samo izvleček njegovega poročila. Preiskava je zajela le tiste bakterije, ki jih je bilo mogoče gojiti z uporabljeno bakteriološko tehniko. Pri razlikovanju okuženih in neokuženih mest nam je služil za kriterij kolititer. Mesta s kolititrom pod 10 smo smatrali za okužena, mesta s kolititrom 10 in več pa kot neokužena. V pojasnilo pripominjamo, da pod pojmom »okužena mesta« razumemo, da so okužena s fekalnimi bakterijami in ne z bakterijami kakršne koli nalezljive bolezni. Kot najbolj okužena mesta smatramo tista, kjer sta kolititer in titer za Escherichio coli visoka. Escherichia coli so tipično fekalne bakterije. Na priloženem zemljevidu (slika 10) je označenih vseh 45 zajemnih mest, kolikor jih ja bilo v času preiskave. Iz priloženih tabel razvidimo, da okužena območja niso konstantna vse leto niti po obsegu niti po količini. Maksimalno okuženje je v kopalni in turistični sezoni. Okužena mesta zavze­ majo vedno več kot polovico vseh preiskanih mest, v najslabšem primeru pa skoraj tri četrtine. Ugotov ­ ljeni najslabši primer je prav v času viška kopalne in turistične sezone. Področja litorala okoli izlivov jezerskih dotokov Krivice in Mišce v Zaki, Grajskega potoka in izliva kanala ob Kazini so trajno okužena s fekalnimi bak­ terijami in imajo vse leto slabo bakteriološko sliko. Litoral Grajskega kopališča ima spremenljivo bakte­ riološko sliko in je odvisna od nihanja turističre dejavnosti. Ta slaba slika je posledica direktnega izliva greznic Grajskega kopališča v jezero. Najslabša je slika v tem območju, ko sta kopalna sezona in turistična dejavnost na višku. V splošnem ima litoral južne in zahodne obale v območju zajemnih mest 20 do 36 najboljšo bakteriološko sliko. Relativno dobre so še razmere med zajemnimi mesti 41 do 43. Slabo bakteriološko sliko ima potemtakem vse leto tisti del litorala, kjer je v njegovi bližini večja naseljenost ali pa so večji gostinski obrati. Za živahno turistično dejavnost še velja, da v glavnem bistveno ne spre­ meni razmerja med okuženim in neokuženim delom litorala, ampak poslabša razmere v že okuženih ob­ močjih. Na bakteriološko kakovost vode vplivata stagna­ cija in cirkulacija jezerske vode, čeprav slednja ni popolna. Za stagnacije so razmere slabše kot po zaključeni cirkulaciji. Voda se ob cirkulaciji premeša in tako se bakterijska populacija razdeli na večjo vodno maso. Svoj vpliv ima na število bakterij tudi temperatura vode, jakost sončnega sevanja in sploh vsaka sprememba kakovosti jezerske vode, ki se do­ godi v teku leta. Preiskava je pokazala, da okuženje ne sega daleč od brega in hitro pojema. V splošnem velja, da ob­ sega okužnje le 10 metrski obrežni pas. Le izliv ka­ nala ob Kazini lahko ob najbolj neugodnih razmerah razširi svoj vpliv na razdaljo 100 m od brega. V pelagialu ni bilo zaznati izrazitejše plastovitosti z ozirom na termično in kemično plastovitost. Vrhnji sloj vode ima manjše število bakterij, kot sloj pod njim zaradi učinkovanja sončne svetlobe, fito- in zooplanktona. Anaerobne bakterije se pojavijo z za­ četkom vodikovega sulfida in segajo potem do dna. Posebej je treba omeniti žveplene bakterije. Te so prisotne od pričetka vodikovega sulfida pa do dna in v blatu. Najbolje pa se počutijo v tisti prehodni plasti vode med aerobno in anaerobno cono, kjer sta prisotna vodikov sulfid in prosti kisik v minimalnih množinah oziroma kjer vodikovega sulfida še ni nad 1 mg/1. Tu se razvijejo tako, da obarvajo vodo rož­ nato. Bakteriološka analiza jezerskih dotokov kaže, da število klic v 1 ml vode v zelo kratkih časovnih pre­ sledkih (10 minut) močno niha. Pritoki imajo toliko slabšo bakteriološko sliko, kolikor bolj je naseljena njihova okolica. Odločilnega pomena pri tem je de­ javnost stalnega prebivalstva ne pa turistična, ki pa nedvomno razmere v določeni meri poslabša. Z a k l j u č k i Izsledki preiskave Blejskega jezera, kakor smo jih navedli, omogočajo zaključke, ki jih v nadaljnjem podajamo. Samo od sebe se vsiljuje vprašanje, kdaj se je pričela bolezen Blejskega jezera oziroma njegova evtrofija. Točen odgovor je nemogoč, možno pa je dati na to vprašanje še dokaj zadovoljiv odgovor. Osnovo nam nudita fotografija blata in navedene starejše preiskave planktona Blejskega jezera. Brez težav je mogoče našteti na fotografiji čez 40 parov plasti. Svetlosiva in temnosiva plast predstavljata en par in eno letno dobo. Tako lahko zaključimo, da je najmanj pred 40 leti že primanjkovalo kisika v spod­ njih plasteh hipolimija. Avtohtone in alohtone organ­ ske snovi so tako zapadle anaerobnemu procesu. Pojavil se je vodikov sulfid, ki je uničil večji del bentonske favne in tako močno spremenil njen vrstni sestav. Dokaz za to je jasno izražena podrobna pla- stovitost, ki bi se v nasprotnem primeru ne mogla ohraniti. Zadnja starejša preiskava planktona Blej­ skega jezera (Hartman 1917) nedvoumno pove, da sta leta 1914 (takrat je Hartman vzel planktonske probe v Blejskem jezeru in rezultate objavil leta 1917) še živeli dve vrsti planktonskih rakcev, ki ju danes ni več, in sicer Cyclops sp. in Bosmina longirostris cornuta typica. Na osnovi povedanega lahko zaključimo dvoje: prvič, da je bil začetek evtrofiranja že pred letom 1914 in drugič, da leta 1914 evtrofija še ni dosegla take mere oziroma bolje povedano, da vodikov sulfid še ni prišel tako visoko, da bi izločil omenjeni vrsti rakcev iz jezerske favne. To se je zgodilo kasneje, kdaj še ne vemo. Pripominjamo, da smo z našo pripravo lahko zajeli blato le v globino do 10 cm. Prav v zajetem delu je plastovitost najizrazitejša in v spodnjem delu že po­ jema. Nova, popolnejša priprava, nam bo omogočila globlji zajem blata in podrobnejšo analizo njegove plastovitosti. Tako bodo mogoči tudi popolnejši za­ ključki. Usoda vseh alpskih jezer je približno enaka. Tista, ki imajo dotoke bo zasul prinešeni prod, druga, ki imajo slabe dotoke, pa Čaka staranje z vedno izra­ zitejšo evtrofijo. Obstojajo torej čisto naravni vzroki, ki nekako določajo pot jezerskemu koncu. Jasno pa je, da ima vsako jezero še svoje specifične pogoje, ki v določeni meri modificirajo zginevanje jezera. Blejsko jezero spada v drugi tip. Usojeno mu je staranje z naraščajočo evtrofijo. Kakor smo že pove­ dali je Blejsko jezero studenčnega tipa. Pri takih jezerih je zasipavanje podrejenega pomena. Kar jih v daljši dobi zbriše z zemeljskega površja je evtrofija, postopno zaraščanje, prehod v močvirje in končno v suho zemljo. Naravni pogoji, ki narekujejo uvrsti­ tev Blejskega jezera v navedeno kategorijo bi bili tile: neugodno razmerje padavinskega področja k površini jezera, ki znaša 6,47; slab pretok oziroma majhna izmenjava vode, letno se izmenja le 30 do 40% jezerske vode, kar pa ne predstavlja ekstremnih vrednosti; zatišna lega, ki ovira močnejše delovanje vetrov; neugodno razmerje epilimnija in metalimnija k hipolimniju, ki pove, da zavzema hipolimnij le 48 do 25 % jezerskega volumna itd. Vsa ta veriga med­ sebojnega učinkovanja posameznih vzrokov je pov­ zročila nastanek anaerobne cone z vodikovim sul­ fidom, ki je ustvarila današnje stanje Blejskega jezera. Iz povedanega sledi osnovna predpostavka: že naravni pogoji okolja Blejskega jezera so povzročili staranje z naraščajočo evtrofijo. Druga plat, ki ji je treba dati ustrezno mesto, je vpliv kulture, to je človekove dejavnosti. Kjer koli se naseli človek, vedno v večji ali manjši meri učinkuje na svojo neposredno okolico. Naraščanje naselij okoli Blejskega jezera in okoli njegovih dotokov, je pri­ spevalo k povečanju letnega dotoka organskih snovi v jezero. Kasneje zgrajena kanalizacija, ki je bila slabo izvedena in slabo oskrbovana, je stanje kveč­ jemu še poslabšala zaradi nepravilne lege in poteka glavnega zbiralnika in možnosti razbremenitve v jezero. Še vedno je iz kanalizacije prišlo in še prihaja dovolj organskih snovi. Tudi vsa izpiralna voda pri čiščenju pešk olovo v gre naravnost v jezero. Narašča­ nje kopalne in tujskoprometne dejavnosti je tudi pri­ pomoglo, da se je povečala letna množina organskih substanc, ki pridejo v jezero. Tudi te so seveda zapadle anaerobnemu razkrojnemu procesu. Tako lahko zaključimo, da je človekova dejavnost pospe­ šila naraščanje evtrofije, ki so jo povzročili naravni vzroki in jo že razvili do določene stopnje. Nikakor ne smemo smatrati vpliv kulture kot povod, ampak le enega od vzrokov za pospešeno evtrofijo Blejskega jezera. Tako smo podali mnenje z ozirom na osnovni vprašanji naravnih in kulturnih vzrokov za evtrof/jo Blejskega jezera. Na podlagi izsledkov dosedanjih raziskav lahko opišemo današnje stanje Blejskega jezera. Kot posle­ dica dosežene jakosti evtrofije je razdelitev celotnega jezera v dve coni, ki se v fizikalnih, kemijskih , bio­ loških in bakterioloških lastnostih bistveno razliku­ jeta med seboj. Ti dve coni sta aerobna in anaerobna. Najbolj vidna zunanja razlika med obema conama je odsotnost oziroma prisotnost vodikovega sulfida. Če premotrimo pripadnost jezerskih biocenoz (litoral, bental, pelagial) k omenjenima conama lahko ugoto­ vimo, da pripada litoral k aerobni coni, pelagial delno k aerobni in delno k anaerobni coni, bental pa pre­ težno k anaerobni coni. Nastanek aerobne in anaerobne cone je končni produkt medsebojnih odnosov med posameznimi fak - torji v samem jezeru po eni strani, po drugi strani pa medsebojnih odnosov med jezerom in njegovim okoljem. Če premotrimo stanje v vsaki jezerski biocenozi posebej se nam nudi slika, kakor je v nadaljnjem prikazujemo. Litoral ima zaradi oblike obale slabše razvite fragmitesove pasove, kakor bi sicer lahko bili. Veliko število dristavcev (Potomegeton) v submerzni flori litorala je znak, da je jezero prilično pognojeno. Masovno nastopanje školjke Anodonta cygnea povsod tam kjer je možno kaže, da voda Blejskega jezera vsebuje zadostne količine planktona in detritusa za prehranjevanje takih množin školjk. V litoralu skoraj ni sladkovodnih polžev. Da jih je včasih bilo obilo dokazujejo neštevilne hišice, ki jih najdemo v jezerski kredi. Zelo redke so dalje postra- nice Rivulogammarus lacustris. Številne pa so pijavke Vse to skupaj nakazuje, da se je kvaliteta vode poslabšala. Najslabše so razmere v litoralu ob izlivu kanala pri Kazini. Raznovrstne organske snovi, ki prihajajo po tem kanalu v jezero, so ustvarile širše področje temnosivega in črnikastega blata, ki tu prekriva litoral. Pomanjkanje submerznih rastlin v tem področju kaže, da je plast blata znatnejša in da blato ni mineralizirano. Prav zanimive podatke o razmerah v litoralu je prispevala bakteriološka preiskava. Ves del litorala, ki je pod vplivom dotokov Krivice, Mišce—Rečice, Grajskega potoka in kanala pri Kazini ima vse leto slabo bakteriološko sliko s stalno prisotnostjo fe­ kalnih bakterij. Jasno je, da so že onesnaženi ome­ njeni dotoki vzrok takemu stanju. Dotoki pa se onesnažijo, ko tečejo skozi naselja. Preiskava je zanje ugotovila sicer zelo hitro spremenljivo, v pov­ prečju pa slabo bakteriološko sliko. Tudi litoral, ki ga zavzema Grajsko kopališče, ima slabo bakterio­ loško sliko zaradi direktnega izliva greznic v jezero. To ima za posledico močno spremenljivo bakteriološko sliko, ki je odvisna od kopalne in tujskoprometne dejavnosti. Litoral med zajemnimi mesti 20 do 36, to je večji del južne in zahodne obale, ima proti pričakovanju dobro bakteriološko sliko.Proti pričakovanju pravimo zato, ker je prav ob tej južni obali, med zajemnimi mesti 20 do 26, kanalizacija v višini jezerske gla­ dine ali celo niže. Izsledki bakteriološke analize do­ voljujejo domnevo, da se v tem delu kanalizacije vrši dreniranje in ne napajanje jezera ali pa, da poteka kanalizacija v nepropustnih tleh. Slaba bakteriološka slika litorala tam kjer je, ne sega praviloma dalj kot do 10 m od brega. To se pravi z drugimi besedami nekako do začetka pela- giala. Spremenjeni pogoji okolja v pelagialu napram onim v litoralu, preprečujejo nadaljnje širjenje slabših bakterioloških razmer. Včasih pa se zgodi, da močno onesnaženje iz litorala le prebije zaporo pela- giala, kar se zgodi ob višku sezone pri izlivu kanala pri Kazini. Seveda moramo upoštevati, da se to dogodi v skrajnem vzhodnem delu jezera, kjer lastnosti pelagiala še ne pridejo tako do izraza. Pela­ gial ima torej v današnjem stanju še zadosti premoči, da zadržuje bakteriološko slabo vodo omenjenih pre­ delov litorala v 10 metrskem obrežnem pasu. Bental pripada večji del anaerobni coni, kakor smo že navedli. K vsemu kar je bilo o bentalu že povedano, dodajamo še naslednje. V vzhodnem delu jezerske kotanje, kjer je naseljenost največja, pride vpliv kulture najbolj do izraza. Precejšen del dna je tu pokrit z do 4 cm debelo plastjo črnikastega, zdri­ zastega blata, ki predstavlja organske substance v anaerobnem procesu razkroja. Priliv teh substanc je tako intenziven, da zakrije biološko razapnenje. Pia- stovitost blata se ne more uveljaviti. Omenjena krovna plast črnikastega blata postaja toliko tanjša, kolikor bolj se oddaljujemo od glavnega vira onesna­ ženja. Vzporedno s tem postaja tudi plastovitost blata izrazitejša. Plankton je tu glavni dobavitelj organske substance na morskem dnu. Bentonska favna je zaradi prisotnosti vodikovega sulfida podvržena ekstremnim življenskim pogojem in je zato izrazito revna. V gospodarstvu Blejskega jezera, mislimo na ribji donos, je pretežen del bentala brez pomena. Iz bakteriološkega vidika je večji del bentala domena anaerobnih in žveplenih bakterij. Seveda pa v blatu ne manjka fakultativno anaerobnih bakterij. Pelagial je tisti del jezerske vode, ki je največji in da največji delež h kvaliteti jezerske vode in k vsemu dogajanju v jezeru. Pripada delno k aerobni coni in delno k anaerobni. Cirkulacija in stagnacija sta pojava, ki uravnata življenje v jezeru. Pravilen potek obeh pojavov ima za posledico dobre razmere. Motnje v menjavanju cirkulacije in stagnacije pa povzročijo anomalije in bolezenske pojave, s katerimi imamo opravka v Blejskem jezeru. Trajanje zalede­ nitve, hitrost ogrevanja jezerske vode po odtalitvi, jakost in trajanje vetrov v tem času ter hitrost ohlajevanja jezerske vode jeseni in vetrovne razmere pred zaledenitvijo, so odločilni faktorji za kvaliteto vode Blejskega jezera v enoletni dobi. Blejsko jezero je že evtrofirano. Stojnost hipo- limnijskih vodnih mas je velika in izoblikoval se je monimolimnij. Cirkulacija sega v monimolimnij le delno ali pa sploh ne, kar je odvisno od prej naštetih faktorjev. V teku dosedanje preiskave smo ugotovili, da po odtalitvi ledu lahko pride površinska voda do dna. To je razvidno iz temperature vode in množine vodikovega sulfida v hipolimniju. Spomladi, ko se led stopi, začne padati površinska voda, ki ima okrog 4 “C, pomagajo pa ji še vetrovi. Voda nosi s seboj prosti kisik in potiska navzdol mejo med prostim kisikom in vodikovim sulfidom. Kolikor dalj časa trajajo pogoji, ki omogočajo tako padanje vode, toliko globlje se pomakne omenjena meja. Prinešeni kisik oksidira vodikov sulfid in se pri tem porabi. Sprosti se elementarno žveplo, ki pa zaradi delovanja bakterij ponovno priđe v krogotok. Pride trenutek ko pada­ joča voda nima več zadosti prostega kisika za popolno oksidacijo vodikovega sulfida. Zato se v monimo- limniju le zniža temperatura vode in zmanjša mno­ žina vodikovega sulfida. Z ogrevanjem jezerske vode se prične uveljavljati stagnacija. Padanje površinske vode se ustavlja in končno preneha. Vetrovi, če ra- stopijo, pa še nekaj časa potiskajo površinsko vodo v hipolimniju. Temperatura hipolimnija se malen­ kostno dvigne, vodikov sulfid pa se zaradi mešanja hitro povzpne na staro mejo 12 do 14 m. Posledica tega je, da se množina vodikovega sulfida v hipolim­ niju zmanjša. Ko se stagnacija popolnoma uveljavi je hipolimnij izoliran od vrhnjih plasti in množina vodi­ kovega sulfida v njem se zvišuje zaradi anaerobnega razkrajanja organske materije. Pred zaledenitvijo jezera se ves proces ponovi, vendar ne vedno v taki meri kot spomladi. Dvig temperature nad dnom po­ leti in pozimi pa moramo pripisati razkrojnim pro­ cesom, ki brez prestanka potekajo v blatu. Iz povedanega jasno sledi, da naravne sile niso več zmožne uveljaviti popolne cirkulacije, ki bi dobro prezračila vso jezersko vodo in ustvarila potrebno zalogo kisika v hipolimniju za ves čas stagnacije. Jakost cirkulacije v Blejskem jezeru je odvisna od toplotnih in vetrovnih razmer v kritičnem času. kadar je stojnost plastovitosti najmanjša. Od teh razmer zavisi tudi nihanje kakovosti jezerske vode v različnih letih. Premajhen dotok sveže vode, ki se je sčasoma kakovostno še poslabšala, premajhna izmenjava je ­ zerske vode, ki je večji del leta samo površinska, velika stojnost plastovitosti, premajhna moč in tra­ janje vetrov in njihov nezadosten vpliv na cirkulacijo vode, so glavni vzroki staranja Blejskega jezera. Z naraščanjem števila prebivalstva, z napredkom tu­ rizma in z vplivom kulture nasploh, se je pa pospe­ šila hitrost staranja jezera. To smo s predhodnimi izvajanji lahko dokazali. Zavoljo vsega ugotovljenega in navedenega smo mnenja, da je v načelu možna ozdravitev Blejskega jezera, močna omejitev staranja in preusmeritev vsega dogajanja v jezeru na stopnjo zdravega jezera alpskega tipa, če bi odstranili osnovne vzroke za staranje. Povečati je treba izmenjavo vode, ki naj zajame vso jezersko kotanjo, in sicer s svežo, hladno, čisto in s kisikom nasičeno vodo. Odstraniti je treba vzroke za pospešeno evtrofiranje jezera zavoljo človekove dejavnosti in poslabšanja higienskih razmer. To bi dosegli z ureditvijo kanalizacije in okolja ter inten­ zivnejšim površinskim odtokom za boljše površinsko pranje jezera. Po našem mišljenju so po prikazani analizi in presoji izsledkov preiskave današnjega stanja jezera potrebni naslednji ukrepi: 1. Najnujnejši ukrep je ureditev kanalizacije in okolja. Ta ukrep narekujejo obstoječe higienske raz­ mere (fekalne baterije v obrežnem pasu jezera in v omenjenih dotokih) in izločitev glavnega vira pospe­ šenega evtrofiranja jezera. Saj je prav gotovo ravno sedanja izvedba kanalizacije in kakovost dotokov glavni vir alohtonih organskih snovi, ki pridejo t jezero. 2. Naslednji ukrep je bistvenejši, zakaj z njim bi lahko posegli v stanje jezera še pred izvršeno kanali­ zacijo. To je povečanje dotoka in s tem povečanje izmenjave vode v jezerski kotanji, in sicer s hladno, svežo, čisto in s kisikom nasičeno vodo. S tem na­ ravnim ukrepom bi lahko odločilno posegli oziroma po volji in po potrebi uravnavali vse dogajanje v jezeru. Izmed vseh možnosti obogatitve in osvežitve do ­ toka je po našem mnenju najprimernejša ureditev uvajanje do danes še ne onesnažene Radovne. Ro­ dovna ima v času svojih visokih voda (spomladi in jeseni) znatne viške, temperatura je zelo primerna v tem času, in sicer do 6° C. Vrh tega je tudi mesto uvajanja najbolj primerno, saj leži diagonalno na­ sproti odtoku Jezernici. Istočasno je pa možna usme­ ritev površinskega odtoka, izmenjava vode, kakor tudi površinskega pranja v vzhodni del kotanje s površinskim odtokom v opuščeno sedanjo kanaliza­ cijo. Vrh tega pa ima Radovna visoke vode z nizko temperaturo od 4 do 6° C ravno v času, ko izkazuje Blejsko jezero posebno spomladi majhno stojnost tako, da zavoljo fizikalnih lastnosti (blizu gostotnega maksimuma) lahko doseže uvajana voda Radovne (skrbeti moramo samo za primeren način uvajanja vode) tudi najgloblje plasti vode v jezerski kotanji tako, kakor danes v primeru termične konvekcije ali še pospešeno z mehanično konvekcijo, To bi lahko povzročilo popolno pomladansko in jesensko cirku­ lacijo. Kisik bi prišel do bentala, razvila bi se ben- talna favna, ki bi lahko sčasoma mineralizirala dovajane organske snovi oziroma usedline. Aerobni proces bi zavladal po vsej jezerski kotanji, jezero bi dobilo po kakovosti in po izgledu tipičen alpski značaj. Radovno bi uvajali spomladi in jeseni samo v času visokih voda, tako da to ne bi v ničemer motilo kopalne sezone. V času kopalne sezone se pa voda površinsko izredno hitro ogreje, kar dokazuje potek temperaturnih krivulj. Zboljšanje higienskih prilik in kakovosti jezerske vode nasploh, bo prav gotovo ugodno vplivalo na razvoj turizma. Naše gospodarstvo bi pa tudi pridobilo z večjim in raznovrstnejšim do­ nosom rib in zlasti še s povečanjem možnosti šport­ nega ribolova plemenitih ribjih vrst. 2 b. Načelno je možna obogatitev in osvežitev dotoka in s tem povečanje izmenjave vode v jezerski kotanji tudi z dovajanjem vode iz Save Bohinjke, z izkoriščanjem nabire vode v jezerski kotanji (nekaj centimetrov nihanja gladine) za energetsko izkori­ ščanje za tok ob konicah. Ta rešitev ima svojo eko­ nomsko prednost, v limnološkem smislu pa svoje pomanjkljivosti. Voda iz Save Bohinjke prav gotovo zaostaja po kakovosti (obremenitev) za Radovno, mimo tega so pa tudi temperature razmere verjetno manj ugodne. Največja slabost te rešitve pa je, da je mesto uvajanja na isti strani in blizu odtoka Jezernice. Vrh tega pa bi dotok segal še v predel jezera, ki je sicer kakovostno najbolje ohranjen. Severovzhodni in cn C O / 2 3 L 5 6 7 6 9 /0 n 12 73 /J* /5 /e !7 18 /9 20 2J 22 23 2J* 2 S 2G 27 23 29 30 3/ 32 33 3l* 35 30 37 38 39 J*o 1*/ b2 1*3 14 1*5 6 7 /9 5 5 * 4- * 4 + - 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 + + - - - 4 4 4 4 4 - 4 4 4 2 10 4 4 4 4 -h 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 - - - 4 - - - - - 4 - - - 4 4 - - - 4 4 4 4 4 - - - ■*■ e io - - 4 4 + 4 4 + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 - - - 4 4 4 4 - - 4 4 /0 <2 4 4 4 4 4 4■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■4 -h 4 4 4 4 - - 4 4 4 /9. k mse, 4 4 4 4 4 4• - - 4 - 4 4 4 4 - 4 - 4 - - - - - - - 4 - - - - - - - 4 4 - 4 4 4 4 4 - - 4 ih 8 . s — 4 4 4 4- 4 4 4 4 4 ■4 4 4 4 4 4 4 4 + - - - - - - - - - - - - 4 4 4 - - - 4 4 4 4 -t 4 4 4 - to 6 + 4 - 4 4 - - 4 4 4 4 4 - - 4 - - - 4 - 4 4 - 4 - - - 4 - 4 4 - - - 4 4 4 4 - - - 4 4 15 7 4 4 ■4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 + 4 4 4 - - - - - - 4 4 4 - - - 4 1 9 .7 4 4 ■4 4 4 4■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 •f 4 4 4 4 4 - + 4 4 4 4 4 - 4 4 I B 4 4- 4 4 4 ■4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 - 4 4 4 4 + 4 4 2 0 9 4 4 4 4 + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 -p 4 4 4 + - - 4 2 10 4■ 4 + + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 h 4 4 4 4 4 4 + 4 4 4 - - 4 2 7 IO -" - 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 -h 4 4 - 4 - - - 4 4 4 - ~ - - - 4 4 — - - -h 4 4 — 4 4 Tžazpored Zajemnih mest je razviden iz priloženega zemljevida Legenda. + okužena, mesta. , -neo ku že n a m esta . Povprečne vrednosti za Escherichia col/ v /00 ml jezerske rode, litorala 2,om od brega in 0,Sm globine Dan Zajemna mesta Število klic Tajemna mesta Število kLc 6 .7 /955 /0-12 3700 /5 -/8 500 2 9 10-12 670 15-18 80 /8 10. 10-/2 73 /5 -/8 Uo 10 /2 . 10-12 370 /5-18 280 19. k. /956 1 1 - 1 2 670 /5-18 !l* 6 6 10-12 0 *5 15-/6 750 /0 6 /0 -12 370 15-18 30 /6 7. /0 -/2 36JO 15-18 2 8 5 19.7 H IOOOOO /S-16 755 1 8 /0 -/2 boooo 15-18 2Q2 20 .9 . /0 - /3 3 0 /2 5 15-/8 /5 2 . 10 . /0-/2 3 kO /5-/8 285 2 7 'o . 10 -12 33000 /5-/8 2800 27-10■ 13-/1* 55000 15-18 Razmerje med. okuženimi in neokuženimi mesti . Dan Število pr iska­ nih mest Okužena mesta. Co Neokužena mesta 6.7.1955 1*5 3D 66 /5 2.9 1*5 28 62 <7 18.10. 95 26 58 /9 10.12 . bb 27 6/ 17 /9 l* /9 5 6 1*5 23 51 22 8 5. bS 29 61* /6 106. /*5 21* S3 2! 15 7. 28 /9 - 9 197 US 33 73 12 18. 25 21* - 1 20.9. 1/6 27 60 18 2 10. 1*6 21* S3 21 27 /0 . 1*5 30 66 /5 Povprečne vrednosti bakterijskih klic v i ml jezersko vode, litorala 2m ob bregu in v globini 0,5 m Dan Neokužena mesta Okužena mesta 6 7. 1955 1317 15857 2 9. 738 76 71 18.10 /31*3 6 958 10. !2 b08 21621* 19 h 1956 2bo 2 2 9 5 8. 5. /5 8 6 6 8 1 /0 6. b it i b 960 15.7 251* 130 950 /9. 7. 170 /0 2 68b 1 8 - 90 2 8 7 20 .9 . /6 0 b7 330 2.10 315 53 707 2 7 10. 2b0 53761 Slika 11 vzhodni del jezerske kotanje pa neposredno ne bi dobival svežega globinskega dotoka vode. Z napeljavo dovodnega cevovoda po jezerski kotanji je pa sicer podana možnost primernejše ureditve dotoka. Da ne bi prezrli še drugih rešitev, o katerih se je mnogo razpravljalo, bi kritično ocenili še naslednje- 3. Večkrat se omenja možnost zboljšanja jezera z odstranitvijo vodikovega sulfida iz monimolimnija. V ta namen bi bilo treba črpati vodo iz globinskih plasti n. pr. s črpalkami na plavajočih splavih in jo nato razpršiti in prezračiti. Namen je oksidiranje vodikovega sulfida. S tem ne odstranimo nobenega vzroka za evtrofiranje jezera. Na ta način se sicer res oksidira vodikov sulfid, pri tem pa se izloči elementarno žveplo, ki se ponovno useda in zaradi prisotnosti žveplenih bakterij preide v krogotok. Tako ne bi dosegli nobenega učinka, niti ne bi zmanjšah množine organskih snovi v jezeru, ki so bistvene za dogajanje in za današnje stanje jezera. 4. Druga ideja je tudi odstranitev vode iz moni­ molimnija, ki vsebuje vodikov sulfid, in sicer s po­ močjo natege, ki bi segala v najgloblji del jezera in bi odvajala vodo v Jezernico oziroma Savo Bohinjko. Ni mogoče oporekati gospodarnosti in cenenosti take izvedbe. Vendar imamo za tako izvršitev tehtne po­ misleke. Celokupno možen letni odvzem vode bi znašal komaj 30 do 40 % jezerske prostornine, ozi­ J. Sketelj, ing. civ. REPORT PREUMINAIRE SUR L’ANALYSE DU LAC DE BLED Surface du Lac de Bled est 1,438 km2, volume 27.69 millions metres cubes la profondeur maximum etablie 30,2 metres, profondeur moyenne calculee est 17,9 me­ tres. Rapport entre hypolimnium et volume fait 0.056. Territoire des atmosferiques du Lac de Bled com- prend 9,3 km2. Les atmosferiques moyennes pour la pe­ riode 1901—1956 etaient de 1’ordre 1614 mm, minimum 773 mm, maximum 2352 mm. Echange annuel apprecie de l'eau du Lac de Bled ne comprends que 40 pour cent du volume total. Le Lac est gele 47 jours par an environ. II est situe dans un coin tranquille et les vents sont trös faibles de donner lieu ä une circulation complete en printemps et en automne. Subsistance des couches pour la periode d’octcbre 1954 ä mars 1956 faisait 341 Mpm. Quantite d’energie de la chaleur transmise par le lac ä ses environs pendant l’interval de septembre 1955 a mars 1956 avait la valeur 207,6 millions Meal. Limpidite de l'eau se montre minimum en printemps et maximum en automne, variant de 2,9 ä 9,5 metres; couleur de l’aeu est 10—20 m Pt/1. Transmission minimum de la lumiere se trouve dans la partie jaune de spectre et l’afoaissement de transmission est tres sensible aussi dans le domaine du vert. Photocellules de selene decouvrent la lumiere aussi en profondeur de 16 metres. Quand le develcppement de phytoplancton est süffisant, le manque biologique du carbon se manifeste dans les couches superficielles de l ’eau. En ce cas il n’y a pas de CO2 libre tandis que en monimolimnium la quantite en est süffisante. Dans le zone aerobe le facteur rH est positif et on peut trouver oxygene dissous, tandis que dans le zone anaerobe le facteur se manifeste negatif et l’hydrogene sulfure. Les traces de celui-ci va­ roma kolikor pač je celotni odtok iz jezera. Pri naj­ večjem možnem izkoristku odtoka oziroma zame­ njave vode, pa bi prvič povsem odpadlo vsako površinsko izpiranje jezera, kar je povsem nedo­ pustno. Globinska izmenjava vode bi morala biti občutno manjša. To pa ni dopustno, zakaj še današnje prilike dokazujejo slabo površinsko izpiranje jezera. Drugič pa tudi z globinskim odvzemom vode ne odstranimo osnovnega vzroka in vira onesnaženja in s tem vzroke za nastajanje vodikovega sulfida in za evtrofiranje jezera. Saj je v priloženem elaboratu doprinešen dokaz, da so že pred izvršitvijo kanali­ zacije obstojali zunanji pogoji za evtrofiranje in za staranje jezera. Tako nas mimo vseh doprinešenih izsledkov pre­ iskave Blejskega jezera tudi analiza in kritika čisto tehničnih možnosti posegov za izboljšanje stanja Blejskega jezera privedejo ponovno do prvotnega zaključka, da je za omejitev staranja in za izbolj­ šanje stanja Blejskega jezera, mimo tehnično- higi­ enskih ukrepov (ureditev kanalizacije in okolja) bistven ukrep obogatitev dotoka in dovajanje sveže, čiste, hladne in dobro prezračene vode v taki tneri, da bi dosegli enkratno do dvakratno letno izmenjavo vod,e ki naj zajame vso jezersko kotanjo, da bi tako zagotovili aerobno presnovo v vsej jezerski vodni masi in v bentalu. riant pendant l’annee de 12, ä 20 metres de profondeur. En monimolimnium on trouve l’hydrogene sulfure pen­ dant toute l’annee. Limon de lac est mineralise jusqu’ä la profondeur de 12 metres. Copendant le limon devient de plus en plus partage en plusieurs couches sentant l’hydrogene sulfure. Les couches multiples montrent que les conditions etaient mauvaises il y a 40 ans au moins. Structure des herbes plus developpees et de plancton est bien evidente des listes. Une comparaison des analyses precedentes et actuelles de plancton montre une deterioration significante de la qualite de l’eau. Deux especes de plancton disparurent: Cyclop sp. et Bosmina longirostris comuta typica, qui vivaient sans doute dans le lac avant 1914. Bental appar- tient pour la plupart ä la zone anaerobee. Seulement les microbes et monocellulaires anaerobes vivent dans ce zone. Dans le zone anaerobe de pelagial on trouve des larves de l’espece Corothra plumicornis et monocellulaires de l’espece Stentor coeruleus. L’analyse hydrobacteriologique a decouvert la presence des bacteries fecales pendant toute l’annee, dans le zone de 10 metres de rivage, situe au nord et ä Test du lac et on n’a pas appergu ses traces dans les ri,vages au sud et ä l’ouest et en pelagial. Dans le zone anaerobe de bental et pelagial on trouve des bacteries sulphuriques. L’etat actual du lac est une consequence du vieillisse- ment et celui-ci a ete accelčre par le progres culture! Le Lac de Bled est du type de source situć dans un coin tranquille, ayant un ecoulement mediocre et un petit territoire des atmospheriques. En raison des conditions acteulles l’entrophie du lac est inevitable. A Topinion de 1’auteur la seule possibility d’amelioration de l’etat du Lac de Bled consiste en l’afflu- ence de l’eau fraiche de meniere que l’eau du lac puisse etre echangee au moins une fois par an. A cause de situation du lac cette solution serable realisable en pratique. PRELIMINARY ACCOUNT ON THE EXAMINATION OF LAKE BLED The surface of the lake amounts to 1,438 square kilo­ meters, its volume comes to 27,69 millions of cubic meters, the greatest depth found amounts to 30,2 meters, while the calculated mean depth is 17,9 meters. The hypolimnium ration to volume comes to 0,056. The pricipitation area covers 9,3 square kilometers, while the average precipi­ tations in the priod from 1901—1056 amount to 1614 milli­ meters, their minimum being 773 millimeters and their maximum coming to 2352 millimeters. The exchange of water was estimated to come to 40 per cent of the lake’s volume a year. Usually the lake is frozen 45 days a year. It is sheltered from the wind, the intensity of which is too weak for being able to cause the spring- or autumn- circulations. The subsistence of strata for the period of October 1954 to March 1956 came to 119,452 — 341 Mpm. Quantity of heat emitted by the lake to the surroundings, in the period from 1955—1956, amounts to 207,6 millions of M cal. The water’s transparency, trifling in spring and coming to its maximum in autumn, carries together 7,9—9,5 me­ ters. Colour of water is 10—20 Mg. Pt/1. The smallest light transfer exists in the yellow part of the spectrum but there is a noticeable light transfer in the green region. The selen’s fhoto-cells are still capable of perceiving light in a depth of 16 meters. In the upper strata, at sufficient development of phytoplancton, a biological discaltiation occurs. In such occasions a shortage of carbon dioxide takes place. In monimolimnium its quantity will do. In the aerobe atmosphere rH is positive and dissolved oxy- gene is to be found. On the other hand in the anaerobe atmosphere rH is negative and hydrogene sulfide occurs. The presence of hydrogene sulfide is oscillating. In the course of the year it occurs at depths of 12—20 meters. On the other hand in monimolimnium it occurs during the whole of the year. Up to the depth of 12 meters the lake’s mud is im­ pregnated with mineral salts and does not smell of hy­ drogene sulfide. From that level downwards the mud moulds strata and smells of hydrogene sulfide. If the strata are analysed, it becomes ciear that there were hard conditions at the bottom of the lake about at least 40 years ago. The structure of the lake’s plants, to be found in the higher strata and of the plancton, is recognizable out of the list. If former analyses are consulted, it becomes clear that the quality of water has grown worse. Two specimens, belonging to the plancton, have disappeared: Cyclops sp. and Bosmina longinostris cornuta typica, which were to be found in the lake before 1914. Bental belongs in greater part to the anaerobic zone, where bacilli and anaerobic mono- cellulars are able to exist. In the pelagial’s anaerobic zone there is a great number of Iarvas, belon­ ging to the specimen of Corethra plumicornis, and mono- cellulars, belonging to the specimen of Stentor coeruleus. An examination also showed that in the north and east parts of the coast, at an extention of 10 meters, excretion bacilli exist during the whole of the year but they are absent in the south and west and in the pelagdal. In the anaerobic zone of bental and pelagial there are sulphur bacilli. The present state of Lake Bled is a result of aging, culture also contributing its part to this phenomenon. Lake Bled is a lake of a well type, in a wind sheltered position, it has a small water exchange, and a small pre­ cipitation area. Owing to this conditions the growing entrophy is inevitable. An improvement of this situation may be obtained only by increasing the yearly exchange of water from the actual 40 per cent to 100 percent of the whole volume. This solution of the problem is quite possible becouse of the favourable position of the lake. AUSZUG AUS DEM PRÄLIMINARBERICHT ÜBER DIE UNTERSUCHUNG DES SEES VON BLED Die Oberfläche des Sees von Bled beträgt 1,438 km2, der Inhalt 29,69 Millionen m3, die grösste festgestellte Tiefe beträgt 30,2 m, und die durchschnittliche mittlere Tiefe wurde mit 17,9 m festgestellt. Das Niederschlagsgebiet des Sees von Bled umfasst 9,3 m2. Durchschnittliche Nieder­ schläge in der Zeit vom 1901—1956 betrugen 1614 mm, minimale 773 mm, maximale aber 2352 mm. Der Jahrens- wasserwechsel wird aus kaum 40 % des Seeinhaltes ge­ schätzt. Die durchschnittliche Vereissung des Sees dauert 47 Tage in Jahre. Der See hat eine geschützte Lage, die Windstärke ist zu gering, um eine vollständige Frühjahr und Herbstzirkulation zu verursachen. Die Ständigkeit der Schichtung in der Zeit vom Oktober 1954 bis März 1956 119.452 bis Die Wärmemenge, die der See an die Umgebung ab­ gegeben hat, betrug vom September 1955 bis März 1956 207,6 Millionen Mcal. Die Durchsichtigkeit des Wassers ist im Frühjahr am geringsten, am grössten aber ist sie im Herbst, wo sie 2,9 bis 9,5 m beträgt. Die Farbe des Wassers ist 10 bis 20 ml. Pt/1. Die geringste Durchlässigkeit des Lichtes ist im gelben Teil des Spektrums, aber auch im grünnen Teil merkt man eine Verkleinerung der Durchlässigkeit. Die selemischen Fotozellen nehmen das Licht noch in einer Tiefe von 16 m wahr. Bei genügender Entwicklung des Fitoplanktons be­ ginnt die biologische Entkalkung in der oberen Wasser­ schichte. In solchen Umständen gibt es hier keinen Kohlenstoffdioxid. In Monimolimnium gibt es davon genug. In der Aerobzone ist rH positiv, unter Vorhanden­ sein des aulgelösten Sauserstoffs, in der Anaerobzone ist aber rH negativ, wobei Wasserstoffsulfid gegenwärtig ist. Wasserstoffsulfid tritt auf während des Jahres in der Tiefe von 12—20 m, während er im Monimolimnium das ganze Jahr hindurch gegenwärtig ist. Der Schlamm ist im See bis zu 12 m Tiefe mineralisiert und ohne Geruch nach Wasserstoffsulfid. Von 12 m Tiefe hinab ist er aber immer mehr schichtenreich und hat einen immer stärkeren Geruch nach Wasserstoffsulfid. Aus der bisher festgestellten Schichtung ist ersichtlich, dass vor mindestens 40 Jahren am Grunde schlechte Ver­ hältnisse vorhanden waren. Die Zusammensetzung der höheren Seegewächse und des Planktons ist aus der Zusammenstellung ersichtlich. Ein Vergleich der vorherigen Analysen des Planktons mit den jetzigen zeigt, dass sich die Analyse des Wassers ver­ schlechtert hat. Aus dem Plankton verschwanden zwei Sorten und zwar Cyclops sp. und Bosmina longirostris oornuta töpica, die noch im Jahre 1914 im See lebten. Bental gehört grösstenteils der Anaerobzone an. In dieser Zone leben nur Bakterien und Anaerob-Einzellengewächse. In der Pelagial Anaerobzone fand man viel Verpuppungen von Corethra plumicomis und Stentor coerubus. Die hy- drobakteriologische Untersuchung zeigte, dass im Nord- und Ost 10 m Küstenstrich das ganze Jahr Fäkalienbakte­ rien anwesend sind, die aber im Süd- und Westküsten­ strich und im Pelagial nicht Vorkommen. In der Anaerob­ zone des Bentals und des Pelagials sind Schwefelbakterien vorhanden. Der gegenwärtige Zustand des Sees ist eine Folge des Alterns, die Kultur hat aber das Altern noch beschleunigt. Der See von Bled ist ein See des Brunnentypus in geschützter Lage mit einem geringen Durchfluss und mit einem geringen Niederschlagsgebiet. Darum ist eine wachsende Entrophie des Sees unausbleiblich, solange solche Verhältnisse andauern. Als einzige Möglichkeit der Besserung des Zustandes kommt nach unserer Ansicht in Betracht eine Vermehrung des Zuflusses frischen Wassers in solcher Menge, dass das Wasser wenigstens einmal im Jahre gänzlich geweschselt wird. Diese Lösung ist aber infolge der günstigen Lage des Sees vom Bled praktisch durchführbar. Recenzija WASSER UND ABWASSER Izdajatelj: Bundesanstalt für Wasserbiologie und Abwasserforschung in Wien - Kaisermühlen. Urednik: docent Dr. Ing. Reinhard Liepolt. Zvezek 1956: »Häusliche und städtische Abwasser« Naročila sprejema: Verlag E. Winkler & C. Wien I., Reichsratstrasse 5. Cena 138.— avstrijskih šilingov, strani 208, for­ mat A5. Vsako leto v mesecu maju prireja »Bundesan­ stalt für Wasserbiologie und Abwasserforschung in Wien« tečaj, kjer pomembni znanstveniki in stro­ kovnjaki posredujejo udeležencem teh že tradicio­ nalnih tečajev splošno znanje in napredek s pod­ ročja zdravstvene hidrotehnike in hidrobiologije. Vodja tečajev je direktor imenovane ustanove docent Dr. Ing. Reinhard Liepolt. V obravnavanem zvezku zbirke »Wasser und Ab­ wasser« so objavljeni vsi referati in koreferati teča­ ja v maju 1956, kjer so obravnavali temo »Hiše in mestne odpadne vode«. V referatih in koreferatih so zajeli posamezni predavatelji obširno problematiko hišnih in mestnih odpadnih voda s higienskega, hi- drotehniškega, zdravstvenega, hidrobiološkega in iz splošnega raziskovalnega vidika. R. Liepolt ofcjravnava onesnaženje vodotokov z odpadnimi vodami naselja, H. Stadler in W. Otter pa razpravljata o vseh zanimivih vprašanjih kanalizi­ ranja stanovanjskih in industrijskih predelov (izbira kanalizacijskega sistema, izoblikovanje ločene kana­ lizacije, gradbena dela, cevni material in priključki, objekti itd.). A. Schinzel in K. Megay obravnavata nevarnost odpadnih vod in odpadnih snovi za člo­ veško zdravje, možnost okuženja in splošna higien­ ska vprašanja, medtem ko obravnava J. Michalka isto temo z vidika veterinarske higiene. Naslednji stro­ kovni skupek tem predstavljajo referati, ki so jih podali R. Pönninger, A. Rumpf, E. Parthilla, R. Ko- ininek in E. Nemecek, kjer razpravljajo o namestitvi čistilnih naprav in njih ureditvi ter o strojni opremi v tehniki čiščenja odpadnih voda, kakor tudi o bio­ loških načinih čiščenja in o majhnih — lokalnih čistilnih napravah. Posebej pa še problem pronicanja odpadne vode v tla ter omejitev zaščitnega področja za preskrbo z vodo. K. Knie in K. Slanina razpravljata o ustreznih fizikalnih, kemijskih in hidrobioloških preiskavah in o primerni ureditvi terenskih labora­ torijev. Da je bilo z referati zajeto dokaj obširno področje, dokazujeta tudi referata F. Fischerja o problemu odstranjevanja smeti oziroma trdnih od­ padnih snovi in O. Jilga o vodnem gospodarstvu na­ selja v odnosu do regionalnega planiranja, ureditve prostora in zazidalnih površin. V zaključnem refe­ ratu podaja R. Liepolt rezultate, naloge in cilje avstrijskega vodnega gospodarstva glede odpadnih voda. Kdor se zanima za strokovna vprašanja hišnih in mestnih odpadnih voda, najde v obravnavani knjigi zbirke »Wasser und Abwasser« pregled dejavnosti avstrijskih strokovnjakov, kakor tudi prikaz teženj in uspehov v prizadevanju za čistoto voda. J. Sketelj Uvozno in prodaja na veliko m otorna vozila vseh vrst nadomestne dele za motorna vozila dvokolesa in njih nadomestne dele avto gume splošni in električni material avtomobilsko orodje in pribor ter gradbene stroje domače proizvodnje t rgovsko podjet je L ju b ljan a Prešernova 4 0 Prodajamo sledeče GRADBENE STROJE proizvode domačih tovarn: 1. »INDOS«, industrija obdelovalnih strojev, Ljubljana - Moste, Ob železnici: baterijske viličarje nosilnosti 500, 800—1000, 1500 in 2000ikg, motorne viličarje z Diesel motor­ jem »PERKINS«, nosilnosti 1500, 2000, 3000 kg. 2. »14 OKTOBAR«, fabrika gradjevinskih, rudarskih i metalnih konstrukcija, Kruševac: Univerzalne bagerje typa UB-05 in UB-1, traktorje TG-90 Super, TG-160, motorne valjarje typa MV-6 in MV-12, in druge gradbene stroje. 3. »FAGRAM« — fabrika gradjevinskih mašina, Smederevo: kompresorje, prevozne in stabilne, typa »FAGRAM« 700 in 702, prevozne drobilce za 'kamen, betonske mešalce na elektro in Diesel pogon, kapacitete 250 litrov, konzolna dvigala ter druge gradbene stroje. 4. »SKIP« — strojno industrijsko podjetje, Ljubljana — Vižmarje: betonske mešalce kapacitete 150, 250 in 500 litrov na elektro in Diesel pogon, gradbena dvigala typa »KRPAN« ter ostale gradbene stroje. 5. »DJURO DJAKOV1Č«, industrija lokomotiva, strojeva i mostova, Slavonski Brod: parne valjarje typa PV-10, prikolice za parne valjarje, prevozne drobilce DV-350, stabilne drobilce DV-400, betonske mešalce kapacitete 250 litrov s pogonom na elektro ali Diesel, motorne valjarje typa MV-4, dymperje kapacitete 3 m3 z Diesel motorjem itd. 6. VULKAN« — ljevaona i tvornica dizalica, Rijeka: gradbene fasadne odre, razna kon­ zolna dvigala, električna »BOB« dvigala, ročna vitla typa RTA, itd. 7. »ITM — industrija traktora i mašina, Beograd: gradbene fasadne odre, železne pod­ pornike raznih variant, ter druge stroje. 8. »RADNIK« — Zagreb: železne podpornike itd. 9. »MOTOR«, Škofja Loka: betonske mešalce kapacitete 250 litrov z elektro motorjem, mešalce malte. 10. »RADOJE DAKIČ«, Titograd: razne pervibratorje 0 45 in 60 mm, brusilne stroje za železo ter druge gradbene stroje. 11. »TRUDBENIK«: tvornica kompresora i pneumatskog alata, Boboj: razne type stabilnih in prevoznih kcmpresorskih agregatov, vibratorje z benzinskim motorjem s 3 iglami: 0 25, 50 in 70 mm ter druge gradbene stroje. 12. »BRATSTVO I JEDINSTVO«, Zemun: razne gradbene japanerje s polno in pumpano gumo, gradbene transporterje, itd. 13. STROJNA TOVARNA, Trbovlje: ročna vitla RV-3 in RV-5, razna vitla TEM, prenosne transporterje typa TP\T, prevozne transporterje typa TVP, udarne drobilce typa IZ-I in II, vibracijska sita itd. 14. »SLOVENIJA CESTE« — gradbeno podjetje, Ljubljana: mlin za kamen čekičar typa BL-1 i 2, ciklone za mline, japanerje itd. 15. »GRADIS«, gradbeno podjetje, Ljubljana: konzolna dvigala nosilnosti 250 kg. 16. PARTIZAN« Ribnica: samokolnice. 17. METALNA«, Maribor: okretni stolpni žerjav typa »POHORC«, itd. 18. TVORNICA STROJEVA, Stup - Ilidža: okretne cirkularje, tračne pile itd. 19. »TORPEDO«, Rijeka: razne Diesel motorje typa »ARAN«, itd. 20. »LITOSTROJ«, Ljubljana: motorni viličar nosilnosti 5 ton z Diesel motorjem »DEUTZ«, ročni verižni škripec »HORUK«, Diesel črpalni agregat »ARAN« 7/9 »Torpedo — Li­ tostroj«. 21. »TUNT« — Sesvetski Kraljevac: elektro vozičke s prikolicami typa EK-1 in 2. 22. »TITO«, preduzeče, Vogošča pri Sarajevu: gradbene fasadne odre in podpornike. im pro jek ta n tsk o p o d je t j e izdeluje urbanistične projekte (regionalne, kra­ jevne in zazidalne projekte ter dajanje lokacij), projekte splošne arhitekture, specialne projekte za mlekarne, projekte kanalizacije za naselja, statiko za vse vrste konstrukcij visokih in nizkih gradenj. ROjemiuni OTeue telefon: 21-316, 20-309, 20-320, 20-234, 20-348, 23-348. Sedež podjetja je Ljubljana, Cankarjeva 18/IV Tovarna dvigal, jeklenih konstrukcij in rolet RADNIK. ZAGREB Mandičeva 2 najnovejši proizvod pomične stopnice (Rollfrreppe) projektira, izdeluje in postavlja vse vrste in nosilnosti osebnih, bolniških in tovornih dvigal (tovorna dvigala z nosilnostjo 50 do 10.000 kg) s standardnim, zbirnim in elektronskim načinom upravljanja. z urno zmogljivostjo do 4000 ljudi s prtljago. Vse navedene proizvode izdelujemo v licenci svetovno znane tovarne Wertheim - Werke A. G., Wien, ki ima 75-letno iz­ kustvo na tem področju. Razen zgoraj navedenega izdelujemo še: aluminijske in jeklene konstrukcije, aluminijska vrata in okna najmodernejših profi­ lov in rolete Eslingen in rolete Floss ter specialne aluminijske šaluzije tipa »Luxaflex«. Za vsa tehnična in komercialna vprašanja vam je na razpolago v našem predstavništvu za LRS Ljubljana, Cankarjeva 4 naš teh­ nični sodelavec in strokovnjak za dvigala ing. Ludvik Čebular, telefon 23290 in 21148 ali pa direktno prodajni oddelek tovarne »Radnik«, Zagreb, Mandičeva 2, telefon 24340, 35372 in 24586. P R O J E K T I R A I N I Z V R Š U J E VSE VRSTE I N Ž E NIRSKIH ZGRADB Vo š nj a k o v a ul i ca 8 a Ö L O M A R I B O R Vzdržuje ceste III. reda, izvršuje no­ vogradnje cest in objektov na področ­ ju okraja Maribor. V okviru svoje de­ javnosti izdeluje tudi projekte. Se priporoča kolektiv. P R A V A C E S T V ita K raigherja Izvršuje projektne naloge za: ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hidro­ centrale, melioracije, regulacije, pri­ staniške zgradbe, visoke zgradbe, vod­ nogospodarske osnove. LJUBLJANA PARMOVA 33 III telefon 32-029 podjetje za projektiranje LJUBLJANA Cankarjeva 1/V Izdeluje vse vrste projektov industrijskih zgradb in ob­ jektov predelovalne industrije, nudi pomoč pri sestavi investicijskih programov, projektira večje stanovanjske in upravne zgradbe, manjše stanovanjske bloke in celotna naselja, urbanistične zazidalne načrte, turistične objekte, šole, bolnišnice, kulturne domove, telesno-vzgojne ob­ jekte, gospodarsko kmetijske objekte, skladišča, notranjo opremo, ceste, kanalizacijska in vodovodna omrežja, elek­ trične instalacije, centralno kurjavo, statiko, kalkulacije,' predračune, pomoč investitorjem pri obračunih zaključe­ nih del itd. Telefon 21-569, 20-747 S L O V E III I I A C E S T E s / s LJUBLJANA T IT O V A C EST A 44 Telefon: 30-493, 30-744, 30-817, p. p. 240 Gradnja vseh vrst nizkih, visokih ter vodnih objektov Specialna izdelava: liti-asfalt in asfalt-beton Dobavljanje porfimega agregata v vseh granulacijah Lasten projektivni oddelek in mehanični obrati Serijska izdelava patentiranega kladivnega mlina BL-1, kap. 12 m3/h in BI-2, kap. 7 m3/h 1 o JAM * e o coCM % < z :H > O »J C/) Program proizvodnje tovarne »14. OKTOBER«, Kruševac: 1. Univerzalni bager UB-1, kapaciteta žlice 1 m3, pogon z Diesel motorjem »TORPE­ DO«, Rijeka. 2. Univerzalni bager UB-05, kapaciteta žlice 0,5 m3, pogon z Diesel motorjem »TOR­ PEDO«, Rijeka. 3. Buldožer TG 90 Super, z mehaničnim vitlom, izdelek po licenci »WENDER«, pogon z Diesel motorjem »Wender« 100 KS. 4. Buldožer TG 160, izdelek po licenci »WENDER«, moč motorja 180 KS. 5. Motorni valjar MV-6, z Diesel motorjem »TORPEDO«, Rijeka, težina 6 ton. 6. Motorni valjar MV-12, z Diesel motorjem »TORPEDO«, Rijeka, težina 12. ton. Proizvaja fabrika gradjevinskih i rudarskih mašina »14 OKTOBAR«, Kruševac. Proizvodni program podjetja »SKIP«, Ljubljana — Vižmarje: 1. Betonski mešalci kapacitete 150 1 s pogonom na elektro ali benzinski motor. 2. Betonski mešalci kapacitete 250 1 s pogonom na elektro ali Diesel motor. 3. Betonski mešalec 250 1 s kombiniranim pogonom na elektro ali Diesel motor. 4. Betonski mešalec typa »GIGANT« 500 1 s pogonom na elektro ali Diesel motor. 5. Betonski mešalec kapacitete 500 1 s pogonom na elektro ali Diesel motor. 6. Vrtljivi gradbeni žerjavi typa »KRPAN« nosilnosti 600/1350 kg. 7. Vrtljivi stolpni žerjav »KRPAN« 13, nosilnosti 850/1600 kg. 8. Gradbeno dvigalo tytpa GD-2 s premičnim platojem, nosilnosti 600 kg. Proizvodni program podjetja »MOTOR«, Škofja Loka: 1. Betonski mešalec kapacitete 250 1 s pogonom na elektro ali Diesel motor. 2. Mešalec za malto s pogonom na elektro motor. r, !r N r b II II "II W % P U g r a d b e n o i n d u s t r i j s k o p o d j e t j e V JliiLkiiatia ! > - 2j B O H O R I Č E V A U L I C A 2 8 telefon 39-24T, poštni predal 65 3 5 b> H «c«. Gradbišča: Ljubljana, Zalog, Jesenice, Hrastnik, Celje, Rav­ ne, Trebnje, Maribor, Koper., Y~ r Obrati: Uprava centralnih obratov v Ljubljani, Šmartin- ska cesta 32 Mehanična delavnica v Mariboru - Studenci Lesni obrati v Škofji Loki Obrat gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov v Ljubljani, Šmartinska cesta 100/a in v Brežicah Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ul. 28 Izvajanje gradbenih del vseh vrst: visoke gradnje, nizke gradnje, industrijske gradnje, termoelektrarne, stanovanjski objekti.