PRILOGA Leto VI. V Ljubljani, dne 14. avgusta I030. 33. štev. Jurkovičev spomenik Ivana Cankarja. N pome n i k Ivami Cankarju na Vrhniki G. Jurca, predsednik odbora za Vrhniki. Vrhnika, rojstni kraj Ivana Cankarja Kipar Jurkovič, ki je izdelal Cankarjev spomenik. Slika desno: Cankarjev ode. Cankarjeva rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo. Pisateljev brat msgr. Karlo Cankar, ki je čital mašo-zadušnico in slavnostni govornik, pisatelj župnik Finžgar. spomenika na Vrhniki. Slika predočuje prostor pred Kmetsko posojilnico tik glavne ceste. Vidne so vse priprave in okolje spomenika, ki so ga ob navzočnosti kiparja Jurkoviča z dvigalnimi pripravami spravili na podstavek. Ifo levil Odkrivanje spominske plošče na Velikem klancu. — Na desni i Trenutek po odkritju Cankar-r---rjntii-ir-Tt.mil Jevega spomenika na glavnem trga. Slika spodaj: Verdski fantje na konjih otvarjajo sprevod. Od leve na desno: Herman Stauc, Ivan Pšunder in Frana Elgner. Tabor gorenjskega obrtništva na Jesenicah 10. t. m. Naš največji luksuzni parobrod Na sliki desnoj Krst novega letala ljubljanskega Aerofcfuba V nedeljo 3. t. m. je bilo slovesno blagoslovljeno novo letalo ljubljanskega Aero-kluba, ki je dobilo pristno domače ime »Lojze«. Blagoslovitev je izvršil škof dr. Rožman, kumovala pa je ga Ksenija Hribarjeva. Čestit življenski jubilej ravnatelja Boltarja Delegati obrtniških organizacij po banketa v Kazini. Od leve na desno: Engelbert Franchetti, kumica prapora ga. Marica Legatova, Ivan Gogaia in Josip Rebek z novim praporom Jeseniškega obrtniškega društva. £akor smo že poročali, je naša parobrodna družba »Jugoslov. Lloyd« od Royal Mail Steam Packet Company kupila veliki luksuzni parobrod »Araguaya«. Ta parobrod bo že koncem tekočega leta zaplovll pod jugoslovensko zastavo. Ladja je dolga 160 metrov, široka 18 metrov, brzina ji je 17 milj, nosilnost pa 17.500 ton. Parobrod je najmoderneje urejen z luksuznimi prostori za restavracijo, salon Ea kadilce, kvartanje, kavarno in veliko promenadno palubo. V jedilnem salonu ■je prostora za 2000 oseb. Ladja ima lastno tiskarno, bolnico, posebne prostore »a fotografe, brivnico itd. Ta nova luksuzna ladja bo vršila turistična krožna potovanja po naših pristaniščih ter v pristaniščih Jonskega in Sredozemskega morja in Egipta. Upokojeni ljubljanski magistratni pisarniški ravnatelj g. Jernej Boltar je praznoval v nedeljo svojo 80-letnico. Pred poltretjim letom je s svojo zvesto življensko družico gospo Marijo obhajal znameniti praznik zlate poroke. Čvrst mož je še gospod ravnatelj Boltar, pravi sin gorenjskega rodu, doma iz Radovljice. Celih 55 let je prebil v pisarni in delal neutrudno kakor mravlja. Nepozabno ostane njegovo vzorno delovanje po velikem potresu in ko je naposled stopil v pokoj, mu je ljubljanski občinski svet res po zaslugi izkazal čast s tem, da ga je imenoval za ljubljanskega meščana. 40 let »bližnjemu v pomoč«! Prostovoljno gasilno društvo v Rušah je slavilo v nedeljo, 10. t. m., 40-letnico svojega obstanka in delovanja v službi človekoljubnosti. Ob tej priliki pa je proslavilo tudi tri može, ki so od prvega početka društva neprestano do danes društveni člani: Evo jih: Dne 31. t. m. se je v navzočnosti zastopnikov Nj. Vel. kralja in oblastev otvorila že lansko leto dograjena proga Trebinje—Lastva. Omenjeni del proge znaša 12.30 km, vodi poleg reke Trebišnjice, skoro izključno skozi, v teh krajih tipični goli "kras ter ima na 5. gradbenem kilometru kameniti most v celokupni dolžini od 96.8 m (na sliki zgoraj). V teku dovozne ceste k postaji Lastva je postavljen čez Trebišnjico most od 98.2 m ie borovega lesa (na sliki spodaj). Učiteljski ferijalni savez je priredil letos svojim članom lepe počitnice na sinji Adriji. V Velaluki se je nastanila večja kolonija učiteljev in učiteljic iz vseh delov države. V tej koloniji je bilo dosti Slovencev, ki so se posebno priljubili domačinom. Učiteljska kolonija je prinesla v kraj družabnost in živahnost in kadar so se učitelji-pevci zbrali, jih je vse navdušeno poslušalo. Narodno glasbeno društvo v Velaluki je prirejalo ob obali koncerte, v sokolski dvorani pa je bil vsak teden ples, tudi kolonija je imela svojo plesno šolo pod vodstvom g. Mrov-Ijeta. Velaluka ima tudi močno sokolsko društvo in je na željo njegovega odbora g. Mrovlje enkrat tudi predaval o sokolski ideologiji. Kolonijo je obiskal tudi prosvetni minister g. Boža Maksimovič, kakor nam ga kaže slika v sredini kolonistov. g. Fran Kocbek, vpokojeni nadučitelj in pisatelj. Umrl je star šele 67 let in težko ga bodo pogrešali naši planinarji in naše gore, ki jih je silno ljubil. O njegovem delu za planinarstvo bi se dale napisati cele knjige. Vsi opisi poti v Savinjskih Alpah so njegovo delo, večinoma so bile poti tudi zgrajene na njegovo inicijativo. Skoro večina planinskih koč je njegovo delo, tako ponosni dom na Okrešlju, Kocbekova koča na Malički planini, ki jo bo pa sedaj nadomestil prekrasni dom na Korošici. Svečana otvoritev tega, po njem imenovanega doma bo dne 27. avgusta, a žal Kocbeku ni bilo dano, da bi Priljubljeno našo slovensko pisateljico Fra-nico Romanovo je tudi dohitelo, da je vzeta 5 križev na svoja krepka ramena. Trnjeva je bila pot njene mladosti. Po 4 razredih je morala dati tako priljubljeni šoli slovo in nastopiti trdo kmetsko delo, trajajoče od zore do mraka. Vedno je opazovala življenje okrog sebe z bistrimi očmi in si vtisnila v spomin vse domače šege in navade in sploh življenje naše vasi. Ker pa je bila od narave radovedna in ukaželjna, si je od dijakov srednjih šol izposojala knjige in navzlic utrujenosti po trdem delu čitala in se učila iz bukev. Njeno obzorje se je širilo, kovala je priložnostne pesmice, se hudomušno obregnila ob ta ali oni dogodek v vasi ali okolici, začela dopisovati v liste in naenkrat postala znana tudi v Ljubljani. Njen jezik je bil, kakor je še danes, pri-prost in domač, zato lep in pristen. Sodelovala je pri »Slov. Narodu«, »Slovenskem domu«, »Domovini«, piše za »Ženski svet«, »Domačega prijatelja«, »Kmetijski list«, »Zvon- Kocbekov dom na Korošici dočakal ta prelepi planinski praznik, ki bo veliko in res tudi zasluženo počaščenje njegovih zaslug. Pokojnik je ustanovil savinjsko podružnico SPD, ki ji je predsedoval desetletja. Kot človek in družabnik je bil zlata duša, presrčen in iskren prijatelj, v družbi vedno zabaven, dotvipen, vesel, vedno dobr