Nova meša pri sv. Jožeftt 1. 1889. (Konec.) Na prižaico stopijo sedaj preč. goap. kaaoaik Fr. Ogradi, ravaatelj bogoslovja Mariborakega, ki ao Celjakira faraaom še vedao aepozabljivi. V vvodu v avoj govor povejo aam iz življeDja 6. g. aovoraešaika, da ao oai kot bivši Celjaki vikarij pred 11. leti jim preblagega očeta za smrt prevideli ia pokopali, zato tembolj arčno častitajo aavzo6i primicijaatovi materi, da ae je ajej kot vbogi vdovi poarečilo, pri slabib letiaab avojega aiaa Aatoaa za raešaika izaolati ia ga spremljat pred Gospodovoltar. Potem ao pa v jedrnatih, času ia okoliščiaam poaebao primeraib beeedab razlagali: zakaj da je treba mešaike spoštovati ? Dokazali so, da 1. zato, ker mešaiki ljadi ače večae resaice, 2. zato, ker sv. zakrameate delijo, ia 3. zato, ker so od Boga ia od sv. cerkve poatavljeai voditelji veraega ljudatva ali dušai paatirji krščaaskih čred. Ni dvomiti, da bodo te jaaae besede tudi lep sad obrodile. Ob čaau Volitev se bode raaraikdo lebko aa to lepo pridigo skliceval. Po pridigi vršila ae je aova rneša, pri katerej so 6. g. aovomešaiku ajihovi ravaatelj, pred. g. kaaoaik Ogradi aa atraai stali. Prisotai bili ao tadi pred. g. špirituval Mariboraki ia prečaatiti goapod podravaatelj bogoslovski Res redko odlikovaaje: videl si poleg oltarja tudi atarosto Celjskih čč. duhovaikov, pred g. zlatomešaika Jeretiaa, kr. šk. dah. avetovalca ia župaika a Teharij, potem še par dragih ('•<•. raešaikov iz Celjake ia par gg. župaikov iz Novocerkevške dekaaije. Med bv. aiešo prijeli so iz aovomešaikiivih rok av. obhajilo primicijaatova mati, brata, aeatra in še aekoliko drugih ,,svatov''. Po sv. meši zapela ae je zabvalaa p^aea: ,,Te Deum" aato bilo je običajao darovaaje ia poaledajič molile ao se za večeraice litaaije M Božje. Preč. goap. superijor Jakob Horvat, zlatomešaik ia ka. 8k. duh. svetoyalec, ki že 37. leto slavao vodijo miaijaaako hišo pri sv. Jožefa, povabili so 6. gosp. primicijanta ter vae aavzo6e duhovaike k avojej toliko goatoljabnej mizi ter so vse piav bogato pogostili. Bog jim povrai vse stoterao ! Različaih aapitaic naštevati aii prostor ae pripušča — Omeaim aaj le, da izmed 11 še živih 66. dahovaikov, Celjskih rojakov, bili ao pri tem obedu aavzoči aajatarejši ia aajmlajši ia oai, ki med obeaia ravao arednje rnesto zavzemljejo. Ostali goatje ali svatje odpeljali ao ae bili medtem aa pritnicijaatov rojstai dom, ki leži pri aredi pota iz Celja v Rožao doliao. Tudi tam je bilo za vae dobro poskrbljeao, vae je bilo tako veaelo. da aihče ai irael časa poslušati, kako je zvuaaj groraelo ia lilo. Pozao aa večer ae je pa zopet zvedrilo, da je bilo gostom mogo6e se odpeljati na dom. Drugo jutro zbrali srao ae zopet tara, kjer prvi den, da srao č g priiaicijanta na vozeh spremijaii, a ae k sv. Jožcfu, ampak k ajngovi deviški aevesti, k prebl. M. Božjej v Petrovče. Celjaai našteli ao aad 40 voz. ki ao s 6. goap. aovoaiešaikom ia ajegovimi g03ti drdrali iz Lokrovca akozi Belje v Petrovce. Tam zbrala ae je tolika maožica ljudi, da so vi-liko cerkev akoraj napolnili. Ob lOih peli so č. gosp. primicijaat na glavnem oltarji te romarske cerkve M. Božje alovesno sv. mešo, pri katerej ao zopet v obilaem številu aa koru aavzoči gg. bogoslovci prav lepo odpevali. Bilo je vae prav gialjivo! Na prijazao povabilo e. g. novomešnika ia ajegove akrbne matere peljali smo se nazaj v Lokrovec aa primicjaatov dom, kjer se je vršila, ne gostija, ampak smel bi reči: prava ljudska veaelica! Vae prehitro miaole so veaele ure. Ločili amo se a prisrčno željo, da bi č. g. uovomešaiku Ijubi Bog dal včakati še zlato sv. mešo, ajegovi idobrej materi podaljaal ajihove dui do skrajae meje oloveške ataroati ia da bi pošteao Pušajakovo hišo obaipal a posebaim blagoalovom, ker je škofiji Lavantaki dala tako aadepolaega mešaika. Hvala ia zahvala pa tudi gre po vaej pravici č. g. aovomešniku, da čeravno ao ae le tretje leto bogoslovja dovršili, stopili ao v teh svojih počitaicah v raznih cerkvab po večkrat aa pridižnico ter so pri različuih alovesnostih s pohvalo oznaajevali besedo božjo. Naj bi ta lepa aova meaa krščaaskim atarišem dala poguma, aadarjenib siaovpoailjati v šole, da se tolikemu pomaajkanju duhovaikov kmalo pride za vselej v okom! P. Nuže.