(Uùdtd vestnik občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 Leto: XXIII Ptuj, dne 25. decembra 1986 Številka: 37 VSEBINA: SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ 296. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV v občini Ormož SKUPŠClNA OBČINE PTUJ 297. Odlok o javnem redu in miru v občini Ptuj 298. Odlok o dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 299. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v organizaciji združenega dela Slovenijales Lik Savinja TOZD Lesna industrija Ptuj 300. Sklep o soglasju k statutu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor 301. Sklep o potrditvi sprememb programa Sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj v letu 1986 in sprememb finančnega plana Sklada stavbnih zemljišč v letu 1986 302. Sklep o začasnem financiranju Sklada stavbnih zemljišč v prvih treh mesecih 1987 303. Sklep o imenovanju odbora za nadzor nad zbiranjem sredstev samo- prispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega referendumskega programa v občini Ptuj SAMOUPRAVNE* INTERESNE SKUPNOSTI 304. Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev o povračilih za nove priključke in povečanje kapacitete novih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje 305. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj 306. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI 307. Sklep o uvedbi samoprispevka za financiranje redne dejavnosti in programa razvoja od leta 1987—1991 v KS Središče ob Dravi 308. Poročilo o izidu glasovanja na rererendumu v KS Središče ob Dravi POPRAVKI 309. Popravek odloka o spremembah odloka o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj 296. Po d) točki 99. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in 22. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 8/12-1986 in družbenopolitičnega zbora dne 25. 12. 1986 sprejela ODLOK o priznavalninah udeležencem NOV v občini Ormož 1. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobro-voljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ormož, se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencev NOV ob pogojih in po določilih tega odloka. 2. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalne priznavalnine, 2. občasne priznavalnine, 3. enkratne priznavalnine, 4. prispevek k oskrbnim stroškom za oskrbovance domov starejših občanov, 5. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov (žepnina), 6. prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo. 3. člen Do priznavalnine so upravičeni: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943. 2. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9- septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci). 4. člen Upravičenci do priznavalnin so tudi: 1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, 2. družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovolj-cev. Družinski člani pridobivajo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje : — da su pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, — da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja, — da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači. 5. člen Priznavalnino imajo možnost pridobiti: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 2. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 3. aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo o dvojnem trajanju s prekinitvami, 4. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o .civilnih invalidih vojne. 6. člen Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi: 1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibnaja, vendar posebne dobe (v dvojnem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši, od 15 let, 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov, okolnost da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti. 3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovnaju dvojno šteje v pokojninsko dobo. Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV. 7. člen Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninski dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3- člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80% .najnižje pokojnine. Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospodinjstvu. 8. člen Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena. Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 9. člen Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega nasilja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odst. 7. člena in če pristojna komisija iz 19. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV. 10. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za postrežbo in tujo pomoč po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva. Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem poprečju iz preteklega leta. 11. člen Stalna mesečna priznavalnina za upravičenca iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz 1. točke 4. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za udeležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem -NOV iz 1. in 2. tožke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnina poveča za 50% zneska najnižje pokojnine, ki ga določi odobor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. « 12. člen O višini stalne priznavalnine odloča (komisija) iz 19. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti. Pri odločanju o višini stalne priznavalnine udeležencev NOV iz 8. člena tega odloka upošteva pristojna komisija poleg premoženjskih in drugih razmer iz prejšnjega odstavka'še zlasti čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV. 13. člen Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža in ukine. Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativno posledico pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 14. člen Stalne priznavalnine se med letom valorizirajo v skladu z merili, ki jih določi odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. 15. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno. Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialnozdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisna od pogojev iz 7. člena tega odloka. 16. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dpbrovoljcem ter njihovim družinskim članom, ki so oskrbovanci domov starejših občanov in z lastnimi prejemki, s prejemki oseb, ki imajo do njih preživninsko obveznost oziroma s sredstvi pristojne samoupravne interesne skupnosti niso sposobni kriti oskrbnih stroškov v celoti se lahko izjemoma dodeli prispevek k oskrbnim stroškom v višini razlike med delom oskrbnih stroškov, ki jih krijejo sami in celotnim zneskom oskrbnih stroškov, vendar največ do višine, ki jo predlaga odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. Ta oblika pomoči se lahko dodeli tudi tistim osebam iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ne izpolnjuje premoženjskih pogojev za dodelitev stalne priznavalnine. 17. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njihovim družinskim članom, ki za plačilo stroškov domske oskrbe porabijo vse svoje prejemke oziroma jim za osebne potrebe ne ostane dovolj sredstev, se lahko dodeli denarni dodatek (žepnina). Denarni dodatek se dodeli v znesku, ki ga predlaga odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV oz. v višini razlike med ostankom lastnih prejemkov in omenjenim zneskom. 18. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njiho- vim družinskim članom se lahko dodeli enkratna denarna pomoč kot prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo v višini 150 odstotkov najnižje pokojnine. 19. člen O pravici oz. podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbene pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za vprašanja borcev občinske skupščine z večino glasov. Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. 20. člen V postopku za priznanje do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postop- Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na republiški komite za borce in vojaške invalide. 21. člen Udeležba v NOV se v primerih iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je bil zaprt, interniran ali pregnan. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalninah. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva republiškega odbora ZZB NOV. Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je pogoj za povečanje priznavalnine po 3. odst, 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 19. člena potem, ko se predhodno v Opravnem postopku pred občinskim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 22. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. 23. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine. 24. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,. št. 17/85). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 191-10/86 Ormož, dne 8/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ormož Milan Ritonja 1. r. ’ 297. Na podlagi 3. in 5. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85), 11. in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. decembra 1986 sprejela ODLOK o javnem redu in miru v občini Ptuj ,1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se na območju občine Ptuj ureja varstvo reda, miru, družbene discipline, varstvo ljudi in premoženja, varstvo zunanjega videza kraja in zelenih površin ter varstvo na drugih področjih javnega reda in miru. Delovni ljudje in občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da s svojimi dejanji ali opustitvijo dejanj na motijo, vzmenirja-jo, ogrožajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu in počitku. II. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 2. člen Prireditve, ki trajajo čez 22. uro morajo biti v zaprtih prostorih, da ne motijo nočnega počitka in miru občanov. Izjeme iz prejšnjega odstavka lahko dovoli za notranje zadeve pristojni upravni organ s posebno odločbo, s katero se določi čas prireditve. 3. člen Za vzdrževanje reda in miru na javnih prireditvah je odgovoren organizator javne prireditve. Organizator javne prireditve je dolžan: 1. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih; 2. zagotoviti ustrezno požarno varnost; 3. po končani prireditvi očistiti prireditveni prostor in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete. 4. člen Za neposredno izvajanje nalog v teku javne prireditve je odgovoren vodja prireditve, ki je dolžan: 1. ukreniti vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane; 2. poskrbeti, da se otroci do 14. leta starosti ne zadržujejo na javnih prireditvah, oziroma prireditvenih prostorih in gostinskih lokalih pp 22. uri brez spremstva staršev in skrbnikov, razen v primerih iz 8. člena odloka; 3. zaključiti prireditev ob uri, ki je določena s posebno odločbo; 4. zagotoviti izvajanje ukrepov, ki jih v teku prireditve odredijo pristojni organi. 5. člen Udeleženci javne prireditve so dolžni upoštevati navodila in odredbe odgovornih oseb na javni prireditvi. 6. člen Organizator javne prireditve sme na javni prireditvi uporabljati zvočne naprave, glasbila in nasploh druge naprave, ki povzročajo hrup, v okviru dovoljenih ravni hrupa določenih s posebnimi predpisi o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, vendar le pod pogojem, da ima za to posebno dovoljenje za notranje zadeve pristojnega upravnega organa. V dovoljenju iz prejšnjega odstavka za notranje zadeve pristojni upravni organ določi čas, izjemoma med 22. in 6. uro naslednjega dne, ko smejo uporabljati zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup ter tem izda tudi navodila o načinu uporabe le-teh, ki pa mora ustrezati dogovorjenim normam uporabe in predpisom o preprečevanju prepovedanega hrupa. Prireditve, katerih čas trajanja se dovoli po 22. uri so prireditve na dan pred praznikom, ob praznikih, na pustno soboto, nedeljo in torek ter nekatere tradicionalne turistične in druge javne prireditve. 7. člen Kadar organizator javne prireditve uporablja zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup, brez poprejšnjega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji določenimi v dovoljenju lahko pristojni upravni organ za notranje zadeve, Postaja milice ali Uprava za inšpekcije odredi, da prireditelj javne prireditve prilagodi uporabo v skladu z dovoljenjem oziroma takoj preneha uporabljati zvočne naprave, glasbila oziroma naprave, ki povzročajo hrup brez dovoljenja pristojnega organa. Če organizator javne prireditve ne upošteva odredbe iz prejšnjega odstavka, lahko pristojni upravni organ za notranje zadeve, Postaja milice ali Uprava za inšpekcije odredi, da se prireditev takoj ustavi. 8. člen Otroci do 14. leta starosti se brez spremstva staršev ali skrbnikov, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja ter oskrba otrok, po 22. uri ne smejo zadrževati v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah, razen v primerih, ko organizirajo javno prireditev vzgojnoizobraževalne ustanove, družbenopolitične ali druge organizacije ter skupnosti, ki jim je zaupana vzgoja otrok ali delo z mladino. 9. člen Kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove za notranje zadeve pristojni upravni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi delovna organizacija ali zasebni gostinec. Prepoved mora biti označena na vidhem mestu. Če obiskovalci ne upoštevajo prepovedi igranja kart ali drugih iger iz 1. in 2. odstavka tega člena lahko pristojni upravni organ za notranje zadeve, Postaja milice ali Uprava za inšpekcije odredi prekinitev igranja. 10. člen Za zagotovitev javnega reda, miru in družbene discipline je prepovedano: 1. motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve; 2. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov; 3. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z veljavnimi predpisi; 4. nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov; 5. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved v skladu z veljavnimi predpisi in je vidno označena; 6. zadrževati se kljub opozorilu v poslovnih prostorih ali v prireditvenih prostorih po končani javni prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času; 7. kaditi v gledališčih, koncertnih ali športnih dvoranah, kinematografih, v javnih prevoznih sredstvih ali drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena; 8. prenočevati v javnih in drugih prostorih ali brez dovoljenja lastnika na senikih, kozolcih ali v opuščenih stavbah, drugih objektih in na mestih, ki niso namenjena bivanju ; 9. poleževati na zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način motiti mir ali povzročati javno zgražanje občanov; 10. metati ali imeti v posesti petarde, strelivo in podobna pirotehnična sredstva; 11. popivati na javnih krajih izven prostora, ki so določeni za točenje pijač; 12. ponujati ali opravljati storitve brez dovoljenja; 13. ponujati v prodajo ali prodajati živila in drugo blago zunaj tržnega prostora brez dovoljenja ali zunaj tržnega časa; 14. pljuvati ali drugače onesnaževati tla ali predmete na javnih prostorih. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 11. ČLEN Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter ohrani družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano: 1. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu; 2. uničiti, poškodovati, zakriti ali odstraniti svetlobna telesa; postavljena za razsvetljavo javnega prostora ali kraja; • 3. opremiti ograjo ob cestah, ulicah ali drugih javnih poteh z bodečo žico ali drugimi sredstvi, če to povzroča nevarnost za ljudi ali premoženje; 4. s kamenjem žogami ali drugimi predmeti ogrožati varnost ljudi in premoženja; 5. pustiti živali, da se gibljejo prosto, brez nadzorstva, kar bi ogrožalo varnost ljudi, premoženja ali prometa, kot tudi ščuvati ali dražiti živali; 6. z vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi ali pročelja stavb; 7. parti vozila na javnih parkiriščih, pločnikih, magistralnih in regionalnih Cestah ter ob vodah in vodnih tokovih; 8. onesnaževati vodo, namenjeno ljudem in živalim; 9. na javnih kopališčih onesnaževati vodo ali poškodovati pokopališko opremo in naprave; 10. namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnih kopališčih; 11. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem, druge predmete ali material ob steno, izložbo ali kamorkoli, kjer bi to lahko povzročilo škodo, oviralo promet ali povzročilo nevarnost; 12. odmetavati cigaretne ogorke ali druge ogorke na krajih, kjer je nevarnost, da se zaneti požar; 13. zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini stavb in drugih objektov, na travnikih, njivah, gozdovih ali na drugih krajih brez nadzora; 14. uničevati, trgati in pobirati sadje, poljske ali vrtne pridelke, grabiti steljo, brez dovoljenja lastnika; 15. puščati otroke do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih; 16. sankati se, drsati, kotalkati ali igrati z žogo na trgih, ulicah, pločnikih ter parkih, razen tam, kjer je to dovoljeno; 17. poškodovati, uničiti ali odstraniti pripra-v- e in naprave na otroških igriščih in športnih objektih; 18. na prireditvah ali v javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje; 19. zanemarjati ali opustiti vzdrževanje zgradb in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja; 20. parkirati ali garažirati na dovoznih ali. hišnih vhodih, kjer je prepoved vidno označena ter na pločnikih; 21. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovine, gostinske in druge javne lokale ; 22. puščati živino na javnih prostorih in prometnih površinah brez nadzorstva; 23. opustiti namestitve in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah ali popravkih; 24. na javnih krajih puščati nezaklenjena ko-leša in kolesa z motorjem 12. člen Pravne, fizične in druge osebe morajo zaradi varnosti ljudi in premoženja: 1. zavarovati delovišča, ki pomenijo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali za premoženje (dviganje ali prenašanje tovora z dvigali ali z drugimi nevarnimi stroji, delo na odrih nameščenih na javnih krajih, delo na strehi in podobno); 2. zavarovati kraje, ki so splošno nevarni za ljudi in premoženje (jame, jaški, vodnjaki in podobno); 3. zagotoviti izvajanje javnega reda in miru oz. kopališkega reda na javnih kopališčih ter organizirati rediteljsko in reševalno službo; 4. postaviti opozorila za nevarnost, če se opravlja dela ali dopušča stanje, ki je nevarno za ljudi in premoženje (zastrupljanje gledalcev ali drugih škodljivcev, odpadanje ometa, opeke, ledu s streh). IV. VARSTVU ZUNANJEGA VIDEZA IN ZELENIH POVRŠIN 13. člen Zaradi varstva zunanjega videza in zelenih površin je prepovedano: 1. parkirati vozila na zelenicah, travnikih ali drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali uporabnika; 2. odlagati gradbeni ali odpadni material na pločnike, ulice in druge javne površine (izven za to določenih javnih odlagališč); 3. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene smetnjake in klopi ; 4. odmetavati odpadke na javnih krajih mimo za to določenih posod ali prostorov; 5. postavljati, odlagati ali razsipavati predmete na javnem prostoru, če se s tem občutno kvari izgled kraja; 6. pisati in risti po zidovih, ograjah, javnih lokalih, vozilih in prometnih površinah; 7. uničiti, poškodovati ali kako drugače prizadeti cvetlične nasade, grede in okrasno grmičevje, ki je namenjeno za okras ali lepi videz določenega območja ali kraja; 8. puščati rabljena, neregistrirana motorna , vozila ali druga motorna vozila na parkiriščih in drugih prostorih, ki niso za to določeni; 9. postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena; 10. puščati smeti in odpadke na kraju kjer je dovoljeno taboriti ali po pikniku za seboj ne počistiti prostora; 11. poškodovati spomenike, prestavljati, prenašati ali onesnaževati klopi, mize, ograje in druge naprave v parkih in drugih javnih kra- jili; 12. postavljati cirkuške šotore in naprave za zabavo na krajih brez soglasja lastnika oziroma upravljalca zemljišča ali objekta. 14. člen Slavoloki, transparenti, plakati, panoji in druga obvestila, ki se postavljajo ob javnih shodih, javnih prireditvah ali drugih posebnih prilikah, se smejo izobešati in lepiti na za to določena mesta ali dogovorjena mesta in morajo biti odstranjeni najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili izobešeni oziroma postavljeni. 15. člen Izložbe morajo biti primerno in lepo urejene, ne glede na to, v kakšne namene je uporabljen lokal, h kateremu spadajo. Za urejenost izložb so odgovorni uporabniki izložbe. V. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 5.000,— din do 300.000,— din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. organizira prireditev, ki traja čez 22. uro v nasprotju z 2. členom odloka; 2. ne ravna v skladu z določili 3. člena odloka; 3. ne uporablja zvočne naprave, glasbila in druge naprave v nasprotju s 6. členom odloka; 4. če ne označi prepovedi na vidnem mestu v lokalu ali kljub prepovedi dovoli igranje kart in drugih iger (9. člen); 5. ravna v nasprotju z določili 12. člena odloka; 6. če pf upošteva določbe 14. člena odloka; 7. ne skrbi za urejenost izložb (15. člen). Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 2.000,— do 50.000,— din. 17. člen Z denarno kaznijo od 2.000,— do 50.000,— din se kaznuje za prekršek kdor: 1. ne zagotovi ukrepov v teku prireditve (4. člen); 2. ne upošteva odredbe pristojnega organa iz 7. člena odloka; 3. ravna v nasprotju z določili L, 2., 3., 4., 10., 12., 13. točke 10. člena odloka; 4. ogroža varnost ljudi in premoženja s prekrški iz L, 2., 8., 9., 12., 13., 18., 19. in 23. točke 11. člena odloka; 5. ravna v nasprotju z 11. in 12. členom odloka. ■18. člen Z denarno kaznijo od 1.000,— do 25.000,— din se kaznuje za prekršek: 1. kdor ne upošteva navodil in odredb odgovornih oseb (5. člen); 2. kdor krši določbe 5. in 8. točke 10. člena odloka; 3. kdor ogroža varnost ljudi in premoženja zaradi kršitve 3., 4., 5., 6., 14., 15., 16. in 17. točke II. člena odtoka; 4. kdor ravna v nasprotjuz 2., 5., 7., 8. in 10. točko 13. člena odloka. 19. člen Z denarno kaznijo 2.500,— din se kaznuje za prekršek na kraju samem : 1. kdor ne upošteva odredbe pristojnega organa o prekinitvi igranja karti in drugih iger (3. odstavek 9. člena); 2. kdor se kljub opozorilu zadržuje v poslovnih prostorih, v prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času (6. točka 10. člena); 3. kdor krši določbo 7., 10. in 22. točke 11. člena odloka; 4. kdor krši določbo 9. točke 13. člena. 20. člen Z denarno kaznijo 1.000,— din se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor krši določilo 7., 9., 11. in 14. točke 10. člena odloka; 2. kdor ravna v nasprotju z določili 1 L, 20., 21. in 24. točke 11. člena odloka; 3. kdor krši določilo L, 3., 4. in 6. točke 13. člena odloka; 21. člen Za prekršek iz 8. člena, ki ga store mladoletniki, se kaznujejo starši ali skrbniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba mladoletnikov, z denarno kaznijo od 2.000,— do 10.000, — dinarjev, če je prekršek posledica njihove opuščene skrbi za mladoletnike. 22. člen Denarne kazni na kraju samem za prekrške po tem odloku izterja delavec milice ali pooblaščeni delavec Uprave za inšpekcije. VI. NADZORSTVO 23. člen Nadzorstvo postopka o prekrških določb tega odloka opravljajo pooblaščeni delavci Uprave za inšpekcije in Postaja milice. 24. člen Uvedbo postopka o prekrških predpisanih s tem odlokom predlagajo pristojni upravni organi* pooblaščeni delavci Uprave za inšpekcije,/Postaja milice in oškodovanci. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/77) in odlok o spremembah odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/79). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 13-66/6 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 298. Na podlagi 12. člena Zakona o temeljih sistema blagovnih rezerv in obveznih blagovnih rezervah (Uradni list SFRJ, št. 58/84), 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiško blagovne rezerve v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 47/86) ter 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. decembra 1986 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 1. člen V naslovu odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 31/85) se dopolni naslov odloka tako, da se za letnico 1986 dodata besedi: »in 1987«. 2. člen V prvem členu odloka se za letnicama 1986 dodata besedi: »in 1987«. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati 1. januarja 1987. Številka: 402-10/84-3 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC L r. 299. Na osnovi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 63/79 in 57/83) in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in na osnovi 167. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj, na predlog svojega izvršnega sveta, na seji zbora združenega dela, dne 15. decembra 1986 sprejela SKLEP O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA SLOVENIJALES LIK SAVINJA TOZD LESNA INDUSTRIJA PTUJ I. Skupščina občine Ptuj ugotavlja, da so v Temeljni organizaciji združenega dela Lesna industrija Ptuj nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz člena 619, točka 6 in 9; da so huje oškodovani družbeni interesi po členu 620, točka 4 in 6, ter da temeljna organizacija ne izpolnjuje v zakonu določenih obveznosti po 621. členu zakona o združenem delu, vse v izredno hudi obliki. II. Skupščina občine Ptuj zaradi tega v temeljni organizaciji uvaja naslednje začasne ukrepe družbenega varstva: 1. Odstavi se poslovodni organ temeljne organizacije Edvard Zorko. Začasno bo izvrševal pravice in obveznosti poslovodnega organa, vendar najdalje za dobo enega leta, kolegijski začasni organ. 2. V času trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva se omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavskemu svetu TOZD in njegovim izvršilnim organom glede: a) določanja poslovne politike b) določanja ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana c) odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev d) odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na drugi stopnji ter odločanja o zahtevi za varstvo pravic e) sprejemanja samoupravnih splošnih aktov oziroma predlogov, s katerimi se ureja notranja organizacija dela in razvid del in nalog 0 sprejemanja kadrovskega načrta g) razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ukrepi se uvedejo za dobo enega leta. 3. Imenuje se začasni kolegijski organ za čas trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva, ki prevzame pravice in obveznosti delavskega sveta in njegovih izvršilnih organov v omejeni pristojnosti iz 2. točke tega člena. III. V začasni kolegijski organ družbenega varstva se imenuje: — Vilka PEŠEC, dipl. ekon., kot predsednika — Vido ČAJIČ, ekon., kot člana za področje financ in računovodstva — Franja MEJCENOVIČ, kmet. tehnika, kot člana za področje proizvodnje in komerciale. Začasni, kolegijski organ opravlja svoje funkcije neprofesionalno. V času trajanja ukrepa družbenega varstva zastopa in predstavlja začasni kolegijski organ družbenega varstva predsednik. Začasni kolegijski organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. IV. Začasni kolegijski organ je dolžan delati po zakonih in samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije, poleg tega pa je dolžan : — do 25/12-1986 poskrbeti za izdelavo sanacijskega programa in ga predložiti izvršnemu svetu — zagotoviti izvajanje sanacijskega programa — zagotoviti odpravo motenj v samoupravnih odnosih, ki so bile razlog za uvedbo začasnih ukrepov — uskladiti samoupravne splošne akte TOZD — zagotoviti nemoteno poslovanje temeljne organizacije — zagotoviti dolgoročni razvojni program temeljne organizacije — poskrbeti, da bo 3 mesece pred potekom začasnih ukrepov objavljen razpis za novega poslovodnega organa in zagotoviti kadrovanje predvsem poslovodnega delavca in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v kolikor bodo opredeljeni v samoupravnem splošnem aktu. Začasni kolegijski organ mora pripraviti program dela za izvajanje ukrepov družbenega varstva in ga predložiti izvršnemu svetu. Sproti, pismeno pa najmanj vsake tri mesece, je dolžan obveščati izvršni svet Skupščine občine Ptuj o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravljanju motenj v samoupravnih odnosih ter odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. V. Člani začasnega kolegijskega organa imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka: 1. predsednik 120.000 din netto mesečno 2. oba člana pa vsak po 90.000 din netto mesečno. Tako določena nadomestila osebnega dohodka se valorizirajo skladno z gibanjem osebnih dohodkov v temeljni organizaciji. VI. Nadomestila osebnih dohodkov in stroški članov začasnega kolegijskega organa, ki nastanejo pri opravljanju njihove funkcije, bremenijo temeljno organizacijo. VII. Izvajanje začasnih ukrepov spremlja izvršni svet in tromesečno o tem poroča delegatom Skupščine občine Ptuj. OBRAZLOŽITEV: Delovna organizacija LIK Savinja Celje, v sklopu katere posluje tudi TOZD Lesna industrija Ptuj, je v letošnjem letu gospodarila zelo neuspešno, saj znaša izguba v vseh TOZD cca 2.500.000. 000 din. Zaradi tega in na podlagi ugotovitev Službe družbenega knjigovodstva Celje je Skupščina občine Celje v delovni organizaciji že uvedla začasne ukrepe družbenega varstva. Skupščina občine Celje je predlagala, da se ukrepi uvedejo tudi v TOZD Lesna industrija Ptuj, zaradi česar je izvršni svet Skupščine občine Ptuj na podlagi svojih pristojnosti iz 200. člena statuta občine Ptuj sprejel pobudo za uvedbo začasnih ukrepov in jih predlagal Skupščini občine Ptuj. TOZD v letošnjem letu že celo leto posluje z motnjami, saj je bilo že obdobje od I—-III. zaključeno z izgubo, ki je nenehno naraščala tako, da je za obdobje I—IX. znašala cca 150.000. 000,— din, 31/10-1986 že cca 170.000. 000 din in ocenjuje se, da bo poslovno leto 1986 zaključeno s cca 200.000.000.— din izgube. V smislu določil zakona o sanaciji in prenehanju OZD je TOZD izdelala sanacijski program, katerega izvajanje se v TOZD ni analiziralo, niti se ga ni izvajalo. Za izvajanje sanacijskega programa sta bila zadolžena direktor TOZD in delavski svet, ki sta z opustitvijo navedenega povzročila, da so bili delavci pomanjkljivo in nepopolno obveščeni. K temu pa je potrebno dodati, da je TOZD za obdobje I—VI. izkazala pozitiven rezultat, kar pa ni realno, saj je bil periodični obračun izdelan nepravilno in izguba v višini cca 85.000.000.— din sploh ni bila izkazana. Tudi zaradi nepravilno izkazanega poslovnega rezultata so nastale bistvene thotnje v samoupravnih odnosih, saj ni bilo zagotovljeno redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic. V poslovanju TOZD pa je nenehno prisotno tudi znatno pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, zaradi česar je zadolženost TOZD trenutno dosegla že znesek 195.000.000.— din. Res je, da se v poslovanju z motnjami odražajo pogoji gospodarjenja v katerih dela lesnopredelovalna industrija, res pa je tudi, da k slabim rezultatom TOZD svoje prispevajo notranje pomanjkljivosti. Temeljna organizacija ne ustvarja več niti toliko celotnega prihodka, da bi lahko nadomeščala materialne, druge poslovne in amortizacijske stroške, posledica česar je, da je TOZD zašla v situacijo, ko ni več v stanju izpolnjevati zakonsko določenih obveznosti do družbene skupnosti ter zagotoviti pravic delavcev glede njihove materialne in socialne varnosti. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva si je TOZD v letu 1986 že refundirala določene obveznosti do družbene skupnosti, med njimi tudi takšne, ki so imele osnove izkazane v zaključnem računu za leto 1985. Slednje pa pomeni, da TOZD že dalj časa ne izpolnjuje zakonsko določenih obveznosti. Z izkazovanjem nerealnih poslovnih rezultatov je TOZD poslovala v nasprotju s predpisi in s tem prizadela večjo škodo družbeni skupnosti. Navedeno je posledica ravnanja individualnega poslovodnega organa in organa upravljanja, saj nista opravljala zadev iz svojega delovnega področja v smislu pravilnega obveščanja delavcev, s tem pa sta povzročila bistveno kršitev samoupravnih pravic in prizadela družbeno lastnino. Iz vsega navedenega nedvoumno izhaja, da je družbenopolitična skupnost dolžna sprejeti v tem sklepu določene ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine in s tem omogočiti temeljni organizaciji normalno poslovanje, delavcem pa zagotoviti njihove samoupravne pravice in obvarovati družbeno premoženje. Slednje je potrebno storiti kar najhitreje, saj razmere ne dovoljujejo nobenega odlašanja. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep imajo prizadeti delavci, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo na Sodišču združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. Številka: 428-8/86-3 Datum: 15/12-1986 Predsednik Zbora združenega delu Branko JOHA 1. r. 300 Po 80. členu Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 11. ali-nei 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti ter Družbenopolitičnega zbora, dne 15. decembra 1986 sprejela SKLEP o soglasju k Statutu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k Satutu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Mariobr, ki je bil sprejet na referendumu dne 23/6-1986. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-5/86-2 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC I. r. 301. Na podlagi 33. člena Zakona o stavbnih •zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 9. člena Odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 28/85) je Skupščina, občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. decembra 1986 sprejela naslednji SKLEP I. Potrdita se: sprememba programa Sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj v letu 1986 in sprememba finančnega plana Sklada stavbnih zemljišč v letu 1986. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-1/85-4 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 302. Na podlagi 33. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na oodlagi 9. člena odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč (Uradni vestnik občin Ormož n Ptuj, št. 28/85) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. decembra 1986 sprejela SKLEP L Potrdi se sklep o začasnem financiranju Sklada stavbnih zemljišč v prvih treh mesecih 1987. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-1/85-4 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC I. r. 303. Na podlagi 164. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 10, člena odloka o uvedbi samoprispevka za območje občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 36/86) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 15. decembra 1986 sprejela SKLEP o imenovanju za nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega referendumskega programa v občini Ptuj 1. V odbor za nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega referendumskega programa v občini Ptuj se imenujejo: 1. za predsednika: Martin BERDEN, Zoisova pot 6 2. za podpredsednika: Stanko BRODNJAK. Potrčeva 43 3. za člane: Savo KOZJAK, Severova 9 4. Franc KRAJNC, Mladinska 6, Kidričevo 5. Stanko MEŠKO, Tovarniška c. 2, Kidričevo 6. Franc LUKMAN, Maistrova 7 7. Franc FIDERŠEK, Ziherlova ploščad 6 8. Ivo TEŽAK, Langusova 7 9. Janez MRŠEK, Volkmarjeva c. 7 10. Franc IVANUŠA, Trg svobode 1. 2. Naloge odbora določa 10. člen odloka o uvedbi samoprispevka za območje občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 36/86). 3. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-40/86-1 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 304. Skupščina samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj je na skupnem, zasedanju zbora uporabnikov in zbora Tzvajalcev, dne 21/11-1986 sprejela naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL IN KRITERIJEV O POVRAČILIH ZA NOVE PRIKLJUČKE IN ZA POVEČANJE KAPACITETE NOVIH PRIKLJUČKOV NA VODOVODNO IN KANALIZACIJSKO OMREŽJE 1. člen V merilih in kriterjih o povračilih za nove priključke in za povečanje kapacitete novih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) se v prvem odstavku 4. člena doda nova tretja alineja, ki glasi: — če se priključuje na omrežje pod izjemnimi pogoji. 2. člen V 4. členu se dodata novi 3. in 4. odstavek ki glasita: Med izjemne pogoje se šteje dolžina priključka na sekundarni vodovodni cevovod in vrednost montažnih del nad 100 m. Investitor — uporabnik ki izpolnjuje izjemne pogoje je oproščen plačila povračila v višini razlike predračuna za izvedbo priključka nad 100 m in potrjenega predračuna za priključek dolžine 100 m. Vrednost priključka 1 = 100 m ugotavlja in potrjuje odbor za individualno komunalno rabo pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj vsake tri mesece. 3. člen V 5. členu se tabela z vrednostmi povračil spremeni in glasi: Zap. Priključek Presek cevi razmerja povračila cena št. (v colah) (v cm') presekov (v din) 1/10-86 1. 3/4 4,14 1,00 131.519.- 2. 1 4,91 1,55 203.854,- 3. 5/4 8,04 2,56 336.688.- 4. 6/4 12,56 4,00 526.076.- 5. 2 19,63 6,25 821.994.- 6. 2,5 38,47 12,25 1,611.107,- 7. 3 50,24 16,00 2,104.304,- 8. 4 78,50 25,00 3,287.975.- 4. člen Spremeni se 6. člen ter glasi: Povračilo za priključek na kanalsko omrežje • znaša: a) za priključke v zasebnem sektorju cena 1/10-1986 Zap. Priključek Presèk cevi Razmerja povračilo št. (v cm) (v cm2) presekov (v din) 1. 15 176,62 1,00 233.180 2. 20 314,00 1,77 412,728 3. 25 490,62 2,77 645.908 b) za priključek v družbenem sektorju 1.083.— din/ E (E — stopnja onesnaženosti odplak), oziroma najmanj toliko, kot znaša vrednost povračila v zasebnem, sektorju pod zaporedno štev. 3. 5. člen V 7. členu se 3-alineja spremeni in glasi: — podatkov investitorja o potrebni kapaciteti priključka oz. stopnji onesnaženosti odplak kadar gre za priključek družbenega sektorja na kanalizacijo V 7. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Če podatka o stopnji onesnaženosti odplak ni, se uporabljajo merila in kriteriji Zveze vodnih skupnosti Slovenije glede onesnaženosti odplak posameznih uporabnikov. v 6. člen V 12. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Sklep o novih cenah se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. 7. člen Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. V Ptuju 21. 11. 1986 Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj Predsednik skupščine Anton Žagar 1. r. 305. Na podlagi 69. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ 1. člen V Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82 in 12/83) se prvi odstavek 21. člena spremeni in glasi: »Zbor uporabnikov šteje 68 delegatskih mest«. 2. člen V 22. členu se spremenita druga in tretja alineja, ki glasita: »— delovni ljudje, občani in stanovalci prek delegacije krajevne skupnosti 35 delegatov, — druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovitelji stanovanjske skupnosti — 3 delegate.« 3. člen V 29. členu se doda tretji odstavek, ki glasi: »Sestava skupnih organov in stalnih komisij ter njihove pristojnosti so določene v statutu.« 4. člen V 37. členu se doda drugi odstavek, ki glasi: »Medsebojna razmerja med stanovanjsko skupnostjo in drugimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje ter delovno skupnostjo se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom.« 5. člen Spremebe samoupravnega sporazuma se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začnejo veljati osmi dan po objavi. Ptuj, dne 18. novembra 1986 ti ______, Na podlagi 82. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/8), 34/83, 24/85 in 1/86) ter 25. in 43. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82, in 12/83) sprejemata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ 1. člen V Statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82 in 12/83) se 11. člen spremeni in glasi: Zbor uporabnikov šteje 68 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 12 delegatskih mest 2. člen Člen 12. se spremeni in glasi: Delegate v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti delegirajo: A. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 30 delegatov in sicer:______________________________ Zap. št. del. Zap. Organizacija združenega dela in delovna skup-štev. nost Štev. delegatskih mest v zboru uporabnikov 1 2 3 L L TGA Kidričevo—TOZD Tovarna glinice 2. TGA Kidričevo TOZD DSSS 3. TGA Kidričevo TOZD Proizvodnja aluminija 4. TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje 5. TGA Kidričevo TOZD Promet 6. TGA Kidričevo TOZD Predelava alum. 7. TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalitete 1 delegat 2. 8. Agis TOZD Orodjarna 9. Agis TOZD Vzmetarna Formin 10. Agis TOZD Precizna mehanika 11. Agis TOZD Kovinska obdelava 12. Agis DSSS 13. Agis TOZD Avtooprema 14. Agis TOTD Servisi motornih vozil 15. Agis TOZD Velika oprema 16. Agis TOZD Vzdrževanje 17. Agis TOZD Komerciala 18. Sava Kranj TOZD Gumama Ptuj 1 delegat 3. 19. HI KO Olga Meglič Industrija hidravlične in kmetijske opreme 1 4. • 20. TAM Maribor Proizvodnja zavor Ptuj 21. TGA Gorenje TOZD Procesna oprema 1 5. 22. ŽG DCD Ljubljana TOZD za vzdrževanje voz Ptuj 23. ŽTO Celje TOZD za upravljanje in vzdrževanje SV in TK naprav Celje, Nadzorništvo prog Ptuj 24. ŽTO Maribor TOZD za promet Pragersko Postaja Kidričevo, Ptuj, Moškanjci, Hajdina 25. ZTO Maribor TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, Nadzorništvo prog Ptuj 26. ŽTO Maribor TOZD za transport Poslovna enota Ptuj 27. ŽTP Maribor, Kolodvorska restavracija Ptuj 1 delegat 6. 28. EKK TOZD Mlekarna 29. EKK TOZD Tovarna močnih krmil 30. EKK TOZD Farma prašičev Draženci 31. OZVŽ TOZD Veterinarstvo 32. OZVŽ TOZD Živinoreja 32. OZVŽ TOZD Živinoreja 33. OZVŽ Delovna skupnost skupnih služb 34. EKK TOZD Sadjarstvo Osojnik 35. EKK TOZD Ptujsko polje Dornava 36. EKK TOZD Dravsko polje Kidričevo 37. EKK Delovna skupnost skupnih služb 38. EKK Kletarstvo Slov, gorice Haloze 39. EKK Gradbeni remont 40. EKK TOZD Trgovina 4L EKK TOZD Tehnoservis 42. EKK TOZD Haloški biser Ptuj 43. EKK TOZD Ptujske toplice 1 delegat 7. 44. Mesokombinat PP TOZD Mesna ind. 45. Mesokombinat PP Delovna skupnost 46. Mesokombinat PP TOZD Perutninske farme 47. Mesokombinat PP Tovarna močnih krmil 48. Mesokombinat PP TOZD Komerce 49. Mesokombinat PP TOZD Ptujska tis. 50. Mesokombinat PP TOZD Servis I delegat 8. 51. DES TOZD Elektro Ptuj 52. Dravske elektrarne Maribor Elektrarna Formin 53. Slovenijales LIK Savinja Celje TOZD Lesna industrija Ptuj 54. GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj I dri : it 9. 55. Komunalno gradb. podjetje DSSS 56. KG P TOZD Vodovod in kanalizacija 57. KGP TOZD Nizke gradnje in hidrogradnie 58. KGP TOZD Avtopark 59. KGP TOZD Komunalni servisi in vrtnarstvo 60. Dimnikarsko podjetje Ptuj 61. KGP TOZD Visoke gradnje Drava 62. KGP TOZD Stanovanjski servis 63. KGP TOZD Projektainženiring Ptuj 1 delegai 10. 64. GIP Gradis TOZD Gradnje Ptuj 65. Opekarna Ptuj ! delegat 11 66. IMP Ljubljana TOZD Elektrokovina Ptuj 67. Elektrokovina Maribor Proizvodnja malih elektromotorjev Ptuj I dčieaat 12 68. Pleskar Ptuj | déleg it 13 69. PTT Maribor TOZD Promet Ptuj 70. VGP Maribor Hidrogradnje-Melianizacija Ptuj 71. VGP Maribor TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj 72. Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrževanje Ptuj I delegat 14 73. Agrotransport Ptuj 74. Certus Maribor TOZD Potniški promet Ptuj I delega! 15 75. MTT TVI Majšperk 76. Planika Kranj TOZD Tovarna obutve Majšperk I delegat 16 77. Labod Novo mesto TOZD Delta Ptuj 78. Labod Novo mesto Industrijska prodajalna 1 delegat 17 79. M1P TOZD Maloprodaja 80. MI P TOZD Veleprodaja 81. MIP Delovna skupnost skupnih služb 82. MIP TOZD Zaščita Kidričevo | delegat 18 83. Emona Merkur Ptuj 84. Konus Slovenske Konjice TOZD 85. Mladinska knjiga Ljubljana knjigarna in papirnica Ptuj 86. Tobačnatovarna Ljubljana TOZD Tobak, Prodajalna v Ptuju 87. Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Veleprodaja, | skladišče Ptuj 88. TIMA Maribor TOZD Sedež-prodajalne v občini Ptuj: Cirkulane, Formin, Gerečja vas, Kidričevo, Zagojiči, Turški vrh. Prehrana, Hajdoše in Kungota 89. TIMA Maribor TOZD Klas. Prodajalne v občini Ptuj: Drenovec, Polenšak 90. Košaki Maribor TOZD Maloprodaja, prodajalne , v občini Ptuj: Murkova, ul, Dešternik, Lovrenc na Dr polju, Majšperk—Breg. Dolane, Zg. Hajdina, prodajalna Ptuj 91. Kmetijski kombinat Slov. Bistrica, Prodajalna mesa Kidričevo 92. DO Badel Zagreb TOZD Trgovina na malo, prodajalna I Ptuj 93. Varteks Varaždin, prodajalna Ptuj 94. NIK Zagreb TOZD Maloprodaja, prodajalna Ptuj 95. Kraš Cipele Karlovac, prodajalna Ptuj 96. Borovo TOZD Maloprodaja Sava, prodajalna Ptuj 97. Astra TOZD Maloprodaja, prodajalna Ptuj 98. Planika Kranj TOZD Trgovska mreža, prodajalna Ptuj 99. Peko Tržič TOZD Mreža, prodajalna Ptuj 100. Alpina Žiri, TOZD Prodaja, prodajalna Ptuj 101. Agruriacoop Zagreb TOZD Robni promet, pro- __________dajal na Ptuj_____________________________1 delegat 19 102. Inles Maribor TOZD Pekarna Vinko Reš Ptuj 103. Intes Maribor TOZD Mlin, delovna enota mlin Ptuj 104. Semenarna Ljubljana Selkcija Ptuj 105. Koteks Tobus odkupna postaja Ptuj 106. Surovina Maribor, odkupna postaja Ptuj 107. Hmezad Žalec, odkupna postaja Markovci 108. TIMA Košaki Maribor. Hladilnica Slovenia vas 1 2 3 109. KIK Vinojug, Djevdjelija, bife 11 Ptuj 110. Ghetaldus Zagreb, TOZD Optični servis Maribor, prodajalna Ptuj 111. Birostroj Maribor, Servis Ptuj 112. Brivsko frizersko podjetje Maribor, Brivnica in česalnica Kidričevo 113. Kemična čistilnica Maribor, poslovalnica Ptuj 114. Loterijski zavod Ljubljana, zastopstvo Ptuj 3 1 delegat 20 115. LIK Savinja Celje TOZD Trgovina les Ptuj 116. Metalna Ljubljana prodajno skladišče Ptuj 117. Elektrotehna Ljubljana prodajalna Ptuj 118. Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na drobno Maribor, bencinski servisi: Potrčeva, Ormoška, Trg svobode, Podlehnik I, Podlehnik II, Hajdoše 119. Petrol Ljubljana, poslovna enota Maribor, skladišče Ptuj 120. Petrol Ljubljana TOZD Motel Podlehnik 121. SOZD MERX, Avtotehnika Celje prodajalna Ptuj 1 delegat 21 122. Osnovna šola Franc Osojnik 123. Osnovna šola Bratje Reš Desternik 124. Osnovna šola dr. Franja Zgeča Dornava 125. Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica 126. Osnovna šola Juršinci 127. Osnovna šola Bratov Strafela Markovci 128. Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj 129. Osnovna šola Olga Meglič Ptuj 130. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj 131. Vzgojno varstvena organizacija Miran Sagadin Ptuj 132. Osnovna šola Ivan Spolenak Ptuj 133. Osnovna šola Cirkovce 134. Osnovna šola Hajdina 135. Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo 136. Osnovna šola Majšperk 137. Osnovna šola Martin Korez Podlehnik 138. Osnovna šola Videm pri Ptuju 139. Osnovna šola Leskovec 140. Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane 1 delegat 22 141. SŠC Dušan Kveder Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča Ptuj 142. SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola in naravoslovna matematična šola Jože Lacko Ptuj 143. SŠC Dušana Kvedra Ptuj DSSS 144. SŠC Dušana Kvedra Ptuj, dijaki srednjih šol 145. SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Dom učencev 146. Glasbena šola Karol Pahor Ptuj 147 Delavska univerza Ptuj 1 delegat 23 148 Radio Tednik Ptuj 149. Pokrajinski muzej Ptuj 150. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 151. Zgodovinski arhiv Ptuj 152. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj 153. ČGP Večer, podružnica Ptuj 154. ČGP Delo Ljubljana, dopisništvo Ptuj 155. ČZP Kmečki glas, dopisništvo Ptuj 156. Mestni kino Ptuj 1 delegat 24 157. Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Bolnica 158. Zdravstveni center Ptuj TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj 159. Zdravstveni center Ptuj—Ormož TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj 160. Zdravstveni center Ptuj—Ormož DSSS 161. Združene lekarne Ptuj 162. Železniški zdravstveni dom Maribor Železniška ambulanta Ptuj 1 delegat 25 163. Center za socialno delo Ptuj 164. Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava 165. Dom upokojencev Ptuj — Muretinci 166. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Higiensko epidemie.oški oddelek TE Ptuj 1 delegat 26 167. Kmetijska zadruga Ptuj 168. Kmetijska zadruga Lovrenc na Drav. polju 169. Mesokombinat PP TOK Kooperacija Hajdina 170. GG Maribor TOK za kooperacijo gozdarstva Ptuj 1 delegat 27. 171. Obrtno nabavno prodajna zadruga Panorama Ptuj 172. Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo 173. Obrtniki občine Ptuj z delavci, zaposlenimi pri » ri.’i. 174. Gospodinjske pomočnice in gospodarski pomočniki__________________________________________________ 1 delegat 28. 175. Skupščina občine Ptuj — Delovna skupnost upravnih organov občine Ptuj 176. Delovna skppnost skupnih služb KS občine Ptuj 177. Javno pravobranilstvo Ptuj 178. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj 179. Služba družbenega knjigovodstva podružnica Ptuj 180. Postaja milice Ptuj 181. Občinski sodnik za prekrške 1 delegat 29. 182. KB Maribor, poslovna enota Ptuj 183. Jugobanka Ljubljana, filiala Maribor,,ekspozitura Ptuj 184. Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju 185. Temeljno javno tožilstvo Maribor, enota v Ptuju 186. Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj 187. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj 188. Skupne službe SIS družbenih dejavnosti 189. Skupne službe SIS materialne proizvodnje 190. Skupnost za zaposlovanje Maribor, enota Ptuj 191. OK ZKS Ptuj 192. OK SZDL Ptuj 193. OS ZSS Ptuj 194. OK ZSMS Ptuj 195. Občinska organizacija RK Ptuj 196. AMD Ptuj 197. ZŠAM Ptuj 198. Občinska zveza DPM Ptuj 199. Zveza lovskih družin Ptuj 200. Ribiška družina Ptuj 201. Društvo upokojencev Ptuj 202. Zveza gasilskih društev Ptuj 203. Odvetniki in pri njih zaposleni delavci 204. Zveza telesno kulturnih organizacij Ptuj 205. Aeroklub Ptuj 1 delegat 30 206. Garnizon Dušana Kvedra Ptuj 207. Občinski štab TO Ptuj 1 delegat B. Delovni ljudje in občani ter skupnosti stanovalcev preko delegacije krajevne skupnosti 35 delegatov in sicer tako, da ima vsaka krajevna skupnost v občini Ptuj po enega delegata. C. Upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev — eden (1) delegat. D. Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovne organizacije zveze sindikatov eden (1) delegat. E. Imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj, kot posameznih delov stanovanjskih hiš (etažni lastniki), delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujejo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja in člani stanovanjske zadruge, prek konference delegatov pri krajevni skupnosti — eden (1) delegat. 3. člen Člen 13. se spremeni in glasi: Delegate v zbor izvajalcev stanovanjske skupnosti delegirajo: 1. KGP Ptuj — TOZD Stanovanjski servis Ptuj 1 delegat 2. KGP Ptuj — TOZD Projekta inženiring Ptuj 1 delegat 3. KGP Ptuj — TOZD Visoke gradnje »Drava« Ptuj 1 delegat 4. KGP Ptuj — delovna skupnost skupnih služb 1 delegat 5. GIP »Gradis« TOZD Gradnje Ptuj 1 delegat 6. Opekarna Ptuj Emona KK — TOZD Gradbeni remont 1 delegat 7. Pleskar Ptuj I delegat 8. Dimnikarsko podjetje Ptuj 1 delegat 9. KBM - PE Ptuj 1 delegat 10. »Panorama« Ptuj Združenje obrtnikov Ptuj 1 delegat 11. Pokrajinski muzej Ptuj Zavod za spomeniško varstvo Maribor 1 delegat 12. DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj Podjetje za PTT promet Maribor — TOZD za PTT Promet Ptuj IMP Ljubljana TOZD Elektrokovinar Ptuj 1 delegat 4. člen V 15. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti obravnava gradiva za skupščino Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter je delegacija za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 5. člen V 18. členu se doda novi četrti odstavek, ki glasi: Najmanj 2/3 članov odbora za gospodarjenje in družbeno pomoč in odbora za graditev mora biti delegatov zbora uporabnikov ali zbora izva-ialcpv «knnščine stanovanjske sknnnosti 6. člen V 35. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Delegacija za delegiranje delegatov v skupščino Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj je Odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč. Vsakega zasedanja skupščine Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj se udeleži po šest (6) delegatov stanovanjske skupnosti. 7. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, dne 18. novembra 1986 Predsednik Skupščine stanovanjske skupnosti Jože Čeh l.r. 306. Na podlagi 31. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) in 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) ter 10. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/86) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na seji dne 18. novembra 1986 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom urej^ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega standarda na podlagi razpisov. 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za: — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov aji uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja, dogradijo sanitarije ali izboljšajo instalacije. — premostitvena posojila, ki jih lahko prejmejo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje. — kreditiranje graditve in adaptacije individualnih stanovanjskih hiš na manj razvitih območjih občine Ptuj. 3 3. člen Pravico do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti imajo (splošni pogoji): 1. Organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki imajo sedež na območju občine in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in ki: — združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve, ki vrednostno ni večji od 5%, celotne mase bruto osebnih dohodkov v tem obdobju in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, — niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. 2. Delavci, ki združujejo delo v temeljni or-.ganizaciji združenega dela ali v delovni skup- nosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja s temeljno banko na osnovi katerega bodo dobili stanovanjsko posojilo. 3. Kmetje kooperantje ter drugi delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijski zadrugi in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe in ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ter zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katere bodo pridobili stanovanjsko posojilo. 4. Upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo, pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu. 5. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. , Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti pridobijo tisti, ki izpolnjujejo splošne pogoje in posebne pogoje, ki so za posamezne kategorije upravičencev (družbeno pravne ali civilne pravne osebe) opredeljeni v tem pravilniku in v javnem razpisu posojila. 4. člen Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnostnih sredstev stanovanjski skupnosti. 5. člen Stanovanjska skupnost namenja v skladu s 5. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana združene sredstva vzajemnosti v višini 65% za kreditiranje gradnje, prenove in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, v višini 20% za kreditiranje gradnje, prenove in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini 15% za kreditiranje gradnje prenove in nakupa stanovanj v zasebni lasti v manj razvitih krajevnih skupnostih občine pod posebnimi — ugodnejšimi kreditnimipo- goji- Konkretna višina sredstev vzajemnosti za posamezne namene se določi vsako leto posebej z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom o razpisu posojila po tem pravilniku. Začasno prosta sredstva se lahko uporabljajo za premostitveno kreditiranje v skladu z ustreznim aktom stanovanjske skupnosti. Manj razvite krajevne skupnosti so določene z Odlokom o območjih, ki štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji v obdobju od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS št. 43/85) in so v občini Ptuj: — Destemik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci (geografsko območje Slovenske gorice) in — Dolena, Cirkulane, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč in Žetale (geografsko območje Haloz). 6. člen Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delši upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihpv ekonomski in socialni položaj. 7. člen Posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajejo največ za dobo 10 let. Posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se dajejo za gradnjo, prenovo in nakup: — v razvitih krajevnih skupnostih največ za dobo 15 let in — v nerazvitih krajevnih skupnostih največ za dobo 19 let Obrestno mero določi odbor za graditev z razpisom javnega natečaja v skladu s politiko obrestnih mer. Za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v manj razvitih krajeynih skupnostih se višina posojila, ki pripada posojilojemalcu po 22. členu tega pravilnika poveča za 20%, posojilo pa se odplačuje z dvoletnim (2) moratorijem. Odobrena posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti po dosedaj veljavnih kriterijih ne izključujejo pravice do posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v manj razvitih krajevnih skupnostih. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. 8. člen Šestina polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačal po predpisih o stanarinah. Ce se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov. 9. člen Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja po površini do 90 m!. 10. člen Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z Družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. 11. člen Stanovanjska skupnost razpiše letno eden, lahko pa tudi več razpisov za posojila iz vzajemnostnih sredstev. V razpisu morajo biti navedeni zlasti: — ooseg sreastev, predvidenih za posojila po posameznih namenih, — pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila, — višina diferencirane lastne udeležbe, — kriteriji za določitev prednosti za pridobitev posojila, — dokumentacija k vlogi za posojilo, — način zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet, ' — način in rok objave rezultata razpisa.' Razpis za posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v manj razvitih krajevnih skupnostih se razpiše ločeno. 12. člen Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Kreditno banko Maribor opravlja banka vse bančne, finančne in knjigovodske in druge stroko-vno-administrativne posle. 13. člen O uresničevanju posameznih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti. 14. člen Po tem pravilniku pridobivanje posojila TOZD in DS in njihovi delavci, ki združujejo delo in sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka, v TOZD in DS, ki imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kje imajo sedež . svojih delovnih enot. Posojilo za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše je možno dobiti izven naše občine, če TOZD ali DS da zato soglasje ter pod pogojem, da se delavec dnevno vozi, oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi, kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo. II. KREDITIRANJE GRADNJE NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 15. člen Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce. Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od pet (5) °/o celotne mase BOD v tem obdobju, — da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti, — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. — predložijo plan, v katerem je plan dohodka in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove, — sprejmejo plan potreb po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti in že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — niso v preteklem letu prekoračile družbe-, no dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti, — da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanja, ki jih bodo pridobile (prenovile) s tem pravilnjkom. 16. člen Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. 17. člen Lastna udeležba temeljne organizacije dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 40% od predračunske vrednosti ali končne kupopro- 18. člen Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije, je razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki. Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo najmanj v višini 50% od zneska, potrebnega za investicijo. Organizacija, katere povprečni mesečni dohodek na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena znaša lastna udeležba za dejavnosti s področja negospodarstva 40%. Progresivno lestvico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi odbor za graditev stanovanjske skupnosti z razpisom. 19. člen Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo TOZD in DS je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja: Če znaša od predračunske ali končne kupoprodajne cene stanovanja znaša odplačilna doba do 40% 6 let od 41 do 50% 7 let od 5 Ido 60% 8 let od 61-70% 10 let Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odloži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih. 20. člen Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takem primeru pogoje in način poplačila preostalega dolga. III . KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS V ZASEBNI LASTI 21. člen Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo za posojila za gradnjo, nakupa in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda. — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s prejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, starši če živijo v skupnem gospodinjstvu in jih prosilec za posojilo vzdržuje. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje. 22. člen Posojilo, ki ga dobi delavec po tem pravilniku znaša za nakup stanovanja v etažni lastnini v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji do 40% predračunske ali končne prodajne cene standardnega stanovanja in za gradnjo stanovanjske hiše do 30% predračunske vrednosti ali končne prodajne cene standardnega stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v tekočem letu. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4 člansko družino (70 m!), če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m2 na člana. Delavec, ki kupuje, gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more' dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino. 23. člen Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega stanovanja 80% — pri blokovni zadružni gradnji 80% — pri zadružni gradnji 75% — pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60% — pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 24. člen Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki: — kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, — kupuje standardno stanovanje, — ki bo z nakupom, graditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino, — ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil, kot n. pr. število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini, članstvo v ZB itd. 25. člen Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku je razmerje med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine (gospodinjstva) delavca v preteklem letu in med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri izračunu mesečnega skupnega čistega dohodka na člana družine (gospodinjstva) se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu, razen tistih, ki so navedeni v 151. členu Zakona o davkih občanov. 26. člen Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in o višini posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi odbor za graditev stanovanjske skupnosti ob vsakokratnem razpisu, glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene. 27. člen Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevani denar, dokazan s hranilno vlogo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja, za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt. 28. člen Pri določanju dobe vračanja posojila delavcu se poleg 7. in 8. člena tega pravilnika upošteva tudi vsota anuitet posojil za reševanje stanovanjskega vprašanja in povprečni mesečni dohodek na člana družine. Odplačilna doba posojila po tem pravilniku ne more biti kraiša od pet (5) let. 29. člen Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo sklene banka posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom. ju. cien Posojilo se v soglasju z banko zavaruje z eno od naslednjih oblik zavarovanja: — zavarovanje pri zavarovalni skupnosti. — vknjižbo zastavne pravice kreditirane na-premičnine v korist Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj — solidarno jamstvo kreditno sposobnih porokov. 31. člen Delavec lahko proda pred poplačilom posojila stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. Če delavec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiškoknjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše. IV. KONČNE DOLOČBE 32. člen ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82). Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, dne 18/11-1986 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ptuj Jože Čeh 1. r. METODOLOGIJA 1. Za določitev prednosti pri dodeljevanju posojil iz združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti na osnovi javnega natečaja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj razpisanega na osnovi Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj se uporabljajo naslednji kriteriji: a) stanovanjske razmere prosilca in njegove družine, b) izselitev iz družbenega stanovanja, c) povprečni mesečni dohodki na člana družine (gospodinjstva), d) število družinskih članov, e) namensko stanovanjsko varčevanje, 0 gradbene faze hiše (višina dosedanjih vlaganj) g) posebni socialni položaj, h) gradnja v nerazviti krajevni skupnosti. II. K točki a: L Nima stanovanja (stanuje v prostoru, ki po stanovanjskih predpisih ne spada med stanovanjske prostore) 2. Zelo slabe stanovanjske razmere (do 5 m’ na družinskega člana ter je stanovanje starejše kot 50 let nima kopalnice, sanitarije izven stanovanjske hiše) 40 točk 3 Slabe stanovanjske razmere (do 10 m! na družinskega člana ter je stanovanje starejše od 25 let ali je izpolnjen eden izmed kriterijev iz točke 2) 30 točk 4. Podnajemniško razmerje ali skup- no gospodinjstvo s starši ali drugo družino 25 točk 5. Znosne stanovanjske razmere (ni izpolnjen nobeden izmed kriterijev iz točke 2 in 3) 20 točk 6. Ustrezne stanovanjske razmere (družina biva v standardnem stanovanju) 10 točk K točki b: 1. Sprostitev družbenega stanovanja, ki po stanovanjskem standardu ne ustreza za družino glede na število družinskih članov. 20 točk 2. Sprostitev družbenega stanovanja, ki po stanovanjskem standardu ustreza glede na število družinskih članov, 10 točk 3. Sprostitev solidarnostnega stanovanja 30 točk K točki c 1. Povprečni mesečni dohodek na člana družine (gospodinjstva) v preteklem letu je do 30% povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v preteklem le- tu. 15 točk 2. Povprečni mesečni dohodek na čla- na družine (gospodinjstva) v preteklem letu je od 30 do 60% povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v preteklem letu 10 točk 3. Povprečni mesečni dohodek na čla- na družine (gospodinjstva) v preteklem letu je nad 60% povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v preteklem letu 5 točk K točki d : Za vsakega družinskega člana (člana gospodinjstva), ki se bo preselil v novo stanovanjsko hišo 5 točk K točki e: 1. Namensko varčevanje pri banki sklenjeno manj kot eno leto pred izidom natečaja, ki ni bilo prekinjeno 10 točk 2. Namensko varčevanje pri banki sklenjeno eno leto pred izidom natečaja, ki ni bilo prekinjeno 20 točk 3. Namensko varčevanje pri banki sklenjeno nad dve leti pred izidom natečaja, ki ni bilo prekinjeno 30 točk K točki f: Stanovanjska hiša je v: II. gradbeni fazi (zemeljska dela in prva plošča) 10 točk III. gradbeni fazi (hiša je pod streho) 20 točk IV. ali višji fazi (vgrajeno stavbno pohištvo in instalacija) 30 točk K točki g: — invalidnost (L in II. kategorija) 20 točk — udeležba v NOB pred 9/9-1943 20 točk — udeležba v NOB po 9/9-1943 10 točk — bolezen družinskega člana, ki je trajna ali ponavljajoča (na osnovi mnenja zdravniške komisije) 10 točk K točki h: — stanovanjska hiša se gradi v nerazviti krajevni skupnosti v občini 30 točk III. Na osnovi skupnega števila pripadajočih točk posameznega prosilca se sestavi prednostna lista prosilcev za dodelitev posojila. Ptuj, dne 18/11-1986 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj Jože Čeh 1. r. 307. Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73), 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) in 39. člena Statuta Krajevne skupnosti Središče ob Dravi ter poročila volilne komisije z dne 7. 12. 1986 o glasovanju na referendumu za uvedbo samoprispevka, je skupščina Krajevne skupnosti Središče ob Dravi na zasedanju, dne 10. decembra 1986 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za financiranje redne dejavnosti in programa razvoja od leta 1987-1991 1. člen V Krajevni skupnosti Središče ob Dravi se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 7. decembra 1986 uvede samoprispevek. Samoprispevek se uvede v denarju za financiranje redne dejavnosti in izvedbo programa razvoja KS za srednjeročno obdobje od leta 1987-1991. 2. Jen Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od L januarja 1987 do 31. decembra 1991. 3. člen Samoprispevek v denarju znaša: — ža zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 7% od tekočega katasterskega dohodka, — za zavezance, ki imajo osebne dohodke v združenem delu in za delavce pri zasebnih delodajalcih, po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 2 % od čistega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodke od pokojnine, ki je višja od minimalne pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % od pokojnine, — za zavezance, začasno zaposlene v tujini 10.000.— dinarjev letno. ^^len Zavezanci za safl58|>rispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Središče ob Dravi. 5. člen S samoprispevkom bo zbranih 50.840.000.— dinarjev. S temi sredstvi bo KS Središče ob Dravi financirala redno dejavnost KS in srednjeročni program razvoja sprejet za obdobje 1987-1991. leta. 6. člen Samoprispevek od osebnega dohodka delavcev v združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter od pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na račun krajevne skupnosti Središče ob Dravi. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in z intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke SO Ormož v imenu krajevne skupnosti. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja Uprava za družbene prihodke po predpisih, ki veljajo za odmero davkov občanov. 7. člen Svet KS Središče ob Dravi je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu- 8. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti pravilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 9. člen Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, za katere je bil samoprispevek uveden. 10. člen Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od dohodkov, glede katerih velja oprostitev po zakonu. Izjemoma sme svet KS odločiti, da se samoprispevek odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in ! njegovih družinskih članov. 11. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi , zaključni račun, ki se predloži skupščini KS potrditev. Morebitni višek dohodka samoprispevka uvedenega s tem sklepom, se lahko - uporabi tudi za ostale druge dejavnosti krajevne skupnosti po predhodnem sklepu sveta KS. * 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1991. Številka: 315/86 Središče ob Dravi, dne 10. decembra 1986 Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Središče ob Dravi: Slavko KAČIČNIK 1. r. 308. Volilna komisija Krajevne skupnosti Središče ob Dravi je na podlagi izvedenega referen- duma 7. 12. 1986, ugotovila rezultate glasovanja in poda naslednje .'M Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 7. 12. 1986 za uvedbo samoprispevka za financiranje redne dejavnosti KS in programa KS od 1. 1. 1987 do 31. 12. 1991 v Krajevni skupnosti Središče ob Dravi. 1. Referendum je bil izveden. 7. 12. 1986 na voliščih oziroma glasovalnih mestih v naseljih KS in je naslednji: Glasovalno mesto (volišče) Število ki se upošteva pri izidu glasovan Glasovalo Neve Ijavnih glasov Ni % 8'f- sovalo Štev. % ja % Sku- paj ‘ ZA % Proti % 1. Grabe 123 100 123 102 83 21 17 ’ 2.0brež 417 97 405 218 52 187 45 — - 12 1,87 3. Središče 824 91 751 565 69 178 22 8 - 73 3,25 4. Šalovci 168 100 168 109 65 57 34 2 5. Godeninci 129 100 129 103 79 26 20 — — — — SKUPAJ: 1.661 95 1.576 1.097 66 469 28 10 0,60 85 5.12 i 2. Komisija v času izvajanja referenduma ni sprejela nobene pripombe glede poteka referenduma. 3^0d skupnega šte\ttk ki se upošteva pri izi-, du glasovanja 1661 glasovalnih upravičencev v KS 'Središče ob Dravi je glasovalo 1.576 ali ‘ 94,88 %. ■ Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1.079 , ali 66,04 %, proti je glasovalo 469 ali 28,24 %. Neveljavnih glasovnic je bilo 10 ali 0,60%, na * glasovanje ni prišlo 85 volilnih upravičencev , ali 5,12%. 4. Komisija je ugotovila, da se nahaja 100 ‘ volilnih upravičencev na odsluženju vojaškega * roka in na delu v tujini, zato njih ni upoštevala pri izidu glasovanja (21. člen Zakona o referendumu). 5. -Na podlagi navedenega izida glasovanja i : ; ■ • • je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka. 6. Skupščina krajevne skupnosti Središče ob Dravi ima na podlagi 12. člena Zakona o referendumu in 2. člena Zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka z začetkom 1.1. 1987 do 31. 12. 1991, to je za dobo polnih petih let. V Središču ob Dravi 7. 12. 1986 Volilna komisija: 1. Slavko KAČIČNIK 1. r. 2. Otmar MEDIK I. r. 3. Mirko ŽNIDARIČ I. r. 4. Janko MIHORIČ 1. r. 5. Albert IVANUŠA I. r. 309. V odloku o spremembi odloka o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 34-283/86) je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem sledeči POPRAVEK — v 2. členu se v drugi vrsti beseda »500« nadomesti z besedo »5000«, Tajnica Skupščine občine Ptuj Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r. i tU i I ' 1 ■ ». I , r •m I I ^ S i » • \ » t Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- 5. Urejuje uredniiki odbor — odgovorni urednik FRANC krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor, paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednlk Ptuj, Vošnjakova.