Leta 11.., štev. 31.
Izhaja rase* ponedeljka in dueta po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravntštvo: LJobljnaa, poštni predal štev. 168.
faslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
Peitiia* plc.caa* r gettviKi.
V LJUBLJANI, v s«fc«te. 18. jnlija lMJš.
Htsašaja šteTilk* Din 1*50.
Sftaa*	.... Din 25-— i
m IniMtltt	.... Din 35-— |
0 g 1 a * i :
Tnsk* 1XK »m 60 par. Mali aglasi: besed« 90 par, najmanj S Din.
Dspie« frankirajte in podpiirujte, sicer se n« priobiije. — Rokopisi i« n« vračajo. (
K«k! furana j« m liti so pccinste proste. ]
Glasilo Sociali*^
™ »Mistične
4N
*”-> T*^ * -r -<rs
a~> . f * >. L *	-
«s„y A JS. Vi *■ w - ■*
i S. 5'* Si. k.
Izhaja začasno le enkrat na teden
j-ugosiavije.
In slane nt e se čn o' 6“ din as j e v.^
Letnik VII., Itev. 20.
Čefrlkova »iVaprejeva" številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
***** iGlasiIOj
Kmetskc-deiavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Politika g. Radiča in
g. Rašica.
V	politični zgodovini moderne srb-*ke buržuazije je najmerkantnejša-osebnost gospod Pašič, predsednik srbske narodno - radikalne stranke. Začetek narodne radikalne stranke ima svoje korene v začetku modernega kapitalizma po nacionalni osvoboditvi v Srbiji. Despotična kraljevina v tretjem četrtstoletju XIX. veka se je naslanjala na srbsko liberalno in naprednjaško stranko. Te dve stranki sta se naslanjali na najbolj konservativne družabne elemente Srbije, osvobojene od turškega fevdalizma: na kmečke oderuhe, parvenije, ki so upravljali Srbijo politično in gospodarsko popolnoma v duhu fevdalnega despotizma.
Proti temu despotizmu v politiki in gospodarstvu se je pojavil med obrtnimi delavci, inteligenti, ki so se šolali v inozemstvu, odpor. Načela moderne buržoazne demokracije, takrat že dovolj proširjene po zapadni Evropi, in načela socialne demokracije, ki so osvajala najboljše ume zapadne Evrope, podprte z mogočnim delavskim gibanjem za napredek, so našla vnetih zagovornikov med takrat še v det8kih povojih se nahajajočem delavskem razredu v Srbiji. Najodličnejši borec za ta načela je bil Svetozar Markovič, eden od ideoloških ustanoviteljev narodno - radikalne stranke.
Despotska buržuazija je napovedala vojno radikalni stranki, ki se je takrat opirala na delavce, obrtnike in male kmete, uporabljala rdečo zastavo in širila ideje modeme demokracije. Slično kakor današnja buržuazija preganja delavstvo in delavski revolucionarni pokret, so preganjali takrat liberalci in naprednjaki v Srbiji radikale, jih nazivali ..komuniste prevratnike«, »zarotnike . Uprizarjali so se procesi, »obznane itd.
Ves izvrševalni odbor radikalne »tranke je bil postavljen pred sodišče in obsojen slično, kakor je sedanja buržoazija obsodila komun, stranko. Med njimi tudi g. Pašič. Vendar vsa ta preganjanja niso zadušila gibanja. Borba se je nadaljevala z vsemi sredstvi. Radikali se niso plašili oborožene vstaje, terorja in atentatov v borbi proti svojim političnipi nasprotnikom, preti despotičnim »zelenašem , liberalcem in naprednjakom.
fj dinastičnim prevratom 1903. leta ja nar. radikalna stranka končno zmagal« nad »zelenaši . Dasi se je že do tedaj razcepila. Od nje so se namreč takozvani samostalci (Davisi »vij), to je predvsem mali uradniki i« inali kmetje, ki niso mogli trpeti reiUna g. Pašiča v stranki. Nekateri bit4i pristaši radikalne stranke so v trkiji nadaljevali delo Svetozarja Markoviča in osnovali Srbsko social-demokrntično stranko (Lapčevič). Poten* so ge od radikalov odcepile še: srbska republikanska stranka in pa zveea aemljoradnikov (zemljedelcev).
Po vojni so se samostalci (Davido-vič), liberalci in naprednjaki združili
•	srbskimi liberalci izven Srbije (Pri-btčavič), in slovenskimi (Tavčar, Žerjav) v takozvano demokratsko stran-
ko, ki pa je ostala po svojih metodah liberalna in absolutistična.
Danes predstavlja radikhlna stranka najkonservativnejše krilo srbskega kapitalizma: zemljiško veleposestvo, finančni kapital ter visoko birokracijo.
Na Hrvaškem so se razmere razvijale malo drugače. Hrvaška je bila pod oblastjo Madjarov, ki so v gotovih časih vladali absolutistično (Kuen He-dervary). V boju proti temu absolutizmu madjarskega fevdalizma in imperializma so se ustanovile med Hrvati nacionalne stranke: Stranke prava, Hrvaška zajednica, Hrvaška seljačka stranka (Radič) in srbska liberalna (Pribičevič). Madjari so izkoriščali srbsko-brvatske spore, dajoč koncesije enkrat hrvatskim, drugič srbskim strankam. Dosledno pa je bila v opoziciji Hrvaška seljačka stranka, ki je pred vojno imela menda največ samo 6 poslancev v saboru. Po smrti Radičevega brata, med vojno, je vodstvo stranke vzel v roke Stepan Radič. Med vojno se je lirvatski kapitalizem silno razvil. Posebno so si opomogli bogati kmetje, ki so jedro Hrvatske se-ljačke stranke. Radič je umel izkoristiti nacionalno zavest hrvatskega se-ljaštva med vojno in po vojni, a ravno-tako željo po miru in zemlji, ter je na osnovi svojega agrarno progresivnega gospodarskega programa ter z načeli pacifizma in buržuazne demokracije (republikanstvo) znal pridobiti zaupanje ogromne večine hrvatskega ljudstva. Njemu se je pridružila tudi malomeščanska inteligenca (Hrvatska zajednica) iz nacionalističnih vzrokov, kakor tudi oni sloji hrvatskega in nemškega kapitala, ki stremijo po finančni osamosvojitvi hrvatskega kapitala. Tako je Radičeva politika združila skoraj vse pomembne stranke na Hrvatskem v Hrvatski narodni blok.
Radiča so »demokrati dali takoj po prevratu zapreti ter mu tako dali v očeh ljudstva gloriolo mučeništva. Kakor se je nekdaj Pašič obrnil na Delavsko Internacionalo za pomoč, tako je Radič romal v London in Moskvo ter iskal zveze z II. internacionalo in s kmečko internacionalo. To je dalo povod vladi .^Nacionalnega bloka« nastopiti proti hrvatskemu republikan-stvu, ki je zavzelo že tolike dimenzije po vsej državi, da je postalo »opasno« za vlado »Nacionalnega bloka«.
Vodstvo HRSS so posadili v zapor, stranko pa z »Obznano II.« razpustili. HRSS je stala pred vprašanjem: Ali se spoprijeti s srbsko buržuazijo v odkriti borbi — ali pa odnehati in se sporazumeti.
Toda nujna posledica borbe bi bila brez dvoma, dvigniti oboroženo revolucijo hrvatskih kmetov proti srbski centralistični vladi. Za tako revolucijo pa so Radiču nedostajala sredstva, ideološka in materialna. On je učil kmete pacifizem (mirotvorstvo) in izid boja med milijonsko organizacijo pacifističnih kmetov na Hrvatskem brez orožja in brez zavednosti z državno oblastjo, ki razpolaga z velikim aparatom državne sile — je jasen. Radičeva stranka bi bila na vseh koncih poražena. Primerjaj zgodovino bolgarske kmečke (pacifistične) stranke, ki so jo vrgli iz vlade, na katero je prišla
z glasovi dvetreijinske večine naroda. •Zadoščalo je 15.000 oboroženih bandi-tov-fašistov sedanjega krvavega režima Cankova!
Radič je izbral drugo pot. On je priznal ustavne faktorje in stopil na tla realnosti. S tem se ni izneveril svojemu programu. Njegova stranka je izrazito kapitalistična na osnovi privatne lastnine. Boj med srbsko in hr-vatsko buržuazijo je s tem stopil samo v drugo fazo.
Delavstvo pa, ki je oddalo glasove za radičevstvo, ker ga je v to zapeljala otročja politika naših komunistov«, — pa bo šele sedaj uvidelo, ka-
ko se je prevarilo. Delavstvo ne more od Radiča ničesar dobiti. Delo osto-bojenja delavnega ljudstva ni delo posameznih prerokov, ampak je delo delavcev samih.
Obleke
kupite najugodneje pri
J os. Roj in a
Ljubljana
Lovro Klemenčič:
Nacionalna vprašanja in proletarski razred v Jugoslaviji in na Balkanu.
ii.
Nacionalni spori med Srbi, Hrvati in Slovenci.
Socializem, ki objema ves svet kot najtesnejšo gospodarsko in prometno enoto, ki ustvarja na temelju socialističnega načina proizvajanja internacionalno socialistično duhovno kulturo — ima tendenco preobraziti ves ljudski rod v eno nacijo. Uresničile se bodo preroške besede naše himne: L'internationale sera la genre humain! (Internacionala bodi ljudski rod!)
Dr. S. Markovič: Nacionalno pitanje.
Tri nacije ali ena?*
Kakor je danes jasno, da so bili Slovenci, Hrvatje in Srbi pred več ko tisoč leti tri plemena enega naroda, kar dokazujejo ohranjeni spomeniki staroslovenskega jezika in zelo sorodna narečja od slovenskega do makedonskega, tako je popolnoma jasno, da so se Srbi, Hrvatje in Slovenci razvili pod raznimi kulturnimi in gospodarskimi vplivi in radi mešanja z drugimi v tri moderne nacije z vsemi obeležji, ki jih imajo druge moderne nacije. Ravnotako je jasno, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci tri zelo sorodne nacije. Dasi so tako slovenski, kakor srbski in hrvatski jezik — med tema dvema tvori največjo razliko pisava, cirilica — trije samostojni literarni jeziki, in sicer že tako razviti, da jih je nemogoče mešati v eno; vendar so si tako sorodni, da ni izključena možnost, da se v teku časa najprvo približajo drug drugemu, a potem zlijejo v en literarni jezik, kakor se je to storilo tekom več stoletij z nemškimi, francoskimi, italijanskimi in drugimi narečji, ki se med seboj veliko bolj razlikujejo nego južnoslovanska narečja. Tudi geografski položaj — se-verobalkanski polotok s sklenjenimi gorskimi grebeni, vodovjem, morjem itd. — da je možnost, da tem trem nacijam postane skupen teritorij, skupno gospodarsko življenje in kot posledica vsega tega tudi skupna kultura in skupen pismeni jezik.
Jasno je torej, da je zgodovina
* V navadnem življenju se pogosto la menjavajo besede »nacija in narod« kot isti pojmi. Razlika med temi sinonimi je v tem. da je pojem »narod« etnografska kategorija, a »nacija« zgodovinska. »Narod« je, »naeija« pa šele postaja. »Nacija« je zgodovinsko nastala skupnost jezika, teritorija, gospodarske- v ga življenja in duhovne konstitucije, izražene v skupnosti kulture. (Stalin.)
ustvarila iz južnoslovanskega naroda pred več ko tisoč leti štiri modeme nacije: Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare. Ravno tako pa je jasno, da bi bilo v interesu napredka civilizacije in kullure na Balkanu, če se te štiri nacije, ki so si zelo sorodne/tekom časa stopijo v eno nacijo. Ali nacionalno edinstvo se nikdar ne doseže potom nacionalnega tlačenja** ali zapostavljanja. Ravno nasprotno. Nacionalno tlačenje in zapostavljanje izziva nacionalno zavest in težnjo razlikovati se od nacionalnih tlačiteljev; rodi nacionalna nasprotstva tudi med sorodnimi nacijami.
Srbska in bolgarska nacija sta nastali v borbi srbskih in bolgarskih kmetov za nacionalno neodvisnost in za zemljo proti turškemu fevdalizmu, ki je hotel poturčiti Jugoslovane. Da so se Srbi in Bolgari razvili v dve naciji, a ne v eno, je posledica evropskega imperializma, ki je zavladal na Balkanu po načelu razdeli in vladaj. Ruski carizem se je na vse mogoče načine trudil, da se bolgarski jezik čim bolj razlikuje od srbskega. Ravnotako so se Avstroogrski imperialisti trudili na vse mogoče načine, da hrvatski literarni jezik čim bolj oddalijo od srbskega. Tako je bilo tudi s slovenščino.
Jugoslovanske nacije so torej produkt kapitalizma. Kapitalizem (pravzaprav kapitalistični imperializem) je držeč pod svojo mošnjo nerazvito jugoslovansko buržuazijo hujskal drugo proti drugi, izzival med njimi kon-kurentske gospodarske boje, ki so se stopnjevali do krvavih medsebojnih vojn. Jugoslovanski kapitalisti, poslušno orodje v rokah internacionalnega finančnega kapitala, so torej tekom stoletij v medsebojnem konkurenčnem boju, v krvavih medsebojnih vojnah, razdružili jugoslovanski narod in storili iz enega naroda štiri nacije.***
** Tlačenje je bilo od nekdaj najbolje sredstvo, d« se tlačena enota učvrsti, pa naj bo to nacionalna enota, cerkvena organizacija, krajevna skupina ali družabni razred. Ca osvajalec v osvojeni deželi uvede izjemni režim, izjemno stanje, je to najbolj 3igurua metoda, preprečiti notranje združenje novo-zadobljene dežele s celo državo. (Kautsky: Die Befreiung der Nationen.)
*** Nacionalna država je na gotovi stopnji kapitalizma nujna politična forma kapitalističnega gospodarstva.
Komaj nekaj let je od tega, odkar so slovenski kapitalisti (na čelu jim klerikalci), kakor tudi hrvatski in srbski kapitalisti fanatično hujskali jugoslovanske kmete in delavce na medsebojno klanje in to v interesu evropskega imperializma. Danes en del jugoslovanskih kapitalistov pod masko narodnega edinstva vrši neusmiljeno gospodarsko zatiranje in nacionalno zapostavljanje, a drugi del pod masko boja za narodno avtonomijo dviga ljudske mase v boj za svoje kapitalistično razredne interese, za dosego oblasti in večjega izkoriščanja.
Oni, ki najbolj kriče o narodnem edinstvu, so najbrezobzirnejši v tlačenju narodnih in ljudskih pravic. Za naše klerikalce pa znači boj za samostojno Slovenijo v stvari boj za hegemonijo katoliške cerkve v Sloveniji, ki i orožjem duhovnega robstva naj-silnejše eksploatira ljudske množice, katerim odvzame s pomočjo duhovne teme vsako možnost odpora proti kapitalističnemu in nacionalnemu izkoriščanju.
Naravnost smešno je, da so postali klerikalci kar čez noč borci za slovensko nacijo, dasi proglašajo načelo, da je narodnost paganstvo! Pa ne le s cerkvenega stališča! Enako smešno je, da so ravno klerikalci, ki so prvi imeli odločilen vpliv v Narodnem svetu, torej v samostojni nacionalni vladi Slovencev in Hrvatov, in ki so to nacionalno samostojnost prodali za skledo strankarske leče, da so ti klerikalci
—	danes borci za nacionalno samostojnost Slovencev!
Ali pri nezavednosti slovenske velike in male buržuazije, je vse mogoče! In dasi pri tej ogromni nezavednosti buržuazije človek mora dvomiti, če bo ona zmožna rešiti nacionalno vprašanje, vendar moramo teoretično predvidevati tudi možnost, da se to vprašanje reši v kapitalističnem družabnem redu — posebno z ozirom na slabo razvito zavednost delavskega razreda pri nas. Ako ga ona ne reši, tem slabše zanjo — tem hitrejše si koplje buržuazija grob pod seboj.
Kako mora gledati socialistični proletariat na to vprašanje?
Zgoraj smo ugotovili, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci tri sporedne nacije z vsemi atributi. Te tri nacije so tako sorodne, da postanejo v teku časa lahko ena nacija, posebno odkar so združene v eno državo. Ta združitev bi bila za razvoj Balkana velikega pomena in je torej progresivno, to je, leži v liniji zgodovinskega družabnega napredka. Ali po tej liniji zgodovinskega napredka se bo napredovalo samo v slučaju, da se prizna vsem trem stvarna ravnopravnost in stvarna suverenost v njihovi nacionalni samoodločbi. Priznanje ravnopravnosti in suverenosti vsake nacije je osnovno socialistično načelo.
Socialisti se borijo načelno proti vsakemu tlačenju in zapostavljanju. Zato tudi priznajo brezpogojno vsaki naciji pravo osnovati samostojno nacionalno državo, kakor tudi več nacijam suvereno pravo združiti se, stvo-riti državne zveze, kakor je na pr. Švica itd.
To pravo je posebno jasno za slovensko nacijo, od katere je ena tretjina popolnoma zapostavljena tudi v pogledu šol in jezika pod fašistovsko Italijo in deloma pod nemško klerikalno Avstrijo, a dve tretjini ekonomsko in politično samoupravno zapostavljeni v SHS pri današnjem birokratskem centralizmu.
Jasno je torej, da ima slovenska (kakor tudi hrvatska, srbska itd.) nacija suvereno pravo stvoriti samostojno državo ali pa zvezo z drugimi nacijami. Ako priznamo to pravo, pa še ni rečeno s tem, da moramo podpirati vsakogar, ki bi pod parolo neodvisne slovenske države krošnjaril med ljudstvom. Če se n. pr. slovenski klerikalci borijo za samostojno Slovenijo po intencijah rimske kurije, ki podpira evropski, posebno rimski imperializem z namenom, da bhv taki »samostojni« Sloveniji zavladala fevdalno navdahnjena katoliška cerkev, ki bi uvedla duhovno temo in terorizem, da bi italijanski ali nemški imperializem tem lažje izkoriščal slovensko ljudstvo, potem moramo odločno se boriti proti takim nakanam klerikalne reakcije, razlagati ljudstvu, da bi taka
samostojno** bila le kolonijalno rob-stvo in da »e v kapitalistični družbi lahko odstrani nacionalno tlačenje samo v konsekventno demokratskem republikanskem režimu, ki ustavno garantira stvarno popolno enakopravnost vseh nacij in jezikov. Torej stvarno, a ne samo na papirju.
(D»lje.)
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, kloia, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
Ha nlih:! Ha malo!
Svoboda vesti in tiska.
»Šola je dekla cerkve«, kričijo liberalci in zahtevajo, naj bo šola dekla države. Klerikalci smatrajo šolo res za svojo deklo in se bridko pritožujejo, da vlačijo liberalci »krščansko šolo« v blato. Pri tem se postavljajo na protikatoliško naziranje, da je treba pripustiti svobodo tudi nasprotnikom. Seveda so klerikalci samo takrat tako protikatoliško svobodomiselni, kadar nimajo oblasti v rokah. Saj so tudi liberalci vrgli svojo svobodomiselnost v koš, ko so bili na oblasti. Dokazali so to ne le s svojimi predlogi šolskih zakonov, ampak tudi še s celo vrsto drugih zakonov, predvsem o sodiščih in sodnikih ter o svobodi tiska. Svoboda šole, sodnije in tiska, to so tri medsebojno se izpopolnjujoče garancije za svobodo in napredek sploh.
Svobodna šola, sodnija in tisk morajo biti pod javno kontrolo. Noben učitelj, noben sodnik in noben pisatelj ne more za trajno delati proti znanosti, ker se sam ubije; vsako zmoto odstrani javna kontrola prej ali slej. Če pa imajo šola, sodnija in tisk vezane roke, da morajo delati po volji vsakokratne vlade, in če je javna kontrola in kritika prepovedana, se razpasejo ne le tiste zmote, ki jih vlada želi, ampak tudi take, ki si jih nihče ne želi.
Klerikalci so imeli dolga stoletja absolutno oblast v rokah, pa niso dali svobode »tudi nasprotnikom«, ampak so te nasprotnike nečloveško mučili in na grmadah sežigali. Kaj so dosegli s tem? Srednjeveško zabitost, strahopetnost in podlost; ne večjo »čast in slavo božjo«, ampak večje živalske instinkte v človeku, ki so ga potlačili pod žival...
Ko so prišli na vlado liberalni, »svobodomisleci«, ali kakor se, zdaj imenujejo »demokrati«, tudi ti niso dali svobode vsem, temveč edinole orjunašem. Drugi niso smeli niti govoriti in pisati, orjunaši pa so smeli pri belem dnevu izvrševati sodno in eksekucijsko oblast. Vodili so delavce zvezane po Trbovljah, kakor se vodijo teleta na klavnico, in enega so res odvedli na klavnico, pri belem dnevu so ga postavili k plotu in ustrelili. Kaj so dosegli s tem? Večjo čast in slavo države? Kaj še! Le to, da so mlečezobe frklje z or junaškim znakom bile nastavljene v državnih uradih in tam svojo nezmožnost zakrivale z orjunaškim znakom. Ko jih je višji uradnik opozoril na napake in zahteval, da se poboljšajo, drugače da jih bo naznanil, so pokazale na svoj or junaški znak in kratko rekle: »Ne vera, če si boste upali naznaniti me k Tako so ostale v uradih, dokler
niso bili orjunaški znaki prepovedani. Zdaj pazijo na svojega šefa, kdaj in kam bo prestopil in s tem pokazal, da se je od orjune zdaj tja preselila
—	državotvornost. Tja pojde tudi frklja, in njena nezmožnost bo postala zopet državotvorna ...
Kakor cerkev, tako tudi država ni nezmotljiva. Nobene organizacije ni, ki bi mogla brez javne kontrole varovali znanost in njen napredek. In kakor mora biti svobodna znanost sama, tako morajo biti svobodni tudi glavni instrumenti znanosti:	šola,
sodnija in tisk.
Kdorkoli omejuje eno izmed teh institucij — je nazadnjak in škodljivec splošnega napredka.
To velja tudi za socialiste. Nihče ne sme nikomur zameriti, če je skušal svojim nazorom najti pot v svet s pomočjo nesocialističnega časopisja. Vsak ima pravico povedati, napisati, natiskati in kakorkoli razmnožiti vse, kar za prav spozna. Tu ni izjeme. Enako ima tudi vsak brezpogojno pravico čitati vse, kar smatra za potrebno. Svobodo znanosti, svobodo vesti, torej najtemeljnjejšo svobodo bi izpodkopaval, kdor bi komu branil pisati ali čitati. Naša stranka ni nikdar prepovedala čitati ali naročiti »Socialista« in druge časopise, ki so bili ustanovljeni proti njej. Svobodno vam! Toda postavila se je proti temu, da so ti listi in za njimi stoječi kapitalisti hoteli ubiti njeno lastno svobodo tiska, da so hoteli prepovedati javno pisati o »notranjih« zadevah, o korupciji itd. In ko s tem niso zmagali, so hoteli uničiti »Naprej«, da sploh ne bi mogel izhajati.
Velikanska razlika je v tem in kdor je ne vidi, je slep.
Stopimo še za korak dalje. Oni so ustanavljali nove liste z našim denarjem. Dve delavski tiskarni so si na nepošten način prilastili, pa še ni bilo dovolj. Strokovne organizacije so izkoriščali v korist svojih listov, in sočasno so v teh listih kričali, da mi razbijamo, ki smo si lastili pravico javne kritike v svojem in za svoj denar izdajanemu »Napreju«. Enako so storili z gospodarskimi organizacijami,^ Umazano, nepošteno so jih izkoriščali, in ko smo v korist vsega delavstva razkrinkavali to gospodarstvo, so rekli, da razbijamo. Klobase so kupovali po 4 Din, prodajali so jih pa po 10 Din — naš list naj pa molči? Ali bi se z molkom dale ubraniti delavske koristi?
Zavedno delavstvo je to videlo in ostalo »Napreju« zvesto, čeprav je bil drag in težko razumljiv. Težko razumljiv zlasti zato, ker je moral v svojo obrambo mnogo polemizirati, polemika pa ni priljubljeno čtivo, zlasti kadar je delavstvu tako kakor zdaj treba miru in združitve. Ker so zlorabili nasprotniki tudi to željo po miru in združitvi in ustanavljali po vrsti razne »enotne fronte« in učili, da je treba »odpuščanja« itd. — se je tem bolj čuditi, da delavstvo »Na-preja« ni zapustilo in da se ta list še zdaj, ko so vsi »socialisti« in »komunisti« in »republikanci« itd. lepo združeni v Kristanovi banki, tiska v največ izvodih izmed vseh listov, ki pravijo, da zastopajo delavske koristi.
To je šlo nasprotnikom najbolj po glavi. V skrajni sili so se poslužili skrajnih sredstev. Na posamezne naše člane so se skopali in jih pridobivali zdaj z denarjem, zdaj s službami, zdaj—z obljubami, zdaj s strahovi — pa na ta način niso mnogo nalovili, Krušičev in Bohmov ni mnogo na svetu. Poslužili so se tudi zadnjega sredstva, tistega, ki ga rabijo vsi izgubljenci v zadnji sili:
»Saj bi bili tudi mi radi pošteni, pa to ni mogoče! Tudi mi bi radi bili za načelo javnosti, a to bi delavsko gibanje uničilo, ker je neizvršljivo. Poglejte Naprejevce same, ki načelo javnosti zagovarjajo, pa ga niti sami ne morejo izvrševati.«
Poiskali so si med nami manj zavednih, mlajših, ali kakorkoli manj trdnih sodrugov, tem so natvezili kakšno neumnost in jim rekli, naj jo objavijo v »Napreju«. Nekaj časa je »Naprej« objavljal, a ker je manjkalo prostora in ker nima smisla govoriti za in proti o stvareh, ki so bodisi jas-
ne, bodisi premalenkostne, y» moral izvrševalni odbor napraviti fenu krilec. In završalo je med nasprotniki, da je »Naprej« samo takrat za Ba$*l® javnosti, kadar je njemu všeč.
Najnovejši slučaj je Pastorkov. Paga so volili v vse mogoče odbore i* mož rad odboruje. 2e lani smo pisali, da je nevzdržno, če ima kdo vsak da* kakšno sejo in tudi po 2 ali 3 mi da«, tako da ni imel časa niti toliko, da bi čital. Pri tem se je vpregel tudi v raa-na kompromisarska dela in jih branil, češ, človek mora priti med ljudi, le tam se da agitirati. Itd. Nastopil j® polom. Prvega maja se mu je pripetilo, da se je pod njegovim vodstvom na prvomajski veselici prepovedal* prodaja socialističnih brošur, dovolila pa prodaja alkohola. Seveda je do-biia prireditev v »Napreju« primere* ukor — Pastorek pa se je kot vodja čutil prizadetega in je v obrambo napisal neke neumestno nerodnost, ki res ne spada drugam kakor v Korunov ali pa Makučev list. Ker »Naprej* ni hotel objaviti, je izšla v Makučevem, seveda's primerno opombo, da Naprej« ne spoštuje načela javnosti. Pozneje je Pastorek objavljal svoj® neslanosti, v katerih se sam pobija, v Grafičkem radniku« in zopet se pritožuje, da kot član našega načelstva nc- sme pisati v /Napreju« vsega, kar bi hotel. Reveži smo, kar se tiče razumevanja demokracije. Še pri bur-žujski primitivni demokraciji, ki priznava dedno kronano glavo takorekol za nezmotljivo, pa vendar ta glava n« sine vsega, kar bi hotela! Pa bi pri nas bilo vse dovoljeno vsem članom vodstva kot posameznikom? še vodstvo kot celota ima vezane roke in s« mora držati sklepov kongresa! Posameznik pa jih hoče ovreči, ko se j® spomnil, da je bolj zrel za kak strokovni ceh srednjega veka kakor p* za Skupni dom iz XX. stoletja, ieprav je pri gradnji tega doma odlično se-deloval.
Naše načelo javnosti daje vsakemu članu in tudi nečlanom pravieo, da s® tolčejo po zobeh kolikor hočejo. V t* namen se lahko tudi združujejo! Tudi posebne zadruge lahko ustanavljajo. Še celo svoj list lahko izdajajo in vsemu svetu ga lahko pošljejo. Pravico imajo! Seveda imajo pa tudi drugi pravico, da se jim smejejo. To pomeni svoboda tiska in naše načelo javnosti.
Nikakor pa ne, da bi stranka v težkem boju s težavo vzdrževala svoj tednik, potem bi pa ta tednik polnili posamezniki s svojimi neslanostmi. Večina bo odločevala; komur pa t« večina ni prav, naj gre tja, kjer b® sam tvoril močnejšo večino.
Z I K A
je najboljša žitna itaval
m L E K E
OBkS&e
Strah trboveljskega’po-litižnega krošnjarja v Hrastniku.
Krošnjarji so se začeli pogostoma pojavljati ter ponujajo svoje blag® precej pod konkurenčno ceno. Kakor v starih časih kričijo: Le vkup, 1® vkup, vse po grošu! — 28. junija 1928 je prišel tak krošnjar v prostore Kon-sumnega društva v Hrastniku. Ker pa so rudarj že zdavnaj postali nevoljni, poslušati tako krošnjarsko reklamno upitje,, mu je rudar, ki je slučajno zašel tudi tja, svetoval, naj vendar dovoli, da si rudarji to blago pobližje ogledajo. Rudarjem pa je svetoval, naj se čuvajo, ker je blago, ki ga krošnjar prodaja, le imitacija (ponarejeno), zlasti ker je že varstvena znamka te tvrdke čisto diskreditirana radi slabo izdelanega blaga in ker so lonci, ki jih prodaja, edinole še za godljo. Nato
»o rudarji hoteli to blago ogledati pobližje, a krošnjarja je postalo tako »trah, da je začel klicati na pomoč, češ da mu 'oo rudar iz Trbovelj vse lonce razbil. Hitro je spravil svojo krošnjo in odšel.
A pustimo šale na stran. Sicer bi pa bilo povedano s to šalo vse, kar se je zgodilo 28. junija 1925 na shodu rudarjev v Hrastniku z dnevnim redom: Kršenje zakona o delavskih plačah. Ker gospodje krošnjarji zadnje čase namenoma ne ločijo več protestnih »hodov od agitacijskih, oziroma ene točke od druge, tako ni ločil lega tudi . g. Krušič in je prišel popolnoma na pot agitacije. Ako se pa upa kak rudar oglasiti k besedi, ki jo sicer le težko dobi, tedaj pa pravijo, da to nikakor ne spada na protestni shod. Toda milo za drago. Če si u£ajo gospodje partijaši govoriti na protestnem shodu v smislu agitacije v prid voditeljstva, tedaj ima pravico rudar vprašati in pojasniti ostalim rudarjem, zakaj je agitacija 1. ker je gospod bivši poslanec ter posili kandidat pri minulih državnih volitvah (ki ga politika nič ne briga, pardon, rudarje ne sme brigati) govoril, da bije dvanajsta ura, naj gredo vendar rudarji v enotno fronto, politika pa da jih nič ne briga, ker od nje še niso bili siti; 2. ker je slikal, kako mečejo kapitalisti čevljarske delavce na cesto in čevlji se tam kopičijo in so dragi in rudarji pa so bosi; 3. ker da je delavčev položaj zato slab, ker je strokovni pokret slab, ker nima zastopstva (aha! zastopstva).
Jasno je, da je s. Štruc iz Trbovelj, ki je težko dobil besedo, ker je rudar, imel pravico pojasniti, zakaj da je tako. Protestu se je pridružil iz dveh razlogov, prvič, ker protestira proti tistim, ki kršijo zakone o delavskih plačah, drugič proti tistim, ki so zakone pomagali kovati, v organizaciji pa jih sami kršijo. Ti spadajo tudi na zatožno klop. Izjavil je pa, da dvomi v uspeh tega protesta radi tega, ker je referiral o tej resoluciji tisti, ki je tam zakonolomec. Kdor je trdil, da je zakon (pravilnik) le krpa papirja, ta daje korajžo in nasvet tistim, proti katerim protestira. Naša stranka je •take in enake zakonolomce posadila na zatožno klop, in če jih boste podpirali, ne bo nikoli boljše.
Res je, da bije dvanajsta ura. Zadnji čas je, da se organizirate. Toda. ker ste po razkolu brezbrižno čakali, hočete-li zdaj poklekniti pred tiste, ki #o krivi tega neznosnega stanja? Da bi se vsedli rudarji skupaj s tistimi klerikalci in orjunaši, ki bi nas o priliki nove Zaloške ceste ali novega 1. junija justificirali? Strokovne organizacije morajo biti zgrajene na socialističnem temelju in morajo biti razredno bojevne, morajo delati za končni cilj: osvoboditve proletariata iz večnih štrajkov, ker od te taktike večnih štrajkov nima razen voditeljev in kapitalistov nihče koristi.
Če je delavski pokret slab, ker nima zastopstva, je krivo to, da smo imeli slabe zastppnike in ker je politična moč proletariata slaba. Jasno je vsakomur, da morata biti politična in strokovna organizacija združeni kakor duša in telo. V parlamentu se tudi reže kruh, in kako se nam je rezal? Tisti, ki se sedaj proglašajo za »priznane internacionalce«, so bili naši zastopniki, pa se niso nič brigali za boljše zakone in njih izvrševanje. Ali so bili zato izvoljeni, da so pomagali vladi in poprej šli še celo sami v vlado? Ali je bila tudi tista vlada tako »brez politike«, kakor hočete sedaj strokovno organizacijo? Najbrž je razlika le ta, da tukaj naj delavce nič ne briga politika, v vladi pa naj poslance nič ne briga delavstvo .. !
Namesto, da bi bili delali tisto, kar je delavcem koristno, so zidali hazardne igralnice! Takrat, ko so ru4 darji zahtevali večji kos kruha, so si upali imenovati rudarje smrkovce — ali je potem čudno, če so rudarji in drugi delavci izgubili še zadnjo iskrico vere v takšne organizacije in takšne internacionalne zastopnike? Ali ni potem vse eno, če ima proletariat v Parlamentu za zastopnike portirje, ki se vklanjajo gg. poslancem, ali pa takšne poslance, ki si tega vklanjanja želijo?
Da, da! Rudarji niso bili siti od politike, zato pravite, naj jih politika
nič ne briga! Da bi se navzeli duha godljarske politike, da bi o priliki volitev podpirali delavstvu škodljivo politiko in da bi potem poslanci in eventualni ministri poželi sadove. Mi člani s Skupnega doma« smo uredili odgovornost, da ne bodo mogli zastop niki na političnem polju zastopati strokovnemu gibanju škodljivo politiko. Tega se zakonolomci bojijo, odtod tak strah!
Levi in desni zakonolomci hočejo od vas rudarjev sedaj za tako škodljivo delo še nagrado v obliki prispevkov, hočejo veliko blagajno in že danes si upajo trditi, da je razkol ob priliki vprašanja politike (volitev) neizogiben, kakor sta trdila Svetek in njegov drug v Trbovljah na strokovni konferenci dne 29. junija 1925. Oba imata tudi že sedaj strah, če bi vlada v slučaju štrajka zaplenila kaso. Oh. majka nam mila! Razumete to, rudarji? (Op. ur. Mi razumemo tako: Le vkup vsi brez razlike, brez načel. Denarju se nič ne pozna, ali ga je dal klerikalni ali orjunaški ministerialist ali najhujši levičar. Ko pridejo volitve, bomo pa mi, ki znamo, šli k ministru, naj kaso zapleni zaradi »prevratnih elementov«, denar pa na'j da nam, ki ga znamo porabiti v »državotvorne« namene! Tako so namreč ti socialpa-trioti že večkrat napravili!)
Radi čevljev in čevljarskih delavcev je pa vprašanje: Kaj si naredil
v	načelstvu Kons. društva ti in drugi tvoje šarže? Da so se čevlji naročali iz kapitalističnih tovaren namesto iz lastne čevljarne! Lastno čevljarno ste vsi socialpatrioti tvojega kopita bojkotirali, da se je morala zapreti, potem pa ste kričali, da Bernot ne zna gospodariti! Ali nisi bil tudi ti v načelstvu?
Zraven tega je še nekaj omeniti, kar spada tudi v strokovno vprašanje: delavske tiskarne ste kartelizirali (spravili v roke posameznikov in jih združili v kapitalističnem kartelu). Ker čevljarne niste mogli kartelizirati, ste jo ubili. O tem pa ni črhnil g. Krušič niti besedice, čeprav je to največje zlo, ker se proletariat ne more izobraževati, izobrazba pa je predpogoj za rešitev. Pa to je g. Krušič skušal spraviti v grob, a se mu ne bo posrečilo. Krošnjarjeve lonce že godlja sama razganja, tako je kisla. Od tod tak strah, in sicer upravičen!
Rudarji, razmišljujte!
Rudar.
Razno.
V	Jugoslaviji je drugače nego na Angleškem, pri nas mora biti razvoj hitrejši. Mi ne moremo čakati, da se volilci preorientirajo, pri nas opravijo to kar poslanci sami. Radičevci so pri volitvah dobili zelo mnogo glasov, ker so bili proti PP vladi. Par mesecev po volitvah pa so izvoljeni poslanci te stranke že tako izpremenjeni, da se popolnoma strinjajo s PP vlado pod pogojem, da pridejo namesto drugega 1* oni sami in da se kratica za Paši-cevo radikalno stranko odslej ne glasi več P (Pasic), ampak R (radikali). Na ta način ostane vse pri starem, le namesto PP bomo pisali RR. Žer-javovci, res da izginejo iz vlade, njih duh pa ostane. Kapitalizem bo vladal enako monarhistično, čeprav bodo vladali republikanci. Radičevi volilci se bodo namreč tolažili s tem, da pomeni RR vlada — republiko.
»Jutro« se navdušuje za glagolico in grozi papežu, da ne bo sklenjen konkordat med cerkvijo in državo, če nam papež ne dovoli moliti Boga iz glagolskih knjig. Glagolica je najstarejša slovanska pisava, le za silo prikrojena iz grške pisave. Niti Srbi je ne z.ni?j.° citati, ker se zelo razlikuje <xl cirilice. Kdor ne bo hotel biti anal, fabet, se bo moral vaditi v treh pisavah— upamo, da se posreči kakšnemu jutrovskemu učenjaku iznajti Adamovo pismo. Korupcionaši jo že zdaj rabijo, ker namreč nič ne zapisujejo, da niti preiskovalne komisije ne morejo najti nič korupcije. Ker je ta pisava najstarejša in je bil Adam gotovo Jugosloven, bo »Jutro« najbrž predlagalo adamico za državno pisavo. Ra-zen goljufov bodo takrat analfabeti vsi.
Vojna grozi med katoliško cerkvijo
in Češko slovaško republiko. Papež je odpoklical svojega poslanika iz
Prage, ker je Češkoslovaška proslavila Husov dan za državni praznik in da je letos prvič zelo slovesno proslavila. Seveda je cerkev sram, ker je tega moža zaradi »krivoverstva« na grmadi sežgala, zdaj je pa dosegel tako slavo. Pa če se papež nikdar ni opekel tukaj se bo —- take vojne se Čehi ne bojijo.
Pucelj in izvozne carine. Odkar je Radič zapustil republiko, jo je zapustil tudi Prepeluh in. ne izdaja več svojega »Republikanca«, ampak ponuja »Kmetski list« bivših samostoj-nežev, ki so prešli zdaj pod Pucljevim vodstvom k Radičevcem. Tudi Kristan se greje tukaj zraven, ta namen je imel že dolgo svojega ponovnega prijatelja Prepeluha pripravljenega, on ima vselej po' več želez v ognju. Oba se na izvoznice dobro razumeta še iz tistih časov, ko sta bila proti Puclju. Blagodejni vpliv se že kaže: izvozne carine na živino, žito, les itd. se znižujejo, to blago se bo torej izven države boljše prodajalo in bo imelo tudi doma »boljše cene« — saj naše delavstvo rado plača. Delnice raznih izvoznih firm so takoj poskočile. Vendar pa delnice Kristanove »Zadružne banke« še vedno niso dosegle take cene, da bi se jo upale pokazati. Morebiti je sploh nič nimajo?
Trbovlje. Korunovci pridno agitirajo. Uspeh se kaže v tem, da ima naša organizacija že mnogo novih članov.
Umorov v Bolgariji še ni konec. 14. t. m. je bil v Cirnovi umorjen bivši komunistični poslanec Nikola Gabrovski.
r Ljubljanski demokratski gerenti so v imenu Ljubljančanov pomagali ministru Kristanu, da zida svoj »Stan in dom« in da se baha z zaslombo pri delavcih, češ, poglejte, pri meni gre socializem prav iepo, meni delavstvo zaupa itd. Potrjujemo temu gospodu
socialistu«, da mu zaupajo ljubljanski gerenti, le tega mu ne moremo potrditi, da bi mu razen teh ger. kdo zaupal. Ti gerenti sami pa tudi ne bodo imeli dolgo svojega zaupnega mesta, ker jim že niti demokratski Ljubljančani ne zaupajo. Kako bi mogel kdo zaupati oblastnikom, ki znižujejo predpisane občinske davščine, če plača davkoplačevalec primerno vsoto za njih strankarske namene. Ali vam je to razumljivo? Prav po domače se to pravi: prenašati imetje iz skupne lasti vseh ljubljanskih občanov v last vaših strankarskih institucij. Pika.
r Pravilnik k stanovanjskemu zakonu s pojasnili, formularji itd. izide prihodnji teden. Sestavil ga je sodnik dr. Alojz Gradnik, član stanovanjskega sodišča. Prihodnjič objavimo tudi ceno in dan, kdaj izide.
N' »Grafičnem Radniku« razlaga naš član Pastorek, da ne veruje v kapitalistične profite tiskarnarejv. Nekaj podobnega je že enkrat razlagal na seji načel., ko je trdil, da se je prepričal, da mora imeti vsaka tiskarna zgubo, če tiska 1000 izvodov časopisa »Naprejeve« velikosti za nižjo ceno nego 1500 Din. Takrat je resno predlagal, naj se selimo iz dosedanje tiskarne v drugo, za 300 Din dražjo. Ko tega nismo storili, je prinesel par tednov pozneje novo ponudbo, ki je bila za 300 Din cenejša, torej enaka tisti, ki smo jo takrat plačevali. Takrat smo še mislil, da je Pastorek le naiven, zdaj tega ne mislimo več... Pred leti se je zgodilo, da je bil neki stavec ozmerjan, češ da se je na nekem delu »igrak kar celi 2 uri. Ko smo se mi potem čudili visokemu računu, nam je tiskarnar našteval, kaj in koliko ga vse velja, pri tem je trdil, da tistega dela noben stavec ne naredi prej nego v 4 urah. Popisali smo ta slučaj tudi v »Napreju«. Takrat je Pastorek razumel, kakšen vpliv bi lahko imeli grafičarji na tiskarske profite.
r Dr. Tuma odgovarja v »Socialistu« št. 29 na »Naprej« št. 27. Namesto pa da bi stvarno debatiral, pravi, da je »Naprejev« članek konfuzen. S to besedo seveda ni mogoče nič ovreči, nič dokazati. To je jasno tudi ne-doktorjem. Mi se bomo potrudili, pokazati konfuznost na zgledu, in sicer na dr. Tumi samem. Dr. Tuma piše: »Odločno odklanjam očitanje, da sem
zapustil organizacijo. NasprotSM i»« zahteval od vsakega razumnik*, da » udejstvuje v kaki stranki.« To >« pra-
vi	po domače: »Ni res, da sem asapu-stil organizacijo, ampak sem zahteval, da mora biti vsak organiziran.« Take besede imenujemo konfuzne, če prihajajo iz zmešanega odkritega src«, hinavske pa, če prihajajo iz hinavskega. Tako n. pr., če je kak kaplan večkratno oženjen na račun zakonskih mož svojih ljubic, in če ti možje 'M to zvedo ter očitajo celibatarju, da j« zapustil svoj sveti celibat — kaj bi rekli, če bi ta kaplan napisal: »Odločno odklanjam očitanje, da sem zapustil celibat. Nasprotno sem zahteval od vsakega duhovnika, da se celibata drži.« Kaj bi mu rekli? Bodisi, da j« konfuzen, bodisi hinavski.
Če dr. Tuma dalje govori o vzrokih, zakaj je zapustil organizacijo, je zopet podoben tistemu kaplanu. Kaj bi rekli kaplanu, če bi za svoje kršenj« celibata navajal vzroke, zakaj ga j« kršil. N. pr. če bi govoril, da je »slučajno« prišel zdaj s to, zdaj z ono pobožno ženo skupaj, da sta bila sama, da ne more zato, če je tudi on elovek itd. itd.
Saj te o tem nihče ni vprašal! Tvoj zakaj in kako nas nič ne briga! Mi smo govorili le o tem, da je tvoj «eli-bat hinavščina, da lažeš, kadar pobožno zavijaš svoje »nedolžne« oči ia očitaš ženam, da so njih obleke preveč izrezane itd. Od takih kaplanov, ki lepo učijo, pa grdo živijo, ne maramo, da bi nas hodili učit, kazat nam svoj celibat in druge čednosti.
Enako ne maramo, da bi nas socializma učili ljudje, ki so organizacij« zapustili. Dezerterji naj se vrnejo najprej nazaj in naj dokažejo, da nis« pomagali sovražnikom, ne pa da hodijo med nas hvalit nevtralnost. Vsak dezerter bi rad zlezel med nevtralne, da bi ne bil tako strašno sam. Pa n« bo nič. Le bodite s svojim dragim Golouhom pri Svetkih in Kristanih. Tam je vaše mesto!
Sodrugom priporočamo, da si eba članka še enkrat ogledajo, pa bodo š« bolj potrjeni v prepričanju, da se tudi dr. Tuma boji stvarne polemike, tako kakor vsa gospoda okoli »Socialista«. Vse hočejo najbolje vedeti, drugim n« dovolijo niti^ debatirati, če jim pa v tisku razložiš, kako mešajo pleve med zrnje, so hudi, namesto da bi stvarno odgovorili. Taki ljudje seveda n« vzdržijo dolgo v organizaciji, to je razumljivo. Ni pa razumljivo, če pravijo, da hodijo delat za organizacijo, k« »a-mi niso organizirani.
r Si žo pridobil še 1 novega *ar«i-nika »Napreju« in »Ljudskem« glasu«?
r Naročniki dolžniki naj ne lakaj«
na ponovni opomin. Poleg meaešn« naročnine naj pošlje vsak dolžnik nekaj na račun dolga, pa bo dolg vedn« manjši brez posebnih žrtev.
»Revni« »Socialist« je prisiljen « 1. avgustom zvišati naročnino od 5 na 6 Din mesečno. Z naročnino plačuj« komaj tiskarno, tako pravi sam. Mi pa vemo, da to ni res, kajti >Socia-list« se tiska na račun tistih 100.000 dinarjev, ki mu jih je dala Blasnikova tiskarna ob prenosu delnic Ameriškega Republikanskega udruženja V -»Ljudsko tiskarno«. Dalje pravi, da vzdržujejo upravo »požrtvovalni so-drugi« s prostovoljnimi prispevki, uredništvo pa da dela kar zastonj, in da morajo tisti, ki v tem uredništvu delajo, še plačati po par sto dinarjev na mesec. Kdor ve, kdo v tem uredništvu dela, ve, da vzdržujejo delavci Konsum, Delavsko zbornico, Strokovno komisijo in potom teh tudi »Socialista«, ravno tako, kakor Kristanovo banko, Trboveljsko premogokopno družbo itd., ves kapitalistični razred. Idealni brezplačni uredniki »Sociali-sta5. tako za svojih par sto djparjev, ki jih plačujejo na mesec, lahko mirno rečejo: »Delavci, ki nam še slepo verujete, tu imate vinar, saj ste nam dali cekin!«
Listnica uredništva: »Banke« prihodnjič.
Iz stranke.
s Zavarovanci v smislu objave v »Socialističnem koledarju za 1. 1925«. 402. Franc Reberšek (1874), delavec, Zabukovca, Lg., Sl., Din 750.—. 403.
Tv«n Oitik (76), Dektotrsa, L g., »i* W 404. Mihael Dobrin« (8§), F#|fe, L«., Din 500.—. 408. Ivao ?s-tfMk (&), čevljar, Piršenbreg, Lg., Mb K)0.—. 406. Martin Cizelj (000), t*M&\ Piršenbreg, Din 250.—. 407. Martiba Blaževič (87), po«, in lonžar, Kipei©, Din 250, 408.,, Itan Gerjevič m , mlinar, Rigonce, Lg., Din 500.—. 40f. Jnilj Peterkov ič, trgovec, Zufe-Lg., Din 500.—. t Pragleil organizacij, ki »o obraiu-aais M junij, bo objavljen prihodnjič.
Dopisi.
Trbovlje. Delavci, ne nosite kruha
*	»sbaj na delo! Dne 30. junija »mo •paaovali na dnevnem kopu Dobrna sledeči žalostni in škandalozni dogodek: delavec K. si je dovolil stoje po-jetti »voj košček kruha in zato ga je aapadel g. paznik Hvala, češ, da rajši vidi, že delavec kaj drugega stori pred njim, česar ne bomo opisovali, kakor da poje svoj košček kruha. — Ali g. Hvala ne ve, da je v kolektivni pogodbi dovoljenih 15 minut za poči-
tek ia malieo? Tudi g. ravnatelj ve za to in njegova povelja morajo vendar pašniki točno izpolnjevati! Tudi pazniki morajo vedeti, da so prav tako uboge pare ko mi drugi delavci in naj »o tega tudi gavedajo, da nam ne bo treba kaj drugega ukreniti! — Opazovalec.
Celje. G. Koren pekovski mojster v Celju »e veseli, da bo v odsotnosti *. Leskoška, ki je zdaj v Zagrebu, pridobil svoji- SP J 500 članov. Želimo mu obilo sreče. Uboga gmajna, le vkup, le vkup. To poročamo iz bojazni, ker smo pred strašnim Korenovim navalom ...
Vrhnika. Pred kakimi dvemi meseci se je ustanovil na Vrhniki esperant-ski klub, sestoječ iz pripadnikov vseh strank. Redni pouk se vrši vsak torek od 8. do 10. ure zvečer v ljudski šoli na Vrhniki; rednih članov šteje klub 30 poleg tega še nekaj takih, ki ne zahajajo redno v šolo. Začasni predsednik kluba je naš sodr. Langof. Želeti bi bilo, da pristopi delavstvo v večjem številu k esperantskemu klubu. Zadoščenje bi imeU taki delavci, ker bi lahko v esperantskem jeziku
dopisovali našim »odrugom v vseh državah sveta. Članarina mesečno 3 Din, vpisnina 5 Din. Novo pristopivše člane bo posebej še poučeval s. Langof.
Poravnajte naročnino I
BasUik: »Sloga«, r. ». a *. p.
in odgororma urednica:
Ii* Prij*tclj»T*
jv iaituu izvr. odbora 8SJ ia KDZ.) Ti*k tiskarne >Merkur< y Ljubljani, lf. TIL 102» - 2«f,
« i
Potrebujemo dobro
izurjenega
strojnega ključavničarja
kateri pozna vodno turbino in vse stroje za predelavo lesa ter razume delo na stružnici. — Ponudbe je poslati z navedbo zahtev na Tovarno lesnih izdelkov, furkloSJer — via Laško,
Geseiluhaft fiir Chemische und metallurgische Industrie Wien XI! 2. Pijanost ©asdravl brao
brez vednosti k!i)enta
„ABSTINENTOM«
Dobi sc v vseh lekarnah. - Pojasni!avin vzorce dobite brezplačno pri generalnemu zastopniku za SHS Fran Sark, Ljubljana, Sv. Pelra c. 33.
Ko bi mogli osebno z Vami govoriti
bi Vam lahko razjasnili kako slabo storite, če pri ir.biranju * mila niste oprezni in koliko škodljiva so dostikrat, slaba mila' Če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLERJEVEGA ELSA • MILA V OBLIKI STEKLENIC. Elsa-lilijino mlečno milo, Elsa-glicerin sko, Elsa-boraksovo, Elsa-katranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo itedljiva, izvrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše, kar se v milu sploh niore dati!
7,4 PO IZKUŠNJO 5 I cosov Elsa-mila v obliki steklenic z zavojnino in „ poštnino 52 Din, toda ie tedaj, če se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po povzetju zn 10 Din višja.
Naročila je nasloviti na:
EVX«EN V. FELt/KH, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 252, Hrvatska.
■—B—88—mUUMtMBBBBSmaBBBBaSBBt
NaJ&oljšf šivalni sfrof
|e edino le jfPliliJi. Grleizncr ir*
Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Josip Peteline, Ljubljana
(blizu PreSerno* vega spomenika)
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trgi štev. 13
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli   	velikosti po najnižji ceni.	—
—«8—BBB
v dolžini 2 do S m
20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290’—, 20 m močne modrovine (druk) Din 290’—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240’—, 10 m hlačevine
_________ dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350’—,
|	20 m belega platna Din 230‘—, 20 m sirovega platna Din 180'—-
razpošilja
li
veletrgovina R. Stermecki,
lluslrovani cenik z čez 1000 siikanii se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne mamifakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en groš cene.
J
Oglejte si tudi Vi
novo došlo blago za ženske in moške obleke, fine šifone, cefirje, razno perilo i. i. d.
po znižanih cenah 'Ut
v manufakturni in modni trgovini
MILOŠ PŠENIČNIK, Celje, Kralja Petra cesta št. 5.
V zalogi samo pristna češko in angleško blago. — Postrežba solidna.
POPRAVILA
iX
Mehanik
Ivan Le^ait
Specialist za pisarniške stroje Maribor samo Vetrinjska ulica št. 30
Telefon štev. 434.
iMiiiiiiiiiiaiiBiniiii
Češko sukno, lansko volneno blago, perilo, platno, hlačevitio, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoma
Alojz Drofenik.
IS let priznane
kapsule „LARUCIN“
zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (triper) In bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo.
llstreasite fliml
f dalmatinski PORTUND-CEMEHT
„TITAN"
Generalno zastopstvo:
M. GREGOVIČ & Co.,
LJUBLJANA, Selenbuigova ulica 7 Telefon 95®	PoStnI	predal	167
UČITELJSKA TISKARNA
RSEk;..- - \ :čm
Ljubljana — Frančiškanska ulica Ste v. ©
registrovana mdruffa s omejeno m
Tiskovine
M Ittt. lapanstva ia. orada, najmodernejša plakata In vabila *a veselica, leta« vakljačke. Nt)mod«nwH^ uredba u tiskanja časopisov, knjig, brošur itd.
^ STKRBOTIPIJA	LITOGRAFIJA »
irriMfiniMlIM^llIlinilllinnintfflrr''"'1    .
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA =
ita
,U«laanovljena lOOO.
Ljubljana, Dunajska c. (y lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi iSad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec.
Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502, 503, 504.
UMH
Se priporoča asa vse v bančno stroko spadajoča dela.	|