GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA GOLOB MEDVODE Letnik IX. JULIJ—AVGUST 1980 St. 7 (98) Dopust ~ čas drugačnosti Ko sem v vročih avgustovskih dneh hodil prek skoraj opustelega dvorišča, ko je v mešalnici vladala malodane tišina in so v sintezi delali le trije reaktorji od šestih, sem začutil, kako lahko dopusti ohromijo naš drugače tako »trden« proizvodni mehanizem. Vse beži ven, stran, nekdo išče hrup in gnečo, sonce in sol jadranske obale, drugemu je bolj všeč prepolna planinska koča. Vsak išče v tistih nekaj prostih poletnih dneh spremembo, za trenutek se hoče znebiti vseh vsakodnevnih domačih in službenih problemov, a le redkim to v res- nici uspeva. — Skozi leto je bentil nad gnečo v avtobusu ali zaspanimi vozniki na cesti, nekajurno čakanje na trajekt pa ga pusti povsem hladnega. — Pulila si je lase, saj že od pomladi ni ne kave, pralnih praškov, teletine..., tam nekje na srednjem Jadranu pa ure potrpežljivo prestoji v vrstah za kruh, mleko, krompir, sadje, sveže (u-vožene) ribe. — Sredi noči je pater familias budil svojo čredo, da so na plaži našli prostor v prvi vrsti ob morju in si potem v razbeljenem dnevu počasi hladil jezo s toplim pivom v bližnjem bifeju. Dopust — za nekoga tudi čisto drugače, ko je »šeflo«, pisalni stroj ali kalkulator zamenjal s koso, kelo ali lopato. Za nekoga samotno potepanje po visokogorju, daleč od ljudi ali samo potikanje za gobami skozi praprot in nizko podrast; za drugega lahkoten tek prek rosnih trat, za tretjega spet nekaj čisto njegovega. Za vsakogar bi moral biti dopust čas drugačnosti, aktivnosti, ki na svojski način organizem in dušo plemeniti, osvobaja spon vsakdanjosti in vliva moči za čas, ki nas vse čaka na razpotju. Frane Zgled, vreden posnemanja V prvi polovici meseca julija je neki zasebnik prišel iskat minij, ki ga je kupil, v prostore TOZD »Premazi«, na lokaciji Preska. V času izdajanja barve je v oddelku finalizacije opazil zložene kovinske hoboke, ki so zelo prikladni tudi v zasebnem življenju oz. delu za prenašanje tekočin. Zamikala ga je njihova uporabnost, zato jih je pet vzel in odnesel v avto. To je o-pazila delavka ANA JENE in mu povedala, da odnašanje embalaže ni dovoljeno in da mora le-to vrniti. Nerad je vrnil tri hoboke, za dva pa je rekel, da ima plačana in da bo dokumente predložil vratarju ob izhodu iz tovarne. Tega seveda ni storil, ker dokumentov ni imel. Še isti dan smo telefonično in takoj za tem pismeno o kraji obvestili postajo milice Medvode, ki je s hitro in učinkovito akcijo uspela še isti dan dobiti hoboke nazaj, tako da so bili le-ti vrnjeni proizvodnji. Sama vrednost ukradenih hobo-kov je zanemarljiva, veliko bolj pohvale vredno pa je ukrepanje tov. Jenetove in pravočasna (zato u-činkovita) akcija, ki je pripeljala do uspeha. Na takih primerih bi se morali učiti, kaj je pravzaprav družbena samozaščita in kakšen u-speh lahko ima. Pohvalna je tudi zavest, da je tisto, kar je naše, tudi moje, kajti iz malega raste veliko. Če bi vsi delavci znali tako ukrepati, v lanskem letu ne bi bilo toliko kraj materiala in izdelkov, kot jih je bilo. Pi J. Rezultati poslovanja od 1.1. do 30.6.1980 Prvo polletje — stabilizacijsko polletje je za nami, hkrati pa je to eno najtežjih zadnjih povojnih let. Naftna kriza je prizadela predvsem in najteže delovne organizacije, ki več uvažajo kot izvažajo in med temi smo tudi mi. 1. PROIZVODNJA 1. 1. TOZD »SMOLE« je v prvi polovici letošnjega leta kljub težavam | izvršila plan proizvodnje gotovih izdelkov in polizdelkov. V številkah je i prikaz naslednji:______________________________________________________________ Plan v t I,—VI. 80 Izvrš. v t I.—VI. 80 Indeks izvrš. 80 1 pl. 80 c: 1-4 T\ l-H Indeks izvrš. 80 izvrš. 79 proizvodnja 6.094,1 5.916 97 5.575,7 106 proizv. ostalo 434 483,1 111 536,9 90 proizv. »K« — 139,9 — 113,1 124 proizv. skupaj: 6.528,1 6.539 100 6.225,7 105 1. 2. TOZD »PREMAZI« je v prvem polletju realizirala planirano koli- čino gotovih izdelkov in polizdelkov 98 °/o, proizvodnja gotovih izdelkov (s predel.) pa je bila realizirana 101 %. Prikaz v številkah je naslednji: Plan v t I.—VI. 80 Izvrš. v t I,—VI. 80 Indeks izvrš. 80 pl. 80 Izvrš. v t I.—VI. 79 Indeks izvrš. 80 izvrš. 79 proizvodnja 13.952,6 13.696,1 98 12.676,2 108 proizv. »K« 150,9 169,1 112 173,3 98 proizv. skupaj 14.103,5 13.865,2 98 12.849,5 108 proizv. got. izdel. 11.687 11.754,3 101 11.092 ■106 (s predel.) 2. KOMERCIALNO POSLOVANJE * 2. 1. TOZD »SMOLE« Prodaja izvoz Plan v t I,—VI. 80 -*-> O > ” t> zl Indeks izvrš. 80 pl. 80 Izvrš. v t I—VI. 79 Indeks izvrš. 80 izvrš. 79 prodaja — eksterna 3.997,2 3.747,8 94 3.735,4 100 — domači trg 2.522,4 3.448,3 137 2.678,9 129 — izvoz 1.474,8 299,5 20 1.056,5 28 prodaja interna 2.551,0 2.541,3 96 2.230,0 114 prodaja skupaj 6.548,4 6.289,1 96 5.965,4 105 v 000 din S 1- 1-4 c> s ! 0< »4 Izvrš. I,—VI. 80 i § !§ S n Izvrš. I,—VI. 79 Indeks j izvrš, 80 izvrš. 79 | prodaja —• eksterna 138.318 152.546 110 87.465 i 174 — dom. trg 98.800 140.465 142 68.836 204 — izvoz 39.518 12.081 31 18.629 65 prodaja — interna 77.905 75.771 97 47.147 161 prodaja skupaj 216.223 228.317 106 134.612 170 Kljub povečani proizvodnji in prodanih količinah smole na domačem trgu je povpraševanje po smolah še vedno večje od naših možnosti. Pri izvozu je povpraševanje po sintetičnih smolah malo usahnilo, tako da se večji promet pričakuje1 v drugem polletju. 2. 2. TOZD »PREMAZI« prodaja — izvoz Plan v t I,—VI. 80 i i Izvrš. v t I-—VI. 80 Indeks izvrš. 80 pl, 80 Izvrš. v t I.—VI, 79 Indeks izvrš. 80 izvrš. 79 prodaja eksterna 11.427 11.860,6 104 11.040 107 — domači trg -> 9.906.4 9.937 100 9.747,1 102 — izvoz 1.526,0 1.923,6 127 1.292,9 149 prodaja interna 260 284,7- 110 289,2 98 prodaja skupaj 11.686,8 12.145,3 104 11.329,2 107 v 000 din Plan I,—VI. 80 S 5 • t? It N • K-1 H4 Indeks izvrš. 80 g ■a Izvrš. I,—VI. 79 j Indeks izvrš. 80 izvrš. 79 prodaja eksterna .. 459.098 : 490.943 • 107 331.353 148 — domači trg 391.200 378.597 97 A 279.651 135 — izvoz 67.898 112.346 165 51.702 217 prodaja interna 13.683 15.143 111 7.864 193 prodaja skupaj. 472.781 506.086 107 339.217 149 ut Prodane količine gotovih izdelkov so enake planiranim, pa kljub temu po drugi strani ugotavljamo nezadovoljstvo kupcev, ki bi radi prevzeli znatno večje količine blaga, kot, ga jim v sedanji situaciji nudimo. Na izvoznem področju je bil plan tako količinsko, kot vrednostno nad planiranim. Večji izvoz na konvertibilo se pričakuje v juliju, tako za ladijske barve, kot za ostale premaze. 2. 3. TOZD »SMOLE« Nabava v -uvoz Zelo velike težave in kritičnost ustvarja pomanjkanje novih sodov in nemoč pri dobavi. Kljub vključitvi vseh jugoslovanskih proizvajalcev ni bilo možno dobiti zadostne količine embalaže, ampak komaj 50 %. Zato je potrebno posvečati uporabi rabljene embalaže večjo pozornost. Primanjkuje tudi surovin, predvsem toluola, tako da tudi minimalnih količin ni bilo možno dobaviti. Zaradi pomanjkanja deviz poteka uvoz surovin vsak dan slabše. S 6. junijem je bila izvršena 30% devalvacija dinarja, ki nas je močno prizadela, devizna situacija pa se ni zboljšala. ' V številkah je nabava naslednja: Plan v t I,—VI. 80 Izvrš. v t I,—VI. 80 Indeks izvrš. 80 g r-4 P, Izvrš. v t I.—VI. 79 Indeks izvrš. 80 izvrš. 79 j surovine — domače 4 074 3.631 89 2.297 158 surovine — uvozne 2.826 3.289 115 3.665 90 surovine skupaj 6.936 6.920 99 5.962 116 v 000 din Plan I,—VI. 80 Izvrš. L—VI. 80 Indeks izvrš. 80 pl. 80 Izvrš. I.—VI. 79 Indeks izvrš. 80 O) KO N surovine — domače 68.622 70.860 103 30.132 235 surovine •— uvozne 88.386 90.677_______103 79.587 114 sruovine skupaj 157.008 161.537 103 109.719 147 2. 4. TOZD »PREMAZI« Nabava uvoz Nabava domačih surovin kljub povečanju ne daje v celoti zadovoljivih rezultatov. Primanjkuje nekaterih važnejših surovin, in sicer toluola, sušilcev, cinkromata, cinkovega belila in še nekaj drugih surovin. Zelo velike težave in kritičnost ustvarja pomanjkanje novih sodov in nemoč pri dobavi. Problematika drobne litografirane in blank embalaže je še vedno kritična, izboljšala se je preskrba s srednjo embalažo. Spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pri delu Skupščina SR Slovenije je 25. junija 1980 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 16-988/80 z dne 3. julija 1980, začel pa je veljati 11.• julija 1980. Spremembe in dopolnitve zakona so zahtevale predvsem znane neurejene razmere pri zaposlovanju delavcev pri zasebnikih. Ti zaposlujejo več delavcev kot je dovoljeno z obrtnim zakonom, ne zagotavlja-; jo delavcem pravic iz delovnega razmerja, ne skrbijo za stanovanjske in delovne razmere itd. Določbe Zakona o varstvu pri-delu (Ur. i, SRS, št. 32/74) zahtevajo,: da morajo, - izvajalci, del na delovišču, kjer -opravljajo dela delavci iz več delovnih organizacij s pismenim dogovorom določiti skupne varnostne ukrepe in določiti osebo za u-sklajevanje teh ukrepov. Spremembe zakona pa nalagajo, da moramo, v tak pismeni dogovor vključiti tudi samostojne obrtnike. Če sklene organizacija združenega dela kooperantsko pogodbo s samostojnim obrtnikom, mora o tem obvestiti pristojni občinski organ inšpekcije dela. Na ta način bodo organi nadzora lahko imeli evidenco o opravljanju del posebnih obrtnikov na raznih deloviščih in vršili nadzor. Po novem zakonu mora organizacija združenega dela, pri kateri .izvajajo dela zasebniki, prijaviti pristojni inšpekciji dela in upravi javne varnosti vse težje nesreče, kolektivne nesreče in smrtne nesreče tudi za delavce, ki delajo pri zasebnem obrtniku. Do zdaj je taka obveznost veljala samo za delavce v lastni organizaciji. Področje evidenc, ki jih mora voditi vsaka organizacija združenega dela na področju varstva pri delu je dopolnjena še z dvema vrstama evidenc. Z dopolnitvijo 48. čl. Zakona o varstvu pri delu se zavezuje organizacija združenega dela, da vodijo evidenco o sklenjenih kooperantskih pogodbah s samostojnimi obrtniki in evidenco o prijavah nesreč pristojni inšpekciji dela in u-pravi javne varnosti. Končno je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu zvišal mandatne kazni, torej tiste kazni, ki se izterjajo na kraju samem. Te kazni so zvišane za desetkrat. Če je prej znašala kazen za delavce, če kljub poprejšnjem opozorilu ni uporabljal sredstev za o-sebno varstvo ali je odstranil varstveno napravo z delovne naprave 50 din, znaša zdaj 500 din. P. R. 12 let brez požara Proti koncu dopoldanske izmene, natančneje ob 12. uri in 20 minut je 30. julija gorelo ob šaržirnem pultu v obratu mešalnice. Najprej je zagorelo iz hoboka, v katerega je tovariš Kustec točil bencin (arbo II), nato pa so se vneli še nekateri ho-boki, ki so bili v bližini. Ko smo vprašali tovariša Kuste-ca, kaj je delal tik pred vžigom, je dejal: »Ker sem potreboval bencin, sem hobok obesil na iztočno cev in odvil ventil približno za četrtino. Ko je bil hobok napolnjen za več kot polovico, se je potegnil plamen. Takoj sem zaprl ventil in postavil hobok na tla. Požar so opazili ostali delavci in pričeli z gašenjem in odstranjevanjem materiala. Prva sta prispela Križaj Stefan in Milašino-vič Mile.« Požar je bil pogašen v nekaj trenutkih. Dogodek je bil tako vsakdanji, da ga večina ima za nepomembnega. Začetnih požarov smo navajeni, pogasimo jih in kmalu pozabimo. Zapisnike, ki jih napišemo, odložimo v arhive in stvar je končana. Vendar bi se vse skupaj lahko zapletlo ali celo tragično končalo. Da ni prišlo do širjenja požara je bila opravljena cela vrsta pravilnih ukrepov. Kaj bi bilo, če tov. Kustec ne bi takoj ustavil dotoka bencina? Kaj bi se zgodilo, če bi tov. Kustec zgubil prisebnost in hpbok z bencinom razlil? Morda celo po sebi? Kaj bi bilo, če ne bi bilo pripravljenih gasilnih naprav? Kaj bi bilo, če ne bi pričeli z gašenjem delavci, ki obvladajo postopke gašenja? »Milašinovič Mile in Križaj Štefan sta prispela prva,« nam je dejal Kustec. Obema pa zaupamo, da ravnata z gasilnimi aparati kot mojstra. Mile je več let v tekmovalni gasilski skupini. Pa ne samo ta dva. Vsi delavci v tem oddelku vedo, kaj je požar in kako se mu streže. Ker je steklo kot po maslu, se je dobro končalo. Škode ni bilo, poškodovanih ni bilo. Pa se bo vedno tako končalo? Nekega dne bo nekaj zatajilo in požar se bo razširil. Da ne bomo postavljali svojega premoženja in življenja na kocko, moramo skrbeti, da do požara sploh ne pride. Tudi ta požar bi lahko preprečili, če bi upoštevali zaščitne ukrepe. Pri raziskavi vzroka požara smo ugotovili, da se je bencin vnel zaradi statične elektrike, ker pri točenju ni bil vključen vodnik za ozemljitev. Vodnik je bil pripravljen, le vključiti bi ga bilo treba. Vendar nekateri to tako neradi delajo. Kdo (Nadaljevanje na 5. strani) GOLOB 4 Zaradi pomanjkanja deviz so bile težave pri nabavi surovin in uvoza. Kljub 30 % devalvaciji dinarja, ki je bila izvršena 6. junija, ki nas je močno prizadela, pa se situacija z devizami ni izboljšala. V številkah pa je prikaz nabavljenih surovin in embalaže naslednji: > t-i c > iS I b ~i 00 § it f-i t—4 O -M 05 >10 S >t N J. S5 >cd H surovine — domače 4.422 5.239 118 4.996 105 surovine — uvožene 5.052 3.790 75 4.481 85 surovine skupaj 9.474 9.029 95 9.477 9: interna nabava (oleof.) 2.551 2.541 99 2.230 IV v 000 din Plan v din I.—VI. 80 Izvrš. v din I.—VI. 80 Indeks izvrš. 80 pl. 80 Izvrš. v din 05 > i Indeks izvrš. 80 | izvrš. 79 surovine — domače 73.668 101.874 138 58.956 173 surovine uvožene 156.348 113.574 73 93.619 121 surov, skupaj 230.016 215.448 94 152.575 141 inter. nabava (oleof.) 77.905 75.771 97 47.147 161 3. KADRI V prvem polletju se število zaposlenih ni bistveno spremenilo na stanje 31. 12. 1979. Opazno je zaostajanje zaposlenih za planom, vendar težave pri preskrbi in nabavi surovin in embalaže ne dopuščata, da bi se število delavcev povečalo. Število zaposlenih: Stanje 31.12. 79 Plan kadrov za 1.1980 Stanje 30. 6.1980 Stanje 30.6.79 Indeks ! 30.6.1980 30.6.1979 TOZD »Smole« 116 116 111 108 103 TOZD »Premazi« 365 . 377 365 363 101 DSSS 184 194 184 188 98 DO »Color« 665 687 660 659 100 Pregled gibanja kadrov po kvalifikaciji: Novo zaposleni Skup. NK PK KV VKV NS SS ViS VS TOZD »Smole«. 4 1 1 — — 2 TOZD »Premazi« 12 4 2 3 — — 1 2 DSSS 6 1 1 3 — — 1 — DO Color 22 6 3 7 — — 4 — 2 Odšli Skup. NK PK KV VKV NS SS ViS vs TOZD »Smole« 7 2 1 — 3 1 TOZD »Premazi« 14 7 2 2 — — 2 — 1 DSSS 6 1 1 2 — 1 — — 1 DO Color 27 10 4 4 — 1 5 1 2 Premestitev znotraj DO: 2 delavca — KV, in sicer iz TOZD »Smole v TOZD »Premazi«. Vzroki prenehanja delovnega razmerja so naslednji: — sporazumna prekinitev 20 delavcev — odslužen j e vojaškega roka 1 delavec — upokojitev, smrt 3 delavci ■— hujša kršitev delov, obveznosti 3 delavci Fluktuacija Analize preteklih let kažejo, da se fluktuacija giblje med 7,5 in 9,2 %. V prvem polletju pa je fluktuacija naslednja: TOZD »Smole« 6 °/o TOZD »Premazi« 3,8 % DSSS 3,2 % DO »Color« 4,1 %_ 4. FINANČNO POSLOVANJE OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 30. 6. 1980 TOZD »Smole« TOZD »Premazi« DSSS DO »Color« CELOTNI PRIHODEK 238,914.535 489,442.837 23,075.121 751,432.493 PORABLJ. SREDSTVA 188,660.963 402,031.343 6,132.414 596,824.720 DOHODEK 50,253.572 87,411.494 16,942.707 154,607.773 CISTI DOHODEK 34,356.486 58,701.507 15,998.423 109,056.416 — osebni dohodki DEL ZA SKUP. PORABO OD TEGA ZA: 8,877.775 26,054.586 13,644.421 48,576.782 — druge namene 468.000 1,922.000 984.900 3,374.900 — stanov, izgradnjo — topli obrok — 521.713 1,519.121 804.692 2,845.526 prehr. del. SREDSTVA REZERV 369.082 1,170.579 564.410 2,104.071 del za rezerv, sklad DEL ZA POSLOVNI 1,256.339 2,185.287 — 3,441.626 SKLAD 22,863.577 25,849.934 , — 48,713.511 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA za obdobje I.-VI. 19S0 DO »COLOR« Naziv kazalca a N S Izkazan v 1979 1980 Indeks j 1. Dohodek na delavca din 147.716 245.409 166 2. Dohodek v primerjavi s povpr. uporabi j. sred. % 17,97 24,44 136 3. Doseženi čisti dohodek na delavca din 96.341 173.105 180 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom % 11,47 33,73 294 5. Akumulacija z primerjavi s čistim dohodkom % 17,59 47,82 272 6. Akumulacija v primerjavi s povpr. upor. sred. % 2,06 8,25 400 7. Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca — mesečno povprečje din 13.233 15.053 11.4 8. Čisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje din 7.764 8.916 115 9. Izločanje iz oseb. dohod, na delavca — mesečno povprečje din 3.290 3.964 120 10. Izločanja iz dohodka na delavca din 18.666 35.275 189 11. Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno uporabi j. sredstvi % 3,42 9,66 282 12. Povprečno uporabljena sredstva na delavca din 822.213 1,003.981 122 13. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi % 122,68 125,91 103 14. Celotni prihodek v primerjavi s povpreč. uporablj. sred. štev. obr. 1,33 X 1,71 X 129 15. Izguba na delavca din — — — 16. Dohodek v primerjavi z načrtovanim °/o 107,35 130,41 121 17. Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrtovanim % 97,39 89,80 92 18. Povprečno število delavcev po stanju konec meseca abs. znes. 655 660 101 (Nadaljevanje s 4. strani) ve zakaj? Morda mislijo, da je nepotrebno, saj se včeraj ni nič zgodilo. Res je! Že 12 let se ni zgodilo. Ves čas, kar obratuje nova tovarna, statična elektrika ni povzročila požara. Zadnjikrat je bilo nekaj podobnega pred dvanajstimi leti v starih obratih. Da, dvanajst let je dolga doba, toda zelo' kratka, če rečemo, da bomo vsakih dvanajst let pogoreli. Zato se pri iztakanju vnetljivih tekočih ravnajmo po naslednjih varnostnih merah: 1. gibljivi vodnik pritrdimo s sponko na posodo, v katero točimo; 2. posodo postavimo čim višje, da bo prosti pad tekočine skozi zrak čim krajši in da bo mešanje tekočine v posodi, v katero točimo, čim manjše: 3. Curek tekočine naj teče po o-bodu posode; 4. ko začnemo stakati, moramo ventil čim manj odpreti, nato pa postopoma odpirati (največ statične elektrike nastaja, ko začnemo stakati in pri večjih hitrostih); 5. sponko z vodnikom ne smemo priključiti preblizu površine, kjer so hlapi tekočine: (ne na veho, ampak na obod, ne na zgornji rob ho-boka, ampak na obod) 6. uporaba posod, ki ne prevajajo električnega toka (umetne mase) ni dovoljena. P. R. »Avtomatska« polnilnica v obratu Rakovnik... COLOR 5 Ali res nimamo nikogar, ki zasluži štipendijo Titovega sklada? Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in o-trok delavcev SR Slovenije je razpisala za šolsko leto 1980/81 naslednje štipendije: — 50 štipendij za mlade delavce, ki se vključujejo v izobraževanje iz dela — 50 štipendij za mlade delavce, ki se vključujejo v izobraževanje ob delu — 50 štipendij za otroke delavcev — učence srednjih šol — 50 štipendij za otroke delavcev — študente visokih šol Kandidati za podelitev štipendij morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Mladi delavci: — da imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj (delovne dobe) — dokazujejo pri svojem poklicnem delu posebno nadarjenost in prizadevnost (doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov, inovacije, dosedanje izpopolnjevanje) — aktivno delajo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in društvih, samoupravnih organih in skupnostih — se odločajo za usmerjeno izobraževanje v skladu s kadrovskimi potrebami organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti — niso starejši od 30 let Otroci delavcev: — da so vpisani v srednjo, višjo ali visoko šolo — dosegajo v srednjih šolah praviloma odličen uspeh — dosegajo na višji ali visoki šoli povprečno oceno 8 oziroma nadpovprečne študijske uspehe, kar mora potrditi svet visokošolske delovne organizacije — aktivno delajo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in društvih, samoupravnih organih in skupnostih Za prvi letnik srednjih šol štipendij ne bodo podeljevali. Kandidate lahko predlagajo: — samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti — organi družbenopolitičnih organizacij — samoupravne interesne skupnosti — krajevne skupnosti in — vzgojnoizobraževalne organizacije Rok za prijavo je bil 30. junij 1980. Naša DO ni prijavila nobenega kandidata, kljub temu da smo o razpisu obvestili vse delavce. Prav te dni pa smo dobili sporočili iz Zveze sindikatov Slovenije, da je do roka prišlo premalo prijav. Predlagamo, da DPO, predvsem sindikat pregledajo možne kandi- Priprava površine za nanašanje premaznih sistemov je bistvo dobre zaščite. Pri lesu je to brušenje, pri kovinskih površinah pa je najustreznejši in najkvalitetnejši način za odstranjevanje korozijskih ostankov peskanje. Za poceni denar smo nabavili pe-skalno pištolo z vsem potrebnim inventarjem, fantje so v stari sintezi našli prostor, ga predelali in iz neuporabnega hodnika je nastala lična laboratorijska peskalnica. V kotu aplikativnega laboratorija v razvojnem sektorju že nekaj let sameva neuporabna De-Vilbisova airless brizgalna naprava. Članom skupine za antikorozijo pomeni dober airless pri kontroli in testiranju debeloslojnih (DS), premazov z visoko vsebnostjo suhih snovi (high soliti) in premazov brez topil (BT), nepogrešljiv pripomoček za aplikacijo. Letos se je ponudila priložnost za ugoden nakup, saj so v novomeškem Novolesu začeli izdelovati ta- date v TOZD in DSSS in jih predlagamo za Titovo štipendijo. Rok je 31. 8. 1980. Vsi, ki so zainteresirani, oz. menijo, da izpolnjujejo pogoje, naj se čimprej oglasijo v kadrovskem oddelku. B. R. ke naprave po licenci priznane firme WIWA. Tako smo lahko za dinarje nabavili prvovrsten aparat WIWA Airless 5000 F, ki je univerzalna premična airless brizgalna naprava za nanašanje najrazličnejših temeljev, polnilcev, lakov in emajlov, bitumenskih in katranskih premazov, vodotopnih materialov. Zaradi izredno visokega delovnega pritiska (350 barov) omogoča nanašanje debeloslojnih, high solid, pa-stoznih in BT premazov. Tehnični podatki: — tlačno razmerje 66:1 — zmogljivost 51/min. — potrebni zračni pritisk 6 barov — prostornina tlačnega cilindra 35 cm3 — poraba zraka 150—300 l/min. Razveseljivo je, da so za vgraditev in montažo obeh novih pridobitev v RTK sektorju pokrbeli fantje iz grupe za antikorozijo in mojster Kalan, ki je ideje uresničil. NOVICE IZ RAZVOJNEGA SEKTORJA Frane Skrb za načrtno pridobivanje kadrov V razpisu kadrovskih štipendij v dnevnem časopisu »Delo« za šolsko leto 1980/81 je naša delovna organizacija razpisala naslednje štipendije: TOZD SMOLE — kemijski procesničar — 2 štipendiji — kemijski tehnik — 1 štipendija TOZD PREMAZI DSSS Za štipendijo na ESŠ je zaprosilo 7 kandidatov: Kmetič Jana, Košir Nevenka, Bečan Irena, Plešec Irena, Jenko Vida (vse I. letnik), Dobnikar Mira (II. letnik) in Luštrik Maruša (IV. letnik). ODR DSSS je po pregledu prošenj sprejel sklep: Na ESS se podeli štipendija Dobnikar Miri, glede na njen učni uspeh in socialno stanje. Na razpisano štipendijo na EF sta se prijavila dva kandidata in sicer Tršan Marko in Pečnik Stanka. ODR DSSS je na svoji 15. seji dne 7. 8. 1980 sprejel sklep, da se štipendija na EF ne podeli, ker sta oba kandidata vpisana v I. letnik. Priporoča pa, da se kandidata ponovno prijavita na razpis po uspešno končanem I. letniku. B. R. — kemijski procesničar — 2 štipendiji Ti dve štipendiji v dnevnem časopisu nista bili objavljeni. Imeli pa smo tudi interno objavo na Osnovni šoli Smlednik. — kemijski tehnik — 2 štipendiji — dipl. ing. kem. tehnologije — 2 štipendiji. DSSS — ekonomski tehnik — 1 štipendija — diplomirani ekonomist — 1 štipendija Na sestanku skupne komisije za podelitev štipendij TOZD SMOLE in TOZD PREMAZI dne 18. 7. 1980, so člani komisije sklenili, da se podelijo štipendije naslednjim dijakom in študentom: TOZD SMOLE Na razpis za kemijskega proces-ničarja se ni prijavil noben kandidat. Bogataj Anton pa je zaprosil za štipendijo na poklicni laborantski šoli. Komisija je sprejela sklep, da se mu štipendija podeli, v kolikor se je pripravljen vpisati na šolo za kemijske procesničar j e. Na razpis za kemijskega tehnika sta se prijavila dva dijaka Pestot-nik Roman (I. letnik) in Korenčič Marta (IV. letnik). Komisija je o-bema dijakoma podelila štipendijo. TOZD PREMAZI Na razpis za kemijskega procesničar j a se je prijavila Kršinar Aljeta (II. letnik). Komisija ji je podelila štipendijo. Za štipendijo na TSS — smer kemija so zaprosili trije dijaki. Komisija je podelila štipendijo ' Berglez Juriju (II. letnik) in Košir Nevenki (I. letnik). Prošnje Mašinovič Vesne komisija ni obravnavala, ker kljub vabilu ni prišla na razgovor. Za študij na FNT je komisija podelila dve štipendiji in to Rutar Petri (II. letnik) in Pečenko Boštjanu (III. letnik). Prošnje Bernik Slavka (I. letnik) komisija ni obravnavala, ker ni prišel na razgovor. Naše športne igre Leto 1980 je olimpijsko leto, praznik vse svetovne športne srenje. Zaradi znanih razlogov so letos odpadle majske igre barvarjev, kar je marsikomu vzelo voljo za redno vadbo. Da športna aktivnost med našimi delavci ne bi zamrla, smo v okviru športnega društva sklenili organizirati športni dan, Colorjevo olimpiado v malem. Jesen je kot nalašč za merjenje moči in določili smo soboto, 20. septembra za dan preizkušenj. Predlog celodnevnega poteka: Pričetek ob 7.30 na igrišču Partizana z nagovorom pokrovitelja in otvoritvijo iger. — Ob 8.30 bo na igrišču osnovne šole v, Preski skupinski start krosa. Tekmovalci se bodo potegovali za lovorike v ekipni in posamezni konkurenci, pri čemer ekipo (predvidoma) sestavljata tekmovalka in tekmovalec, za čas pa se šteje seštevek obeh časov. Dolžina proge 2000 metrov za ženske in 5000 m za moške. V dopoldanskem času se bodo pričela tudi ostala tekmovanja: KEGLJANJE m — Mali nogomet — nogometno igrišče ali Partizan. — Odbojka v telovadnici osnovne šole. — Balinanje — balinišče ob Sori, ekipa šteje tri tekmovalce. — Šah — predvidoma že v petek popoldne v sejni sobi. Ekipa šteje tri člane, tekmujejo pa v posamezni in ekipni konkurenci. V popoldanskem času bodo še tekmovanja: KOŠARKA m — košarka na igrišču Partizana — vlečenje vrvi na igrišču Partizana. Ekipa šteje šest članov. Zaključek iger s podelitvijo kolajn in priznanj ter skromno zakusko bo predvidoma ob 19. uri v sejni dvorani v Medvodah. — Kegljanje — na kegljišču Hidro — posamezno in ekipno. Tekmovalci mečejo po 100 lučajev, ženska ekipa šteje dve tekmovalki, moška pa tri tekmovalce. — Namizni tenis — v Partizanu, tekmovanje je posamezno in ekipno. Ekipa šteje 2 tekmovalca(-ki). — Streljanje — jedilnica v Preski; tekmovanje posamezno in ekipno; ekipa šteje dva člana. Tekmovalci se bodo torej pomerili v desetih panogah. Ekipe lahko prijavijo oddelki, obrati ali TOZD oz. DSSS. Vabimo vse člane kolektiva k čim množičnejši udeležbi, saj se bo v široki izbiri panog našlo prav gotovo za vsakogar nekaj. Podrobnejša navodila, dokončen urnik tekmovanj in seznam odgovornih za posamezne discipline bo objavljen najkasneje 14 dni pred igrami na oglasnih deskah. Do takrat pa vsem mnogo uspeha pri treningih. Frane NASA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — Prva delovna spoznanja Med »dopustniškima« mesecema julijem in avgustom smo v naši delovni sredini srečevali številne nove, mlade sodelavke in sodelavce. S posredovanjem študentskega servisa je opravljalo počitniško delo kar 49 deklet in tatnov, ki so za o-pravljena dela in naloge bili nagrajeni od 36 do 50 dinarjev na uro. Obvezno prakso pa j SSL :zl, ST ‘ p K. 9 X 7“ O R J R ti ji E 7" X. / O K -S / a j m /V o R M R G R Ša O M R B- X O & £ > *■ r s5 7* / c" £ /v h -9 /V s T. « |o T / E™ // / K R Kr N O -S m r R o G / p E~r p T O Z šu » /V / h z r K P £ L / sr K o o. R /V * T fe K >s £\N O // K u p / R /9 T /. m / L / G iz R o 3\« =r Z" AZ * /9 / X Z — / l P * Z H /9 J> O >v -9 5= p N f y Z -9 / X O /v / -7 /9 TZ., SL J -S S* -9 9 V ✓ J O r P c. * T P T 3 O sr £ /V R < Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 89 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih skladišča gotovih izdelkov v TOZD »Smole«. Komisija v sestavi Vaclav Bačnik, Tone Žnidaršič in Majda Možina je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Vido Tršan, drugo nagrado 150 din prejme Helena Kajzar, tretjo nagrado 100 din pa Franci Jordan. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! MEDVODE Planine Planine naše, sončne, mile v svoj objem so me zvabile. Po divjih stenah, po prepadih, po drugih še gora zakladih me vodi lepa, težka pot. Planote s cvetjem okrašene me vabijo vse prerojene. Začarale so me prekrasne skale in doline, vem, da ljubezen do gora nikoli me ne mine. Ko z njih odhajam, gledam v vrh planin, ki ne poznajo trohice ravnin. Takrat si rečem tiho, a vesela vsa: »JAZ SEM OTROK GORA.« / M. Mohar, OŠ Preska Neusmiljeno me je jezdil , težak nahrbtnik Sobota popoldne je. Z dolgimi koraki merimo cesto iz Kota proti Mojstrani. Preveč se ne smemo o-botavljati, saj moramo ujeti avtobus. Osem nas je in precej tiho smo; celo Danetu, ki je celo pot vrtel na 78 obratov, se je plošča ustavila. Samo pesek škriplje pod težkimi čevlji. Poslušam to neskončno melodijo in podplati me bole. Oh, kako se vleče ta pot. Da bi pozabil na bolečino in utrujenost skušam zbrati nekaj vtisov zadnjih dveh dni. Samo osem se nas je včeraj zbralo na medvoški avtobusni postaji. Pogrešali smo nekatere redne člane naših pohodov, pa tudi nekaj drugih, ki so sicer imeli namen, vendar iz takih ali drugačnih razlogov niso šli. Verjetno se je večina ustrašila muhastega in prbcej hladnega vremena. Pa se nas je kar usmililo to presneto vreme. Trenta se je kopala v opoldanskem soncu, ko smo izstopili iz avtobusa, si nadeli nahrbtnike in odkorakali proti dolini Zadnjice. Vseskozi nam je obzorje zastirala mogočna 1100-metrska severna stena Kanjavca. Večkrat sem se ustavil in zrl vanjo, kako vsa v senci, mokra od talečega se snega razkazuje svojo trdo veličino. Kar vesel sem bil, da nisem nekje v njenem prostranstvu, ampak lepo hodim po nadelani poti proti koči na Doliču. Nahrbtnik me je neusmiljeno vlekel k tlom in obleka se mi je lepila na prepoteno kožo. Nikoli več ne grem v kavbojkah v gore! Proti jutru nas je prebudilo šumenje dežja, ki se je zlival po strehi nad našimi ležišči. Počasi smo krenili proti Planiki. Medtem se je dež že spremenil v sneg, ki ga je veter neusmiljeno nabijal v razgrete obraze. Vetrovke so šumeče frfotale in dežniki so se nam obračali v sunkih vetra. V Planiki smo se o-krepčali in se uspavali ob misli, da nam na vrh sploh ne bo treba. Pa ni bilo nič iz tega; vreme se je umirilo, megle so se pričele dvigati, veter je ponehal in treba je bilo na vrh. Spet so nas zajahali nahrbtniki. Najprej smo srečali strmo snežišče, pa zasnežene skale, žične vrvi, greben, spet strmina in že smo na vrhu. Prave zimske razmere. Aljažev stolp je komaj malo gledal iz snega, okrog pa sama mlečna belina, da so nas bolele oči. Nikamor se ni videlo. Škoda. Samo še nekaj posnetkov in ostal nam je samo še spust v dolino. J. Š. Gibanje kadrov v času od I. 2. do 31. 7. 1980 PRIŠLI - ODŠLI PRIŠLI: TOZD »Smole« 1. VRTNIK Janez 2. SABLJIČ Dušan 3. KNEZ Zvonko 4. MILOVANOVIČ Rajko TOZD »Premazi« 1. ŠOBAT Milan 2. RAJBAR Jože 3. TURŠIČ Dušan 4. POPADIC Stevo 5. FEJZULAHU Rahman 6. SUŠA Dinko 7. SVOLJŠAK Jana 8. VUKOVIČ Stevan 9. JAŠARI Jašar 10. ŠEST ANO VIC Igor DSSS 1. OJSTRŠEK Lidija 2. ŽAGAR Stanislav 3. DRMOTA Magdalena 4. TODORAN Dara 5. ClCA Dragojla 6. ERŽEN Jana 7. HRUP Marjan 8. REŠO Safija ODŠLI: TOZD »Smole« 1. FIC Borislav 2. FOJKAR Terezija 3. MIRKOVIČ Pavle 4. FERIZOVIC Ibrahim TOZD »Premazi« 1. SMOLIČ Franc 2. RAC Jožef 3. POPOVIČ Dragoljub 4. BOHAR Milena 5. SIJAMHODŽIČ Hilmija 6. ŠABIČ Ismet 7. GRKMAN Lidija 8. ŠOBAT Milan 9. KEDIC Mehmed 10. SKUBIC Ivan 11. BIZJAK Janez 12. PAVLIC Albert 13. REKHEPI Shaban DSSS 1. BARIŠIC Mato 2. BANDELJ Vladimir 3. OJSTERŠEK Lidija 4. LJUBlClC Anica 5. JAMNIK Frančiška 6. BOGATAJ Miroslava 7. SOKOLJA Arifa 8. TRINKAUS Ernest PREMESTITVE (iz TOZD »Smole« v TOZD »Premazi«): MAGDALENIC Katarina KOSEC Franc COLOR 9 Končno tudi v Medvodah stanovanjska zadruga!? Na pritisk krajanov Medvod, predvsem pa na pritisk strokovnih delavcev v kadr.-spl. Službah delovnih organizacij v Medvodah je bil končno po dveh letih pri KS Medvode ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske zadruge. Stanovanjska zadruga naj bi na celotnem področju reševanja stanovanjske problematike opravljala a) združenem svetu b) organu samoupravne kontrole storitve za krajane KS Medvode, Preske, Vaš, Goričan, Sore in Senice. Jasno je, da bi se v delo zadruge lahko vključili tudi krajani drugih KS v okolici Medvod in seveda OZD v medvoški regiji. Zadružna gradnja ima precej prednosti pred klasično, individualno, saj svojim članom nudi pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo stanovanj, gradnjo družin- skih stanovanjskih hiš in pridobivanju kreditov in ostalih ugodnosti svojim članom. Člani zadruge (odvisno kako je zadruga organizirana) lahko prek nje kupujejo material brez prometnega davka, kupijo parcele pri usmerjeni gradnji po izklicni ceni itd. Po zakonu o stanovanjskih zadrugah mora podpisne izjave o ustanovitvi stanovanjske zadruge podpisati najmanj 30 članov, ki ob včla-njenju vplačajo ustrezno pristopnino, katero zadruga vrne po dograditvi bivalne enote oz- po prenehanju članstva v zadrugi. Za normalno poslovanje morajo bodoči zadružni- . ki podpisati ustanovitveno pogodbo, sprejeti statut zadruge in ostale samoupravne splošne akte, ki so zato potrebni. Iniciativni odbor prosi krajane Medvod in okolice in delavce v OZD V medvoški regiji, da sporoče eventualni interes za vstop oz. včlanitev v stanovanjsko zadrugo. Zato je pripravljen tudi vprašalnik, ki je popolnoma neobvezen in ne bo služil i kot prioriteta’ za včlanitev, posebno kar se tiče' točk-2. in 3.- Odločili- Smo se, da vprašalnik priobčimo v našem internem glasilu.. Vse delavce, interesente za včlanitev v zadrugo naprošamo, da vprašalnik izrežejo in ga pošljejo (izpolnjenega) na naslov KS Medvode, 61215 Medvode — Iniciativni odbor za u-stanovitev stanovanjske zadruge. S surovinami (predvsem uvoženimi) je vse težje ... . INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV STANOVANJSKE ZADRUGE PRI KRAJEVNI SKUPNOSTI MEDVODE-; k VPRAŠALNIK. Podpisani .....................'.............................. Stanujoč ...........i................:......-................. Zaposlen v ...;...'i.......................................... Delovno mesto ................................................ Poklic ....................................................... 1. želim postati član stanovanjske Zadruge »Medvode« za: a) gradnjo stanovanja b) gradnjo družinske stanovanjske hiše 2. V okviru stanovanjske zadruge sem pripravljen(a) opravljati naslednje vzajemne (brezplačno) naloge v strokovnem združ. odboru: a) organizacijsko-upravne naloge b) finančno-računovodske naloge c) gradbeno projektne naloge d) nabavne naloge e) nadzorne naloge 3. V okviru stanovanjske zadruge sem pripravijen(a) opravljati samoupravne naloge v naslednjih samoupravnih organih stanovanjske zadruge: 4. V okviru stanovanjske zadruge ne želim opravljati nobene zgoraj navedenih nalog. Medvode, .......................... Podpis: Vprašalnik služi izključno evidenci možnih članov in ne kot prioriteta. Izpolnjene vprašalnike pošljite na zgornji naslov najkasneje do 25. 8. 1980. Vse interesente bomo povabili na ustanovni zbor, kjer. bo sprejeta ustanovna pogodba, statut zadruge ter izvolili organe zadruge. Color v sliki in besedi Emil Kotnik pri zahtevnem popravilu ... Le kaj vse se skriva za temi zapornicami? Vsakdanji delovnik Franca Jazbeca v obratu Rakovnik ... Brez pridnih rok ne gre; Janez Lampič pri nakladanju soda v kombi... S prazno embalažo je treba ravnati previdno ... (Ne)obrušene misli Tudi potem, ko bomo vsi enaki, bodo jahali samo nekatere osle. Na Kitajskem v vrtcih pomagajo varovati otroke upokojenci, pri nas pa to ni potrebno. Naši otroci bodo namreč upokojenci, preden bodo sprejeti v vrtec. Tovariši, v Ustavi in Zakonu o združenem delu so zapisane vse delavčeve pravice. Uporabimo torej pravico, da smemo prebrati tudi zapisane dolžnosti! Beseda »občevanje« ima v glavnem dva pomena. V »Colorju« predvsem drugega. Beseda ni konj, konji so tisti, ki ji verjamejo. Ni res, da nekateri trpe zaradi drugih. Navadno je to zaradi prvih. Pri nas so nekateri ljudje resnično nenadomestljivi, Ko bodo (?) namreč odšli iz DO> namesto njih ne bo potrebno zaposliti novih delavcev. COLORJEVE INFORMACIJE št. 7 (98) leto 9., julij—avg. 1980. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostlč, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. septembra 1980. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče. Dopisujte v naše glasilo!