GLAS
LETO XXIII. ŠT. 1 (1063) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. JANUARJA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Mesec verskega
tiska
  ravzaprav bi skorajda pošteno morali
zapisati, da je nekoč bil januar mesec
verskega tiska, saj se danes malokdo še
spomni, da je prvi mesec v letu tudi to.
Včasih so naši duhovniki o tem govorili,
podpirali verski tisk in tudi pripravljali
nabirke za podporo verskemu tisku,
predvsem pa so dejavno pomagali, da se je
verski tisk širil, prebiral, da je bil živo
vezno tkivo vsake verske skupnosti pri
nas.
Sami vemo, kako je danes, duhovnikov
imamo vse manj, pa tudi vse manj nas je,
ki se redno udeležujemo nedeljskih in
drugih maš in se čutimo del Cerkve.
Življenje se je spremenilo, družba se je
spremenila, spremenili smo se tudi sami
in vendar imajo časopisi, kot je naš Novi
glas, ki iz tedna v teden poroča o naši
narodni skupnosti in verskem življenju
naših malih verskih skupnosti, še svojo
veljavo.
Zavedamo se, da so nam najbolj zvesti
prav starejše naročnice in naročniki, prav
zato je izjemne važnosti, da vztrajamo v
tiskani obliki, saj starejši ne berejo na
svetovnem spletu, kjer smo tudi prisotni
in skušamo tudi tam nagovarjati z našimi
vsebinami predvsem mlajše ljudi, ki ne
posegajo skorajda več po časopisih.
Skorajda preroško nam zvenijo besede
svetega očeta, ki nas je pred leti nagovoril,
naj vztrajamo, časnikarjem in vsem
kristjanom, predvsem duhovnikom in
tistim, ki so najbolj dejavni v Cerkvi, je
naročil, naj gremo na obrobje, naj iščemo
na periferiji ljudi, o katerih zmotno
mislimo, da niso pomembni.
Vse bolj se nam zdi, da postajamo tudi
sami del tega obrobja, svetovni splet
namreč zadnja leta z neverjetno hitrostjo
drobi in melje identitete majhnih
skupnosti, tako narodnih kot verskih. Če
nimamo varnih in gotovih sidrišč,
oprijemljivih kamnov, nas bo zagotovo
odneslo in se bomo izgubili v
neprepoznavni gmoti te nedoločljive
družbe današnjega globaliziranega sveta,
kjer si lahko ti samo, če veš, kdo si, kaj si,
od kod prihajaš in kam greš.
Kot narodna skupnost sami dobro vemo,
kaj pomeni vztrajati v jeziku, vztrajati v
življenju in ohranjanju naše slovenske
kulture, identitete. Kot še predobro vemo,
koliko naših članov se je izgubilo za
vedno.
Kot kristjani se zavedamo, da smo danes
manjšina v manjšini, a če smo zvesti
svojemu krščanskemu in narodnemu
izročilu, ohranjamo tudi v današnji
brezoblični globalizirani družbi svoj obraz
in svoj jaz!
In navsezadnje povejmo že enkrat, kako
lepo je to naše vztrajanje, ta naša zaveza
slovenskemu jeziku, narodni pripadnosti,
to naše slovensko krščansko izročilo in
seveda vera, ki smo jo prejeli od naših
dedov in babic ter staršev in jo moramo
prenašati našim otrokom v družini naprej,
kot nam je te dni naročil papež Frančišek.
Lepo je, ja, imeti svoj obraz, svoje izročilo,
vero, smisel, zavezo življenju!
P
foto dpd 
  aša sodelavka nam je poslala tale zapis:
Obljubila sem vam, da vam bom pisala iz Etio-
pije, kamor sem šla za en mesec kot prosto-
voljka.
Poleti sem v Družini našla neki majhen oglas, ki je
vabil mlade k prostovoljnemu delu v misijone v Etio-
pijo. Že zelo dolgo sem si želela iti v Afriko pomagat
v kak misijon. Kaj pa naj zdaj naredim, saj nisem mla-
da! Vseeno sem napisala pismo na elektronski naslov,
ki je bil naveden v oglasu.
Povedala sem, da sem že za penzijo, a da nisem ne iz-
birčna ne razvajena in da ra-
da pomagam in sem pripra-
vljena prijeti za vsako delo,
še posebno tam, kjer najbolj
potrebujejo pomoč. Odpisal
mi je pater Jože Andolšek in
tako se je začela odpirati pot
v Etiopijo. Odpotovala sem
9. decembra. Po poti od Pi-
rana do Brnika je snežilo in
vmes so bili zaradi snega še
zastoji na cesti. Vseeno sem
prišla na letališče dovolj zgo-
daj. S Turkish airlines sem le-
tela do Istanbula in tam šest
ur čakala na letalo za Adis Abebo. Vedno sem se bala
vožnje z letalom, tokrat pa se mi je zdelo, kot da sem
v nebesih. Leteti nad oblaki, ki so kot kopice snega ali
kot mirno belo morje, nad katerim sije sonce, a ti veš,
da spodaj sneži in je mraz...
/ str. 4
Špela Pahor
N
www.noviglas.eu
Navdušujoče glasbeno voščilo
Prvo pismo iz Adis Abebe
Čeprav so ljudje
revni, imajo
nasmejane oči
55. Dan emigranta v Čedadu
Zaskrbljeni zaradi
izseljevanja!
  a praznik Sve-
tih treh kral-
jev je bil v
Čedadu Dan emigran-
ta, največji praznik Be-
nečanov in njihovih
prijateljev, ki je lep kul-
turni dogodek, a tudi
dan, ko Beneški Slo-
venci uprejo pogled v
prihodnost. Iz osred-
njega govora Renza
Matteliga je zavela veli-
ka zaskrbljenost nad
usodo beneških ljudi,
ki se zaradi neustreznih
infrastruktur izseljuje-
jo, prav tako je porazno
dejstvo, da doživlja Be-
nečija demografski ko-
laps. Evropski poslanec
Herbert Dorfmann pa
je nagovarjal prisotne,
naj se zavedo pomena
jezika in predvsem ak-
tivne politike v narod-
ni manjšini, prav zato
poziv k podpisu petici-
je za narodne manjšine
v EU. Na prireditvi so že
prodajali knjigo o življenju in delu Viljema Černa, ki jo je
napisal Igor Tuta. Lep poklon velikemu možu, ki smo ga
redno srečevali na Dnevu emigranta. Prisotnost mladih je
govorila o tem, da njegovo delo ni bilo zaman.
/ str. 3
Jurij Paljk
N
Herbert Dorfmann
(foto JMP)
Renzo Mattelig
(foto JMP)
Božični koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
Svet okrog nas11. januarja 20182
Povejmo na glas
Več zaupanja namesto prepovedi
ZCPZ Gorica / “Govorica manjšine na spletu”
Projekt  je dokončan
  rojekt Govorica manjšine
na spletu, ki si ga je
zamislilo Združenje
cerkvenih pevskih zborov
Gorica, je pod streho. Dne 28.
decembra 2017 sta njegove
rezultate v galeriji Ars na
Travniku v Gorici predstavila
predsednik ZCPZ Dario
Bertinazzi in koordinator
projekta Albert Devetak.
Na tretji, sklepni, konferenci
(konec julija so predstavili sam
projekt, prve dni decembra
opravljeno delo) je Bertinazzi v
uvodnem pozdravu poudaril,
da je šlo za pravi izziv, saj je bil
projekt kar zahteven, sploh pa
je za ZCPZ predstavljal nekaj
popolnoma novega. Kot znano,
gre za portal, ki želi z
P neobičajnimi in inovativnimioprijemi ovrednotiti slovenskijezik ter zgovorinsko in
kulturno dediščino naše
slovenske jezikovne skupnosti v
Furlaniji Julijski krajini. Kot tak
vključuje vrsto različnih
načinov izražanja: govor,
pesem, glasbo, umetnost,
zgodovino, ljudsko izročilo itd.
“Svet se danes vrti hitreje kot
nekoč”, je še dejal Bertinazzi,
ki se dobro zaveda, da je danes
vnešena informacija na
svetovni splet morda jutri že
zastarela. Zato, je podčrtal, se
je projekt res končal, a delo se
bo nadaljevalo: sproti ga
nameravajo dopolnjevati in
bogatiti. Ker gre za podvig, ki
ni zgolj izraz neke kulturno-
glasbene organizacije, ampak
skuša predstavljati celotno
ozemlje, na katerem prebiva
naša manjšinska skupnost, bi
pri ZCPZ od uporabnikov radi
prejeli “čim več povratnih
informacij, mnenj in
dobronamernih kritik”. Tako
bodo projekt lahko še
kakovostno nadgradili, saj je
njihov cilj predstaviti našo
skupnost ne kot neko folklorno
skupnost, temveč kot narod, ki
tu živi več kot tisoč let in ima
svoj jezik, zgodovino, kulturo,
šole, gospodarstvo in ne
nazadnje tudi organizirano
redno delovanje naših zvez,
združenj in društev. Za
opravljeno delo se je Bertinazzi
srčno zahvalil vsem članom
ekipe, ki so delali pod
vodstvom koordinatorja
Alberta Devetaka. Ta je nato
podrobneje spregovoril o
samem projektu,
ki zajema 32 občin
iz videmske,
goriške in tržaške
pokrajine. V
ljudeh, ki obiščejo
naše kraje, bi radi
vzbudili veselje in
radovednost, da bi
se v naši deželi
ustavili dlje in še
kaj več izvedeli o
nas. Trenutno je
na portalu zbranih
okrog 20 video
posnetkov, ki s
podobami,
govorico in
podnapisi še najlepše
ponazarjajo različne vsebine, s
časom pa bodo dodajali še
druge. Tudi Devetak je
poudaril, da so pri projektu
želeli dati posebno pozornost
mladim, ki so se odzvali v
lepem številu in radi sodelovali.
Skupno je bilo v delo okrog
projekta vključenih okrog 300
oseb. Vsebine portala bodo
prevedene v več jezikov. O
prevajanju in težavah pri tem je
na koncu na kratko spregovoril
strokovni sodelavec Tadej
Pahor. Logotip projekta (na
mali sliki) pa je izdelala Monica
Quaggiato.
Sad podviga, spletni portal
www. govorica. eu, bo aktiviran
v kratkem. / DD
Vodstvo DS predstavilo Slovenski skupnosti četverico 
Možni kandidati na listi DS
za rimski parlament
  elegacija stranke
Slovenska skupnost
(deželni tajnik Igor
Gabrovec, predsednik Peter
Močnik in oba pokrajinska
tajnika Julijan Čavdek in
Marko Pisani) se je zadnje
dni decembra odzvala
vabilu deželnega vodstva
Demokratske stranke in
njene slovenske
komponente na sestanek,
na katerem je DS
predstavila četverico
možnih slovenskih
kandidatov na listi DS za
rimski parlament, o katerih,
kot je bilo povedano, bo
vsekakor merodajno
odločala DS na vsedržavni
ravni. Slovenski kandidat
DS naj bi nastopal kot
nosilec v posebej zarisanem
enomandatnem okrožju za
poslansko zbornico, ki
zajema večji del slovensko
naseljenih občin, ali na
drugem mestu v
proporcionalni listi za
senat.
Stranka SSk je sprejela v
vednost predlog DS in bo z
njim seznanila svoje
D deželno tajništvo, ki jesklicano prihodnji teden.SSk je sogovornikom v DS
ponovno izrazila globoko
zaskrbljenost za prihodnost
slovenskega predstavništva
v Rimu, saj sta obe
predlagani kandidatni
varianti nadvse tvegana
rešitev. DS bo po vsej
verjetnosti zagotovo izvolila
dva poslanca in enega
senatorja v proporcionalnih
listah, ostala mesta pa so
prepuščena volilnemu
uspehu stranke, ki je zdaj v
hudi krizi. Glede
enomandatnih okrožij pa
sploh vsa leva sredina,
vključno z DS, resno tvega,
da ne zmaga nobenega.
Volilni zakon je predvideval
posebno zarisano okrožje,
ki naj omogoči izvolitev
Slovenca. Dejansko tega
okrožja ni, saj so vsa
prevelika, da bi v njih
slovenski volivci imeli
odločilno besedo. Če pa
okrožje res odgovarja
zakonskemu predpisu,
potem naj stranka tja
kandidira Slovenca ali
Slovenko.
Slovenski zastopnik v Rimu
je torej na kocki kot nikdar
prej, ugotavlja stranka SSk,
ki je sedanjo kritično
situacijo napovedala že ob
izglasovanju novega
volilnega zakona. Takrat so
bili gladko prezrti in
povoženi vsi predlogi SSk,
ki so ciljali k zagotavljanju
večjih garancij za izvoljivost
slovenskega predstavnika
po modelu deželnega in
evropskega volilnega
zakona.
Po praznikih bo vodstvo
SSk sklenilo prvi krog
političnih soočenj s
strankami in gibanji na
deželni ravni. Prejšnji teden
je potekalo srečanje s
predstavniki sredinske
stranke Alternativa
popolare, ki jo je do
nedavnega v Rimu vodil
minister Angelino Alfano.
Predstavnik SSk je bil
navzoč tudi na predstavitvi
novega deželnega
avtonomističnega gibanja
Patto per l'Autonomia pred
nekaj dnevi v Vidmu.
Že nič kolikokrat je bila potrjena resnica, da
najrazličnejše prepovedi bodisi za življenje v
osebnem kot tudi v družbenem krogu ne pri-
nesejo željenega učinka. To spoznanje si
počasi, a vendar zanesljivo utira pot, kar je vse-
kakor širše pomembno, saj vse bolj ustvarja
družbo, ki gradi na boljši naravi človeka, to
naravo podpira in se ne posveča predvsem iz-
trebljanju slabega. Z drugimi besedami: bolje
se je v prvi vrsti posvetiti dobremu kot s pre-
povedmi in kaznovanjem obračunavati s ti-
stim, kar ni dobro. Dober primer za takšno
mnenje je nedavna odločitev Norveške, da de-
kriminalizira drogo in njeno uporabo v pre-
pričanju, da se bodo na ta način skrajno ško-
dljive stranske posledice zmanjšale. Eden od
razlogov za takšen ukrep je izkušnja, ki jo ima
v zvezi s tem Portugalska. Ta je mehko in trdo
drogo dekriminalizirala pred več kot petnaj-
stimi leti in rezultati so v srečnem smislu osu-
pljivi. V tej državi zaradi droge letno umrejo 3
osebe na milijon prebivalcev, kar je petkrat (!)
manj kot sicer v Evropski uniji. Pred leti je bilo
80 tragičnih primerov uporabe prekomerne
doze, zdaj jih je le 16. Vsi vemo, kaj je preko-
merna doza, zaradi katere je v Združenih
državah Amerike leta 2014 umrlo 14 tisoč
oseb. In katere so še druge uničujoče posledice
uživanja droge? Širjenje virusa Hiv in hepati-
tisa, kar pa je morda še hujše, uporabniki so v
družbi stigmatizirani, odrinjeni na rob in jih
nihče ne mara, zapori se prekomerno polnijo,
poleg tega pa se zaradi zakonske prepovedi si-
lovito okrepi kriminal, ki uporabnikom do-
stavlja željeno poživilo. Podobno se je organi-
zirani kriminal razširil in mafijsko utrdil v
Združenih državah Amerike med obema voj-
nama, ko je bila prepovedana prosta prodaja
alkoholnih pijač. Da ne govorimo o tem, kako
velika in že globalna je danes mreža kriminala
v službi droge in kako so marsikje prepoznali,
da te mreže po letih in letih boja ne bo mo-
goče nikoli izrezati iz družbenega tkiva. Zato
je do zdaj več kot 20 držav drogo za osebno
uporabo dekriminaliziralo ali legaliziralo,
istočasno pa se - in to je že posebej razveseljivo
- spreminja odnos do uporabnikov, ki niso več
zavrženci, zreli za zapor, ampak so bolniki, ki
jim je treba pomagati. V Švici je bilo pred ne-
davnim slišati prelomno izjavo na visoki po-
litični ravni, da zasvojenci z drogo niso krimi-
nalci in izmečki družbe, ampak so “naši sinovi
in hčere”. In to se ne samo zdi, pač pa je goto-
vo edino koristen, se pravi sočuten pristop k
osebam, ki so zabredle v rušilno zasvojenost.
Ne več torej kriminalizacija, kar je družbena
beseda za obsodbo, ne obsojati naših sinov in
hčera, ki so skrenili z zdrave poti, ne več zapo-
rov in kazni. Treba je v človeka zaupati, verjeti,
da okrepljeno dobro v njem lahko rodi spreo-
brnitev oziroma preusmeritev življenja. Brez
tega zaupanja si ni mogoče predstavljati
srečne družbe, družbe, ki ne prepoveduje in
ne kaznuje, ampak daje roko vsem, ki čakajo
na našo pomoč.
Janez Povše
SSk ne bo sodelovala pri zbiranju podpisov proti odprtju predora
Slovenska skupnost za ponovno
odprtje predora Bombi
  estna sekcija Sloven-
ske skupnosti iz Go-
rice je na ponedel-
jkovi redni mesečni seji vzela
v pretres možnost, da bi spet
odprli za promet prehod Bom-
bi na Travniku in ocenila po-
budo za zbiranje podpisov
proti taki odločitvi. Kot znano,
je občina Gorica pred leti
začela prenovo Travnika in
sklenila, da bo prehod Bombi
zaprt za promet. Za dostop na
Goriški grad in grajsko naselje
bi morala tudi začeti obrato-
vati vlečnica. Obnova Travni-
ka se je pred kakšnim letom
končala, kdaj pa se bo končala
gradnja vlečnice, ni znano.
Člani goriške SSk so ugotovili,
da zaprtje prehoda Bombi ni
imelo pravega in pričakovane-
ga učinka, pri tem je še poseb-
no otežen promet, ki nima
pravega prehoda iz vzhodnega
v zahodni del mesta. V
prejšnjih mesecih je prehod
postal zanimiv celo v držav-
nem merilu, ko je v njem do-
bila zatočišče množica prosil-
cev za azil. Sedanja občinska
uprava ni bila zmožna dobiti
prave rešitve za nastalo stanje,
dokler ji niso na pomoč prišle
M človekoljubne organizacije.Zdaj je prehod Bombi popol-noma zaprt, tudi za pešce in
kolesarje, kar je za Travnik do-
daten udarec, jasnih načrtov
za prihodnost pa tudi ni.
Goriška sekcija je na ponedel-
jkovem sestanku imela v go-
steh trgovca Benija Kosiča, ki
se že dolgo vrsto let zanima za
vsestranski razvoj Travnika in
okoliških ulic. Kosič je pove-
dal, da podpira ponovno od-
prtje prehoda za enosmerni
promet v smeri Travnika in
urejen prehod za pešce in ko-
lesarje. Avtomobili bi vozili
skozi predor Bombi in čez
Travnik z omejeno hitrostjo.
Glavni goriški trg bi bil tako
razdeljen na dva dela, manjši
bi obsegal Neptunov vodnjak,
večji pa vse ostalo. Velika
kamnita površina, ki prekriva
Travnik, ni najboljše zasnova-
na in bi jo bilo potrebno
olepšati z zelenjem. V smeri iz
ulice Roma proti Gosposki uli-
ci pa bi se dalo pridobiti še
kakšen parkirni prostor in ure-
diti varnejši prehod pred cer-
kvijo sv. Ignacija. Ponovno bi
bilo treba preveriti možnost
parkirišča v parku goriške
nadškofije. Ta poseg sicer ne
bi rešil kriznega stanja, v kate-
rem se nahaja goriški trgovin-
ski sektor, bi bil pa lahko spod-
buda za oživitev tega dela sta-
rega goriškega središča, ki je
bilo v prejšnjih letih zaposta-
vljeno v primerjavi s predelom
na Verdijevem korzu.
Prisotni člani mestne sekcije
SSk so s tem predlogom so-
glašali, ker v resnici bi bil pro-
met, ki prihaja iz vzhodnega
dela mesta proti središču, lah-
ko bolj tekoč. Sedanji prehodi
mimo trga sv. Antona, po ul.
Corsica in ul. Formica so zelo
ozki. Še posebno prvi ustvarja
med delovniki kolone, kar je z
varnostnega in okoljevarstve-
nega vidika problematično.
Odprtje predora Bombi bi tudi
olajšalo dostop do briškega de-
la občine, ki je zdaj bolj
težaven še posebno za turiste.
Mestna sekcija Slovenske
skupnosti je potrdila stališče,
da je treba spet odpreti prehod
Bombi za promet in poskrbeti
za ovrednotenje Travnika ter
starega dela mesta. Zato ne
podpira napovedanega zbiran-
ja podpisov proti odprtju pre-
hoda.
foto dd
foto dd
Aktualno 11. januarja 2018 3
  Prof. Mara Petaros
Slomejci 2018 ali
odkrivajmo organe EU
POGOVOR 
  prejšnjih tednih smo na
straneh Novega glasa
objavili prispevek dija-
kinje Pie Možina Prijon, ki obi-
skuje 3. razred DTTZ Žiga Zois
v Gorici, v katerem opisuje pro-
jekt Slomejci 2018. Ker se nam
projekt zdi zanimiv, smo se
obrnilil do prof. Mare Petaros,
ki ima s tem projektom večlet-
ne izkušnje, da nam predstavi
projekt in dejavnosti, ki so do
zdaj že stekle oz. ki so na pro-
gramu v naslednjih tednih.
Kaj je projekt Slomejci 2018?
Projekt Slomejci si je pred leti
zamislil mag. Klemen Žumer in
je namenjen dijakom in dija-
kinjam, ki obiskujejo višje sred-
nje šole s slovenskim učnim je-
zikom v Italiji in dvojezične
šole oz. šole s slovenskim
učnim jezikom v Avstriji. Že
pred leti so pri njem sodelovali
dijaki DTTZ Žiga Zois iz Gorice,
ki so obiskali Strasbourg in Bru-
selj kar dvakrat, enkrat so se na
pot podali dijaki DTTZ Žiga
Zois iz Trsta. V taki obliki, kot
bo projekt potekal letos, pa
smo dejavnosti izvedli že v
prejšnjem šolskem letu. Lani si-
cer goriške šole niso sodelova-
le, letos pa so k projektu pristo-
pile vse višje srednje šole s slo-
venskim učnim jezikom v Ita-
liji. Iz praktičnih razlogov je In-
formacijska pisarna evropskega
parlamenta iz Ljubljane organi-
zacijo vseh dejavnosti poverila
Narodnemu svetu koroških
Slovencev. Da vse poteka, kot
mora, pa skrbi njen tajnik Mar-
ko Oraže. Projekt ima prven-
stveno dva cilja:
1. odkrivanje Evropske unije,
njenega delovanja, njenih or-
ganov in spoznavanje evrop-
skih poslancev, obenem pa di-
jaki spoznajo zaposlitvene
možnosti v sklopu organov
Evropske unije;
2. spoznavanje dijakov, ki obi-
skujejo višje srednje šole s slo-
venskim učnim jezikom v Ita-
liji in Avstriji, in tkanje novih
prijateljskih vezi.
Kako so bili izbrani dijaki, ki
sodelujejo pri projektu?
Najprej je bilo treba izbrati di-
jake, ki bi pri tem sodelovali.
Informacijska pisarna evrop-
skega parlamenta v Ljubljani, ki
je projekt zastavila in predsta-
vila šolam, je določila, da lahko
pri tem sodeluje največ 40 dija-
kov iz Italije in 40 dijakov iz Av-
strije. Ker obiskuje šole s slo-
venskim učnim jezikom v Ita-
liji več kot 40 dijakov, je bilo
treba izvesti selekcijo. V lan-
skem šolskem letu je bil natečaj
skupen, sestavili smo eno samo
lestvico in najboljših 40 je
V odšlo na nagradni izlet. Letossmo vnaprej razdelili 40 mestmed posameznimi šolami pre-
mosorazmerno s številom vpi-
sanih, in to čisto matematično
s postopki za razdelilni račun.
Tako so licej Prešeren iz Trsta,
zavod Stefan iz Trsta in Teh-
nični pol Cankar Zois Vega iz
Gorice dobili po 8 mest, licej
Trubar - Gregorčič iz Gorice 7
mest, licej Slomšek iz Trsta 5
mest in DTTZ Žiga Zois iz Trsta
4 mesta. Vsaka posamezna šola
je nato z natečajem izbrala di-
jake, ki jo bodo zastopali. Dija-
ki, ki so na svoji šoli na na-
tečaju dosegli največ točk, lah-
ko sodelujejo pri vseh nadal-
jnjih pobudah.
Katere dejavnosti so predvi-
dene?
Po natečaju, ki je potekal ob
koncu oktobra, je bilo na pro-
gramu prvo srečanje. Izbrani
dijaki so se srečali na prvem do-
godku, ki je potekal 10. novem-
bra v Informacijski pisarni
evropskega parlamenta v Lju-
bljani. Tu so se naši dijaki
srečali z dijaki iz Koroške. Naj-
prej so spoznali dva slovenska
evropska poslanca. Dijakom sta
o svojem delu spregovorila dr.
Igor Šoltes in Tanja Fajon, ki sta
kasneje odgovarjala na številna
vprašanja.
Po malici so dijaki imeli dve de-
lavnici. Dijake so razdelili v
mešane skupine. Najprej so
imeli na programu kviz o poz-
navanju Evrope in njenih usta-
nov, kasneje pa so morali izde-
lati letak o tem, kaj jih združuje
in kako EU pripomore k
združevanju mladih. Letak bo
vsaka skupina predstavila na
naslednjem srečanju.
Popoldne so dijaki obiskali slo-
venski parlament v Ljubljani in
se srečali s poslancem Jožetom
Horvatom.
Višek vseh dejavnosti pa pred-
stavlja nagradni izlet v Stra-
sbourg, Luksemburg in Bruselj,
ki je na programu v prvem ted-
nu februarja. Izleta se bo ude-
ležilo vseh 80 dijakov, ki so jih
izbrale posamezne šole.
Kaj si bodo dijaki ogledali na
tem nagradnem potovanju?
Izlet bo trajal skoraj en teden
(od nedelje do sobote). Na pot
proti Strasbourgu se bomo od-
pravili v nedeljo, 4. 2. 2018,
zvečer. V ponedeljek je na pro-
gramu celodnevno potepanje
po Strasbourgu z ogledom zna-
menitosti mesta. V torek, 6. 2.
2018, bomo spoznavali delo-
vanje Evropskega parlamenta,
se srečali z nekaterimi evropski-
mi poslanci iz Slovenije, Avstri-
je in Italije ter obiskali Svet
Evrope. V sredo bomo pot na-
daljevali proti Bruslju in se na
poti ustavili za krajši obisk v
Luksemburgu, kjer si bomo
ogledali mesto in stari sedež
Evropskega parlamenta.
Četrtek in petek bomo preživeli
v Bruslju. Nekaj časa bomo na-
menili turističnemu odkrivan-
ju mesta, nekaj časa pa spozna-
vanju evropskih institucij z obi-
skom Evropske komisije in se-
deža Evropskega parlamenta. V
petek zvečer se bo začelo
vračanje proti domu, kamor
bomo prispeli v soboto, 10. 2.
2018. Izlet je zelo naporen, saj
ima zelo bogat program in
predvideva dve nočni vožnji,
istočasno pa daje dijakom zelo
popolno sliko o evropskih in-
stitucijah in jim omogoči vstop
v nekatere urade, kamor samo-
stojno ne bi mogli priti.
Kdo krije stroške za izlet?
Organizacija vseh dejavnosti je
precej draga. Vsak dijak bo pri-
speval 100 evrov, kar še zdaleč
ne pokrije stroškov izleta. Velik
del sredstev bodo prispevali In-
formacijska pisarna evropskega
parlamenta v Ljubljani, sloven-
ski evropski poslanci in poslan-
ke. Za finančno pomoč je orga-
nizator prosil tudi nekatere
evropske poslance iz Italije in
Avstrije, za zdaj pa mi ni znano,
ali so se na prošnjo odzvali.
Kaj odnesejo dijaki s takega
izleta?
Kot sem že omenila, imajo di-
jaki možnost, da spoznajo ne-
katere institucije, kamor bi
težko prišli, če bi šli na družin-
ski izlet. Srečajo se z evropskimi
poslanci in jim lahko postavlja-
jo vprašanja. Na lastne oči lah-
ko vidijo, kako poteka delo
evropskih poslancev. Spoznajo
delovanje Evropske komisije in
vlogo evropskih komisarjev,
odkrijejo, kaj je Svet Evrope in
za kaj se zavzema. Ta izlet vse-
kakor ni klasičen šolski izlet. Pri
njem sodelujejo dijaki različnih
šol in iz različnih krajev. In tu
je že prvi šok, ko dijaki odkrije-
jo disciplinska pravila, ki velja-
jo na drugih šolah (npr. na
naših šolah je nekajminutna
zamuda dopustljiva, na ko-
roških predstavlja enaka zamu-
da že hud prekršek). Drugi šok
je za nekatere “dress code”, ki
velja v Evropskem parlamentu.
Seveda ne moreš v menzo
Evropskega parlamenta v raz-
trganih jeansih, pa čeprav si
zanje odštel znatno vsoto. Ne-
kateri fanti so si lani ob obisku
parlamenta v Bruslju prvič na-
deli kravato. Hvala Bogu, ima
striček google natančna navo-
dila, kako se to naredi.
Slomejci 2017. Prva z desne: prof. Mara Petaros
55. Dan emigranta v Čedadu
Zaskrbljenost zaradi
odseljevanja ljudi iz
Beneške Slovenije
  gledališču Ristori v Čeda-
du je bil na praznik Sve-
tih treh kraljev v soboto,
6. januarja 2018, v popoldanskih
urah že 55. Praznik Beneških
Slovencev, ki ga poznamo pod
nazivom Dan emigranta.
Vsako leta ga prirejajo Slovenci
iz videmske pokrajine, ki se pre-
poznavajo v krovnih organizaci-
jah, Svetu slovenskih organizacij
in Slovenske kulturno gospodar-
ske zveze, podnaslov praznika pa
je že več let Pesmi, glasba,
življenje Slovencev videmske po-
krajine.
Dan emigranta je zares praznik
vseh Slovencev, ki živijo na Vi-
demskem, v Beneški Sloveniji,
Terski dolini, Nadiških doli-
nah, Kanalski dolini in Reziji,
nanj pa pridejo tudi ljudje iz
bližnjih krajev Slovenije, praz-
nik pa je živ spomin na dneve,
ko so Beneški Slovenci morali
v svet in so se kot gospodarski
emigranti vračali za božične
praznike domov. Prav emigra-
cija, izseljevanje je globoko
zaznamovalo Slovence, ki
živijo na najbolj zahodnem
delu slovenskega narodnega
telesa in še danes je to rakasta
rana Beneške Slovenije, kar je
prišlo na dan v osrednjem go-
voru tudi letos.
Na dan Svetih treh kraljev so
se še zadnjič beneški izseljenci
zbirali na prazniku, preden so
se razkropili po Evropi. Danes
ima seveda praznik Dan emi-
granta predvsem narodnostni
pomen, saj je največji praznik
Beneških Slovencev.
V nabito polnem gledališču Ri-
stori v Čedadu so najprej zapeli
pevci Barskega okteta, in sicer iz-
bor pesmi iz Terske doline, nato
je prisotne pozdravil župan
Čedada Stefano Balloch, ki je
poudaril pomen strpnosti in
sožitja ob državni meji, naglasil
odlične odnose s sosednjo Slove-
nijo in izpostavil pomen sloven-
ske narodne skupnosti v videm-
ski pokrajini. Občina Čedad že
vrsto let daje pokroviteljstvo
prazniku.
V imenu deželne uprave Furlani-
je Julijske krajine je spregovoril
predsednik deželnega sveta Fran-
co Jacop; prisoten je bil tudi slo-
venski podpredsednik deželnega
sveta Igor Gabrovec, ki je Be-
neškim Slovencem dejal, naj
vztrajajo pri ohranjaju lastne
identitete.
Letos so organizatorji povabili
kot govornika evropskega po-
slanca Herberta Dorfmanna, ki
je predstavnik Južnih Tirolcev v
V Bruslju, nemške narodnemanjšine v Italiji, sicer pa doberprijatelj slovenskih ljudi v Italiji.
Spregovoril je o pomenu narod-
nih manjšin v Evropski uniji,
kjer so tudi, podobno kot po
vsem svetu, vse večje težnje po
centralizmu in zmanjševanju de-
mokracije. Dejal je, da se sam za-
veda, kako pomemben je jezik,
kako pomembna je kultura,
predvsem pa gospodarstvo in tu-
di politično predstavništvo za
narodno manjšino. Izpostavil je
dejstvo, da so prav Južni Tirolci
v Italiji živeli še pred petdesetimi
leti v najbolj nerazviti deželi v
vsej Italiji, danes pa so najbolj
razvita italijanska dežela prav za-
to, ker imajo avtonomijo in se-
veda tudi politične predstavnike
na vseh ravneh političnega
odločanja, od lokalnih do rim-
skih in evropskih mest odločan-
ja. Prisotne je pozval in se jim tu-
di zahvalil, naj podpišejo poseb-
no iniciativo, ki jo po Evropi
imenujejo Minority SafePack –
Milijon podpisov za raznolikost
v Evropi, gre pa za eno največjih
in najpomembnejših solidarno-
stnih akcij avtohtonih narodnih
manjšin v Evropi. Z njo želi Fe-
deralistična unija narodnih
skupnosti (FUENS) prepričati
Evropsko unijo, da z osnovnimi
pravicami zagotovi preživetje na-
rodnih skupnosti. Tudi v gleda-
lišču Ristori so nabirali podpise,
krovni organizaciji SSO in SKGZ
pa sta v ta namen tudi izdelali
ličen šal z napisom, ki govori o
pomenu narodnih manjšin v
Evropi.
V imenu slovenskih ljudi iz Be-
neške Slovenije je spregovoril
Renzo Mattelig, ki predseduje
Zvezi slovenskih izseljencev, le-
ta letos praznuje 50 let obstoja,
po Evropi pa združuje beneške
izseljence. Prav začetkov delo-
vanje Zveze slovenskih izseljen-
cev se je spomnil Renzo Matte-
lig, ko je citiral Izidorja Predana-
Doriča, ustanovitelja Zveze, ki je
pred 50 leti dejal: “Napravimo
Dan emigranta, ki bo protest
proti prisilni emigraciji, protest
proti krivicam, dan priložnosti
za srečanje, na katerem bomo ja-
sno in odločno zahtevali naše
pravice”!
Renzo Mattelig je v svojem le-
pem govoru izpostavil izjemen
uspeh dvojezične šole v Špetru,
si zaželel podobno v Terski in
Karnajski dolini, kot je tudi zah-
teval, da se dokončno reši
poučevanje slovenskega jezika v
Kanalski dolini. Povedal pa je tu-
di, da slovenska narodna skup-
nost v Beneški Sloveniji zadnja
leta ponovno gospodarsko naza-
duje, priče so pravemu demo-
grafskemu kolapsu, kar je Matte-
lig pripisal izjemno slabim infra-
strukturam. Zavzel se je za pod-
poro kmetijstvu, ki naj bo usmer-
jeno k trajnostnemu razvoju,
prav tako je pozval obmejne
občinske uprave k večjemu sode-
lovanju. Končal je z mislijo, da
Slovenci na Videmskem
potrebujejo skupno strate-
gijo za prihodnost, in to v
tesnem sodelovanju tako s
krajevnimi oblastmi kot
tudi s slovensko vlado.
V imenu Državnega sveta
Slovenije je prisotne poz-
dravil Tomaž Horvat, Urad
vlade RS za Slovence v za-
mejstvu in po svetu je za-
stopal Robert Kojc, prisot-
ni pa so bili tudi generalni
konzul RS v Trstu Vojko
Volk, predsednika SSO in
SKGZ, Walter Bandelj in
Rudi Pavšič, veliko župa-
nov z obeh strani državne
meje, več italijankih in
slovenskih politikov, parlamen-
tarcev in drugih predstavnikov
javnega življenja z obeh strani
državne meje.
Praznik se je končal s predstavo
Beneškega gledališča Tarije na
pingulauki v režiji Gregorja
Geča. Scenografijo za predstavo
sta prispevala Gregor Geč in
Alessandro Vogrig, igrali pa so
Adriano Gariup, Franco Qualiz-
za, Roberto Bergnach, Emanuela
Cicigoi, ki je bila tudi šepetalka
predstave.
Foto JMP
Rudi Pavšič, Herbert Dorfmann, Laura Fasiolo in Walter Bandelj (Foto JMP)
Kristjani in družba11. januarja 20184
Prečiščevanje zgodovinske podobe o Jezusu
Celih osemnajst stoletij ni nihče dvomil o
Jezusovem zgodovinskem obstoju. Z nasto-
pom modernega razumarstva in enostran-
skega branja zgodovine se je porodila ideja,
da je nedokazljiv obstoj človeka, ki se je ime-
noval Jezus.
Zlasti med nemškimi protestantskimi misle-
ci se je začelo raziskovanje, kakšen je odnos
med vstalim Kristusom in Jezusom iz Pale-
stine. Prvi v tej vrsti je bil v osemnajstem
stoletju profesor vzhodnih jezikov
Reimarius, Ta je v svojem raziskovan-
ju Nove zaveze hotel razločiti med
Jezusovim naukom in tem, kar so
učili apostoli ter Cerkev. Knjižničar
iz Wolfenbüttla, Lessing, je natisnil
njegovo delo in spodbudil tako ime-
novano zgodovinsko kritično raz-
mišljanje o Jezusovem življenju. Ra-
zlični avtorji liberalne teologije: Pau-
lu, Schleiermacher, Strauss, Renan in
drugi, so želeli ob Svetem pismu priti
do fotografske podobe Jezusa iz Na-
zareta. Pri tem so šli tako daleč, da
niso več poznali povezave med Jezu-
som vere in zgodovine. Feuerbach je
zapisal, da je bistvo krščanstva v
čustvih, ki prebivajo v človeškem
srcu. Marx je šel še naprej in poudaril, da je
vera opij za ljudska čustva, Jezus pa je bajka,
kar se še danes sliši po šolskih predavalnicah
in čuti v medijskem poročanju.
Toda pot raziskovanja je šla naprej. Köhler
je ob koncu devetnajstega stoletja naglasil,
da je treba raziskovati pogled Cerkve na Je-
zusa. To smer je poglobil Bultmann, ki se je
usmeril v oznanilo o Jezusu, kot je zapisano
v Svetem pismu. Iz svetopisemskih tekstov
je želel odpraviti vse, kar spominja na mi-
tično oziroma mešanico božjega in člo-
veškega. Bultmanna so zanimale predvsem
oblike in načini pripovedovanja, ki so jih
uporabljali svetopisemski avtorji, samo zgo-
dovinsko dejstvo pa se mu ni zdelo tako po-
membno.
Sredi dvajsetega stoletja je prišlo do preo-
brata med njegovimi učenci. Ti so zopet iz-
postavili problem zgodovinskega Jezusa.
Bornkamn je v njegovi knjigi o Jezusu zapi-
sal, da je njihov program iskati zgodovino v
oznanilu evangelijev in v tej zgodovini oz-
nanilo. Apostoli so oznanjali vstalega in po-
veličanega
Kristusa, pri
tem pa so
ohranili spo-
ročilo o Jezu-
su, ki je živel
in deloval v
krajih Palesti-
ne. Oba
načina pripo-
vedovanja
izhajata iz iste
osebe in opi-
sujeta iste do-
godke. Dejan-
sko gre za nov
pogled na zgo-
dovino, ki ni
zgolj suhoparno nizanje dogodkov, ampak
osebna pripoved o njih, kako so jih te osebe
doživele. Prav tako je svetopisemska pripo-
ved o Jezusu Kristusu doživela temeljito
prečiščenje ali kot jo imenujejo: demitizaci-
jo. Tako je vstajenje postavljeno v zgodovin-
sko dogajanje, pri tem pa omogoča tudi po-
gled v preteklost in v prihodnost.
Ves ta razvoj je izoblikoval kriterije, ki
upoštevajo zgodovino redakcij evangelijev
in zgodovino literarnih vrst ter vodijo do
zgodovinskega Jezusa in novosti, ki jo je pri-
nesel njegov velikonočni dogodek.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (10) PRIMOŽ KREČIČ
S 1. strani
Prvo pismo iz Adis Abebe
  tem sem skoraj zapi-
sala cel roman, tako
sem uživala v lepoti,
tudi ko so se oblaki razpršili
in sem lahko občudovala po-
krajino. Kdo le bi hotel
uničiti tako lepo zemljo, sem
se spraševala.
Na letališču v Istanbulu se mi
je zdelo, kot da so se potniki
v čakalnici usedli skupaj po
barvi kože, po poševnih
očeh, po vrsti oblačil. Bili so
res od vsepovsod, tudi iz
držav nekdanje Sovjetske zve-
ze.
V Adis Abebo sem prišla ob
štirih zjutraj, z dveurno za-
mudo. Prišli sta me iskat dve
sestri uršulinki, obe se ime-
nujeta Nigisti, kar v am-
harščini pomeni kraljica, ena
je študentka, druga ekonom,
torej skrbi za to, kako bodo
sestre v samostanu
preživele. Včasih v
njenih očeh vidim tu-
di solze, saj sestre živi-
jo težko...
Mislila sem, da bom
že naslednji dan odpo-
tovala v Kobbo, kjer
imajo sestre majhno
bolnišnico, vrtec, šolo
in sirotišnico. A
odločile so se, naj
počakam do četrtka.
To je bilo res pamet-
no, saj sem potrebova-
la kar nekaj časa, da
sem se aklimatizirala.
Odpotovati bi morala
danes, pa sem še tukaj,
ker je tam v bližini
Kobba prišlo do nekih
nemirov in ceste niso
varne.
V teh štirih dneh sem
lahko ugotovila, kako
so te sestre prijazne, umirje-
ne, preproste, kako veliko ve-
ro imajo. Mislim, da so dokaj
drugačne od naših... Nasploh
so ljudje tukaj zelo prijazni in
še nikjer nisem videla tako
širokih nasmehov in srečnih
oči... Vsak dan nekam gremo,
tako da lahko vidim, koliko je
tu revežev. Samo v naši ulici,
ki je dolga manj kot sto me-
trov, je več kot dvajset be-
račev. Mlade mamice z do-
jenčkom na hrbtu, slepi, in-
validi na vozičkih, otroci...
Ena od teh deklic ne more
hoditi... Okoli ritke ima pri-
vezan kos gume, na rokah in
nogah pa strgane plastične
sandale. Tako se počasi pomi-
ka naprej po prašni cesti, mi-
mo nje hodijo ljudje, vozijo
avtomobili in kombiji. Od
O časa do časa se kdo skloni inji da kaj drobiža. Izvedelesmo, da je prišla od nekod
drugod k sorodnikom v Adis
Abebo, kjer kot toliko drugih
mladih in otrok upa, da bodo
našli delo za preživetje. Ti so-
rodniki jo pripeljejo z vo-
zičkom v našo ulico, potem
jo pustijo tam, da cel dan be-
rači. Tako lepa je in tako
srečne oči ima... A za zdaj
nam ni uspelo najti rešitve
zanjo, saj ima komaj kaj več
kot deset let in se je treba do-
govoriti s sorodniki. A teh
mogoče ne zanima, da bi de-
klica šla v šolo, da bi ji našli
primerno biva-
lišče..., saj tudi oni
živijo od tega, kar
naberači čez dan.
Na drugem vogalu
je sedela majhna
slepa deklica v
umazani strgani
obleki in stegovala
roko in kričala, naj
ji dajo kaj drobiža.
Če si dobro pogle-
dal, se je zdelo celo,
da je tudi drugače
prizadeta. Na ce-
stah je polno otrok,
ki čistijo čevlje mi-
moidočim, da za-
služijo za kos kru-
ha. Malo starejši
prodajajo cigarete,
žvečilni gumi,
očala, lesene kopt-
ske križce na vrvici
za okrog vratu. Ne-
kateri imajo tehtnice in se
lahko pri njih za nekaj ko-
vančkov stehtaš... Ženske
prodajajo solato, sadje in ze-
lenjavo, sedijo kar na tleh ob
cestah, na tla pogrnejo kos
blaga ali plastike. Nekatere
hodijo naokrog s plastičnimi
košarami, kot jih imamo mi
v supermarketih, v njih imajo
pripravljen čaj, vodo in kak
prigrizek, in to ponudijo de-
lavcem na gradbiščih za ma-
lico. One na ta način nekaj
zaslužijo, delavci pa prihrani-
jo, saj je hrana drugod zanje
predraga.
Veliko beračev tudi noči
preživlja na ulici. Spijo na ka-
kem kartonu, tudi ženske z
dojenčki, otroci, starke in
starci, invalidi. Te sestre vidi-
jo, da vedno jokam, ko pride-
mo domov. In rečejo, da je to
šele začetek... Otroci v siro-
tišnici v Kobbu imajo za se-
boj vsak svojo trpko in žalo-
stno zgodbo, pravijo... Starši
se ponekod v Etiopiji sramu-
jejo invalidnih otrok in jih
prepustijo njihovi usodi.
Drugi zaradi revščine ne mo-
rejo poskrbeti zanje...
Red sester uršulink Brezma-
dežne Device Marije iz Gan-
dina, pri katerih živim, je
ustanovil italijanski duhov-
nik don Francesco della Ma-
donna. Leta 2018 bodo praz-
novale 200-letnico obstoja.
Tu vse starejše sestre govorijo
tudi italijansko, saj so se tega
naučile od italijanskih sester,
ki so sem prišle kot misijonar-
ke. Danes imajo sirotišnice,
vrtce, šole, poklicne šole za
šivilje, tkalke, kuharice, bol-
nišnice, ambulante. Mlajše
poleg amharščine govorijo
tudi angleško. Nosijo sive
obleke, bele rute in okrog
vratu si ovijejo tradicionalen
bel šal. Vstajajo zgodaj, moli-
jo, obhajajo sveto mašo, po
zajtrku pa se razkropijo, ne-
katere študirajo, druge dela-
jo. Tudi tiste, ki študirajo,
morajo delati, saj je treba
plačati šolnino. Nekatere štu-
dirajo medicino, druge bodo
postale vzgojiteljice ali medi-
cinske sestre. Za to se odločijo
skupaj s sestro prednico, gle-
de na potrebe in tudi glede
na njihove sposobnosti in
želje. Kosijo vedno ob pol
enih, večerjajo pa vse skupaj,
tudi tiste, ki so bile čez dan v
mestu. Sestra Abrehet, ki ji
pravijo Madre in je odgovor-
na za ta red v celotni Etiopiji,
začne vsak obrok z molitvijo
in blagoslovom. Sestre se
imajo med seboj zelo rade.
Madre nadvse spoštujejo, ona
pa je do njih blaga in ljubeča.
Skrbne so tudi druga do dru-
ge. Rade obiskujejo sestre v
drugih skupno-
stih, na primer,
kadar ima katera
god ali je bolna.
Skupaj popijejo
kavo ali čaj in se
pomenkujejo.
Čeprav jim je
težko, so vedno
vesele in nasme-
jane. Zdi se mi, da
se od naših razli-
kujejo tudi po ve-
liki spoštljivosti
in nežnosti... Na-
sploh so tu ljudje
bolj nasmejani in
prijazni kot pri
nas. Sestre pravi-
jo, da so sprejeli
svoje življenje ta-
ko, kot je. Rečem
jim, da Bog mor-
da res dopusti vso
to revščino in
trpljenje, vsekakor pa tega
noče. V Etiopiji je večina ljudi
koptov ali muslimanov, samo
en odstotek je katoličanov, a
vodijo petdeset odstotkov
vseh dobrodelnih ustanov.
Pomagajo vsem, ne glede na
versko pripadnost. V vrtec, ki
smo ga obiskale, vpisujejo
otroke iz katoliških, koptskih
in muslimanskih družin.
Starši hočejo, da njihovi otro-
ci hodijo v katoliške vrtce, ker
vedo, da jih bodo tam lepo
vzgajali. Ko je vpis, čakajo tu-
di celo noč v vrsti, in pov-
praševanje je tako veliko, da
morajo sestre večkrat žrebati,
katere otroke bodo vpisale...
Promet po ulicah je tako gost
in kaotičen kot v Trstu in
Istanbulu skupaj in še na de-
seto potenco, le da je vse sku-
paj bolj počasno, nihče ne iz-
gublja živcev, nihče ne pre-
klinja ali se jezi na voznika
pred seboj, levo, desno ali za-
daj... skoraj niti ne zatrobijo.
Čez cesto pa hodijo podobno
kot mi v Piranu, tako da se
glede tega počutim kot do-
ma.
Celo mesto je eno veliko
gradbišče. Gradijo velike stav-
be, zidarske odre pa naredijo
iz dolgih lesenih kolov, niso
železni kot pri nas. Vsepov-
sod so razrite ceste, vreče ce-
menta, kamenja, ki ga drobi-
jo na manjše kose kar ročno.
Ulice so prašne in polne sme-
ti, povsod ležijo plastenke,
kosi plastike, cigaretni ogor-
ki, papir in ostala umazanija.
Tako da bom ob prvi pri-
ložnosti napisala pismo nji-
hovi vladi, naj vsem mladim
brezposelnim kupijo metle,
da lahko očistijo mesto smeti,
v zameno pa naj jim dajo vsaj
hrano in streho nad glavo. Iz-
delujejo namreč zelo lepe
metle iz palmovih vej, po-
dobno kot naši Ribničani, a
se zdi, da jih prav nihče ne
uporablja... Pometajo pa an-
gleško travico, vsaj deluje an-
gleško, morda je celo pla-
stična, pred ambasadami, in
to s plastičnimi metlami. Me-
ni se zdi zelo škoda, da
hočejo biti fotokopije zaho-
da, namesto da bi ohranjali
svojo tradicijo. Vsak večer do-
ni zahodna glasba iz bližnje
diskoteke, po televiziji vidijo
našo modo in jo posnemajo.
Tako si dekleta dajo zravnati
lase, potem pa si naredijo ko-
dre, kot jih imamo mi. Lase
si tudi posvetlijo, da so kot
naše blondinke, pa tudi
kakšno vijolično barvo las vi-
diš. Nosijo kavbojke, visoke
pete, tudi kratka krila, se
našminkajo... To si seveda
lahko privoščijo bogatejši.
Drugače pa so po fizionomiji
in barvi kože ljudje drugačni
od ostalih Afričanov. Ena od
ljudskih zgodb pravi, da je
Bog najprej ustvaril Afričane,
potem pa si je umil roke in
ustvaril še Etiopijce. No, v
tem se nič ne razlikujejo od
drugih ljudstev, ki vsako zase
misli, kako je boljše od sose-
dov.
Pa še drugič kaj več!
Ludwig Feuerbach
Vrh Sv. Mihaela ob božičnih praznikih 
Praznično vzdušje so
ustvarili zlasti otroci
  sredo, 27. decembra
2017, je Prosvetno
društvo Vrh Sv. Mihaela
priredilo že tradicionalno
božičnico v cerkvi sv. Lovrenca
na Vrhu Sv. Mihaela; na njej sta
nastopila na novo ustanovljeni
Mladinski pevski zbor Vrh Sv.
Mihaela in
Otroški pevski
zbor. Mladin-
ski pevski zbor
je nastal z žel-
jo, da bi otroci,
ki so prerasli
starost
otroškega zbo-
ra, peli v pri-
mernejšem se-
stavu, je pove-
dala predsed-
nica društva
Karen Ulian.
Zbor je pod vodstvom Mateje
Černic zapel tri božične ljudske
V pesmi: slovensko, nemško in an-gleško. Mlajši člani društva pa souprizorili igrico Božična milost,
ki jo je napisala Nika Cotič in
režirala Karen Ulian. Zgodba pri-
poveduje o kipcih v jaslicah. Pa-
stirja, ki sta nevoščljiva, da je vsa
pozornost v jaslicah usmerjena
v Jezuščka, ga skrijeta. Ostale fi-
gure ga obupano iščejo, in ko pa-
stirja priznata, da sta ga ugrabila,
ju drugi hočejo izobčiti. Na kon-
cu se oglasi Jezušček, ki ju opro-
sti, in ker sta bila odkritosrčna,
ju povabi še bliže k hlevčku. Spo-
ročilo zgodbice, tako so povedali
otroci, je pomembnost iskrene-
ga kesanja in priznanja lastnih
napak, ker je to prava pot do od-
puščanja in ljubezni.
V pestrem božičnem času so
otroci in mladi iz društva tudi
koledovali z betlehemsko lučko.
Na božično vigilijo so se s
svečkami odpravili po vasi in
vsem zapeli ter voščili vesele
praznike. Ob tem pa so si pri
vaščanih tudi ogledali jaslice.
Mladi so nato sestavili žirijo in
določili zmagovalce tekmovanja
Jaslice pri nas doma. Tretje me-
sto si je zaslužil Martin Roman,
drugo mesto Martin in Sofia Bu-
na, prvo mesto pa Beatrice De-
vetak. Predsednica društva je de-
jala, da se vsako leto pridružuje
več otrok in da je zelo zadovol-
jna, kajti pobuda otroke in mla-
de veseli in ker vaščani, predv-
sem starejši, nestrpno pričakuje-
jo ta dan, ko lahko ob domače
jaslice postavijo plamen miru in
poslušajo božične pesmi.

Goriška11. januarja 20186
Doživeta božična prireditev v
Števerjanu
Učenci osnovne šole Alojz Gradnik v Števerjanu so v torek,
19. decembra, razveselili starše in sorodnike z občuteno in
lepo izvedeno božično prireditvijo, ki je bila v šolski
telovadnici. Najprej so nastopili otroci iz prvega, drugega in
tretjega razreda, ki so uprizorili pravljično igrico Modri cvet,
ki jo je napisala Anita Šefer Mihelič. Dogaja se v smrekovem
gozdu, ki so ga otroci predstavili z zelenimi klobučki v obliki
smreke. V tem gozdu se dogaja marsikaj. Včasih zapiha
mrzel zrak, nato posije toplo sonce, ki ogreje rastline in
živali. Odprejo se cvetovi, tudi modri, in živali pokukajo iz
brlogov. Posebno se razveselijo vile in princese, ko jih
sprejmejo smrečice s petjem in z veselim razpoloženjem.
Prireditev je bila uglašena na motiv prijateljstva, ki nas
povezuje, bogati in nam lepša življenje. To seveda velja za
vse na svetu, predvsem za tiste, ki trpijo zaradi pomanjkanja
hrane in vojnih žarišč. Prijateljstvo blaži tudi te bolečine in
pomanjkanja. Učenci četrtega razreda so zapeli in na flavte
zaigrali nekaj skladbic na isto tematiko. Največji, petošolci,
pa so zaokrožili božični program z recitacijami in nato še s
pesmimi, ki so jih zapeli vsi otroci. Kot je že ustaljena in
lepa navada, se je prireditev končala na najlepši način z
božično Sveta noč in z voščili, da bi preživeli vesele božične
praznike in srečno začeli in tudi nadaljevali novo leto 2018.
Ob koncu se je predstavnica staršev Sara Miklus zahvalila
učiteljicam in drugemu šolskemu osebju, ker zgledno
skrbijo za otroke in jih pripravijo na tako prijeten in doživet
nastop. Zahvalila se je tudi županji Franki Padovan, ki skrbi,
da je v šoli vse urejeno in da so pogoji za učenje čim boljši.
/ DP
Goriški upokojenci so prijetno
silvestrovali v Furlaniji
Prednovoletno praznovanje predstavlja za Društvo
slovenskih upokojencev za Goriško eno najbolj priljubljenih
srečanj, saj je to praznična priložnost za utrjevanje dobrih
medsebojnih odnosov, ko si društveni člani zaželijo polno
radostnega razpoloženja pred koncem leta. Okrog 80
upokojencev se je v četrtek, 28. decembra 2017, odpeljalo
proti kraju Castions di Strada. Pot jih je vodila po
Napoleonovi cesti, po kateri so Napoleonovi vojaki leta
1797 prodirali proti Goriški. Vsi udeleženci so se zbrali v
udobni restavraciji Napoleone, kjer se je kar kmalu začelo
družabno srečanje ob pogovorih, obujanju spominov na
preteklo leto in ob prijetni glasbi. Društveni predsednik Emil
Devetak je v pozdravnem nagovoru na kratko podal obračun
delovanja leta 2017, ko je društvo uresničilo kar precej
pobud. Nato je navedel tudi glavne načrtovane dejavnosti
za leto 2018. S trenutkom zbranosti so prisotni počastili
spomin na preminule člane. V preteklem letu je društvo
namenilo primerno pozornost nastopom ženskega
pevskega zbora na raznih revijah, ohranjanju dobrih
odnosov z društvi in ustanovami, predvsem iz Slovenije,
izletništvu in ženski rekreaciji. V mesecu aprilu je na
občnem zboru obnovilo in pomladilo Upravni odbor. Po
nagovoru se je nadaljevalo živahno druženje ob zvokih
harmonike. Ob primerni uri so priredili srečelov in z dobitki
razveselili številne člane. Kot običajno je bila malo kasneje
na vrsti tradicionalna počastitev jubilantov. Kar 36 članov
je praznovalo okroglo obletnico, a le sedem od teh je bilo
prisotnih. Petim 90-letnikom in številnim 80-letnikom so
odborniki nesli vrtnice na njihov dom. Proti koncu večera
so si prisotni voščili vesel in srečen vstop v novo leto.  (ed)
Kratke
  Maša, koncert, koledniki, jaslice, tombola ...
Pestro božično srečanje
ŠTEVERJAN 
  rijetno vzdušje
ob iztekajočih se
božičnih prazni-
kih je bilo v Števerjanu
na praznik Gospodove-
ga razglašenja. Popol-
dansko mašo, ki jo je
daroval g. Marijan Mar-
kežič, je uvedel prihod
svetih treh kraljev. Sku-
pina mladih Števerjan-
cev namreč skrbi za to,
da se lepo nadaljuje sta-
ra vaška tradicija.
Gašper, Miha in Bol-
težar (pravzaprav dve
skupini kolednikov) so
5. in 6. januarja obiska-
li števerjanske do-
mačije in tudi štever-
janske družine v Gorici ter oko-
liških krajih. Ob prihodu in
odhodu pojejo stare pesmi, ki se
ohranjajo skozi stoletja po
ustnem izročilu. S kadilom bla-
goslavljajo hiše, s kredo pišejo
nad vhodna vrata letnico in prve
črke imen kraljev. Po domovih
P
nabirajo denar, ki ga dajejo v do-
bre namene.
Mašo je z odličnim petjem na ko-
ru spremljala vokalna skupina
Krila iz Ljubljane, ki je nastala
pred 25 leti in jo vodi dirigentka
Mojca Lorber. Po maši je v prez-
biteriju poklonila še šest
božičnih pesmi. Kot je poudaril
Jure Sešek, znan kot izvrsten ra-
dijski voditelj, pa tudi kot oče v
glasbeno posebno nadarjeni
družini, člane skupine Krila druži
ne le ljubezen do petja, ampak
predvsem prijateljstvo. Sešek je
nastop zelo prisrčno povezoval s
primernimi mislimi o hvaležno-
sti za darove, ki se jih morda ne
zavedamo: za življenje brez stra-
hu pred preganjanjem, mučen-
jem in lakoto, za hrano, streho
nad glavo in denar. Z jaslicami
izražamo hva-
ležnost ob spomi-
nu, da se je Gospod
sklonil in prišel k
nam. Na koncu je
navzočim zaželel
srečno, zdravo in
blagoslovljeno le-
to. “Slovencem, ki
ste v mnogočem
bolj Slovenci od
nas”, so kot doda-
tek zapeli še moj-
strovino bratov Av-
senik Slovenija, od
kod lepote tvoje.
Po maši je prisotne
v imenu društva
Sedej pozdravila
Ilaria Bergnach in
uvedla nagrajevan-
je natečaja Moje jaslice. Vse jasli-
ce, ki so si jih ogledali, so bile
“enkratne in raznovrstne”, je po-
vedala Ema Terpin, ki je čestitala
vsem sodelujočim in nato razkri-
la imena zmagovalcev. Po kon-
certu je bila na vrsti še tradicio-
nalna tombola.
  va dni pred Božičem
se je s tega sveta po-
slovila ena izmed naj-
starejših vaščank oz. vaščanov
iz Sovodenj, Zora Pelicon
vdova Kerševan, ki je v lan-
skem oktobru praznovala 99.
rojstni dan. Njena zemeljska
pot res ni bila posuta s samim
cvetjem. Tudi trnje se je sple-
talo na njej. Že ob rojstvu, 18.
oktobra 1918, je občutila brid-
kost tujine. Rodila se je nam-
reč staršem Alojziji - Gini in
Adamu v taborišču v kraju
Hammerhof na Avstrijskem,
kamor so izselili nekatere pre-
bivalce iz naših krajev, v kate-
rih je divjala prva svetovna
vojna. Ko se je končalo krvavo
klanje, so se kot mnogi drugi tu-
di njeni starši vrnili v porušeni
domači kraj in začeli vse znova.
Ni bilo lahko, časi so bili hudi,
preživetje je bilo težko. Zato je
Zora že kot majhna deklica po
D
osnovni šoli odšla služit v
Zdravščine k družini, pri kateri
je umrla mati in pustila tri odra-
sle fante ter moža. Pokojna Zora
je večkrat pripovedovala, kako ji
je bilo težko, ko je morala - ona
tako drobna in majhna! - skrbeti
za štiri fante. Ko je
bila že dekle, se je za-
poslila v predilnici v
Podgori. V zgodnjih
jutranjih urah, ko je
bila še tema, se je od-
pravljala na delo,
najprej peš, potem
pa si je vsa srečna kupila ko-
lo, da se je lahko z njim vo-
zila na delovno mesto, kjer
so jo imeli zelo radi, ker je
bila zelo marljiva in vestna.
Ko je divjala druga vojna vi-
hra in je fašizem razsajal po
naših krajih, je stopila v za-
kon z Dominikom Kerševa-
nom, ki se je kot italijanski
vojak moral vojskovati na
afriški celini, dokler ni pre-
stopil k partizanskim vrstam
in se boril za svobodo v pre-
komorskih brigadah. Zora je
doma trepetala zanj in se
odpravila celo k sv. Antonu
v Padovo, da bi izprosila pri
njem srečno moževo vrni-
tev. Medtem se jima je namreč l.
1941 rodil prvi sin, Silvan. Z
otrokom je v strahu prestala tudi
ta vojni čas. Ko je že nastopil
mir, je dobila drugega sina, Žar-
ka. S svojim močnim značajem
je premagovala marsikatero
težavo in kljub finančnim sti-
skam je Silvanu omogočila uni-
verzitetno šolanje. Vseskozi je
bila zelo skrbna in gospodarska;
lotila se je vsakega dela. Imela
pa je tudi posluh za težave
bližnjega, saj je sama okusila
marsikaj bridkega. Kljub vsemu
je bila veselega, odprtega
značaja. Bila je družabna. Duho-
vito je znala pripovedovati mar-
sikatero anekdoto. Dokler ji je
zdravje dopuščalo, se je rada
udeleževala izletov in romanj,
najraje vsakoletnega romanja na
Barbano. Zadnja leta ji je žal bo-
lezen zabrisala marsikateri spo-
min in ji odžirala življenjske so-
kove.
V četrtek, 4. januarja 2018, so jo
svojci, prijatelji in znanci iz so-
vodenjske cerkve sv. Martina, v
kateri je občuten pogrebni
obred vodil msgr. Renato Pod-
bersič, pospremili k večnemu
počitku na domače pokopališče,
kjer zdaj čaka vstajenja ob lju-
bljenih starših, možu Dominiku
in sinu Silvanu, ki ga je zahrbtna
bolezen prezgodaj odtrgala iz
naše narodne skupnosti.
Bog naj ji poplača vse, kar je do-
brega storila v svojem zelo dol-
gem življenju.
Sovodnje ob Soči   
V večnost je odšla Zora
Pelicon vdova Kerševan
  Predbožični nastop
Topla voščila in prisrčna
zahvala
SCGV EMIL KOMEL 
  ed številnimi glasbeni-
mi srečanji, nastopi in
koncerti v pred-
božičnem času je 19. decembra
potekal v komorni dvorani KC
Lojze Bratuž v Gorici tudi eden
izmed šolskih nastopov v orga-
nizaciji SCGV Emil
Komel in Arsatelie-
ra. Na oder so stopili
mladi flavtisti, violi-
nisti in pianisti, pa
tudi dve mladi in
obetavni soprani-
stki. Zadnjo točko je
oblikoval mali go-
dalni orkester: šest
malih, a samozave-
stnih violinistov je
skupno s prof.
Frančiškom Tavčar-
jem zaigralo nekaj
pesmic. S primerni-
mi mislimi o gostol-
jubju, prijateljstvu
in miru, o dragoce-
nem času, ki naj ga
z ljubeznijo daruje-
mo bližnjemu, so
M sodelovali tudi nekateri starši, kiso navzočim zaželeli, da bi novoleto zašumelo “kakor mogočno
drevo: očarljivo, žilavo in zdra-
vo”! Ob koncu prisrčnega večera
so se tudi zahvalili prof. Tavčarju
za 12 let poučevanja violine na
doberdobski podružnici centra
Komel, kamor je vrsto let zaha-
jalo 10 mladih violinistov. “S
svojo prirojeno zadržanostjo in
nevsiljivostjo, vendar neposred-
no, strokovno in vztrajno je znal
prof. Frančišek vsakega izmed
svojih učencev posebej nagovo-
riti, spodbujati in bodriti”. Ne-
kateri gojenci še vztrajajo na svo-
ji glasbeni poti, drugi so svoje
glasbene ambicije zamrznili,
prav vsi pa se nepozabnih dober-
dobskih srečanj spominjajo z
ganjeno hvaležnostjo, saj sta
trud in ljubezen, ki jim ju je prof.
Tavčar namenjal, “neprecenljiva
popotnica v življenje”. V dober-
dobski podružnici sicer pouk ra-
zličnih instrumentov redno po-
teka: še so možni vpisi, snujejo
se tudi novi projekti.
Goriška 11. januarja 2018 7
  ožični koncert, ki si ga je
kot veliko drugih kultur-
nih dogodkov v petdese-
tih letih prejšnjega stoletja za-
mislil duhovnik in veliki kultur-
ni zagnanec Mirko Filej (1912-
1962), se je lepo zakoreninil v
zavesti goriških slovenskih ver-
nikov in vseh, ki ljubijo cerkve-
no petje. Tako so se na dan sv.
Štefana, 26. decembra 2017, v
popoldanskih urah v stolni cer-
kvi v Gorici, ob razveseljivi pri-
sotnosti lepega števila udeležen-
cev, oglašale predvsem naše mi-
le božične pesmi, ob poslušanju
katerih se vselej nekaj zgane v
srcu. Koncert, ki ga že vrsto let
skrbno pripravlja Združenje cer-
kvenih pevskih zborov Gorica,
v sodelovanju Zveze slovenske
katoliške prosvete in Sveta slo-
venskih organizacij – v stolnici
so bili tudi predsednica ZSKP
Franka Padovan in predsednik
SSO Walter Bandelj ter občinska
svetnica iz vrst SSk Marilka
Koršič -, je tokrat ponudil tudi
dva orgelska intermezza. G. Mir-
ko Butkovič, ki ga poznamo kot
dobrega organista, je izvajal dve
Pastorelli, eno v C-duru, drugo
v D-duru. Prvo je zložil plodovit
skladatelj František Xaver Brixi
(1732-1771), drugo pa Jan Krti-
tel Kuchar (1751-1829), oba sta
bila po rodu Čeha. Obe skladbi
sta zazveneli v podoživetem
B vzdušju.Zborovski koncert je uvedelMoPZ Mirko Filej, ki ga od usta-
novitve dalje vodi Zdravko
Klanjšček. Ob spremljavi Dami-
jane Čevdek Jug so zapeli tri pe-
smi, med katerimi je Božično
pričakovanje uglasbil prav nji-
hov zborovodja Klanjšček. Pod
isto taktirko in spremljavo se je
predstavil tudi Cerkveni pevski
zbor Jazbine – Pevma, ki si pri-
zadeva ohranjati lepo cerkveno
petje v teh briških vaseh. MePZ
Štandrež je pod vodstvom Zulej-
ke Devetak odpel tudi znano in
priljubljeno Poslušajte vsi ljudje
v priredbi Ubalda Vrabca. Na or-
gle je zbor spremljala Eva Do-
linšek. Čezmejno razsežnost
koncerta je dal MePZ iz Vrtojbe,
ki ga sicer vodi štandreški do-
mačin Silvan Zavadlav - v do-
kaz, da glasba ne pozna meja!
Izbral je Gallusovo skladbo Re-
sonet in laudibus ter narečno
obarvani pesmi Na pjesma žali-
ma Ubalda Vrabca in Buažeč Di-
ne Slama. Koncertni del je z na-
tančno odbranimi in odpetimi
skladbami imenitno, zares “po-
duhovljeno” sklenila Dekliška
vokalna skupina Bodeča Neža.
Ob zborovodkinji Mateji Čer-
nic, ki od svojih pevk zahteva
zmeraj, kar največ zmorejo, so
izjemno ubrano, vokalno čisto
in izbrušeno pod baročne obo-
ke splavale pesmi O magnum
mysterium, ki jo je zložil Cristo-
bal De Morales (1500-1553), Oj
djetešce Antona Čelarja in Jaz
vem v priredbi Janeza Močnika.
Res “angelsko” zapetim melodi-
jam je sledilo tako vneto plo-
skanje, da so dekleta podarile še
Adeste fideles oz. Hitite kristja-
ni.
Med pesmimi in skladbami je
Ilaria Bergnach, članica Dram-
ske družine SKPD F. B. Sedej iz
Števerjana, prebrala zgodbo o
fantičku, kateremu je Jezušček v
jaslih prigovarjal, naj mu prine-
se v dar vse: to, kar ga osrečuje,
in tudi tisto, kar ga žalosti in je-
zi. Zraven je dodala še prodorne
misli papeža blaženega Pavla
VI., ki je vernike nagovarjal, naj
svoj čas podarjajo ljudem, saj le-
ti potrebujejo našo bližino, naš
čas in našo ljubezen, živ stik in
zagotovilo, da niso pozabljeni.
Navzočnost vliva tolažbo in mir,
največje darilo, ki ga lahko po-
darimo sočloveku, je čas, ki si ga
vzamemo zanj.
Pomenljive misli je pred začet-
kom koncerta prebral tudi Da-
rio Bertinazzi, predsednik ZCPZ
Gorica. Spraševal se je predv-
sem, kaj pomeni praznovanje
Božiča sedanjim generacijam.
“Kaj bi bilo namreč, ko bi od-
stranili lučke, drevešček, praz-
nično kosilo in razne večerne
‚fešte‘, ki z Božičem nimajo nič
skupnega? Kaj bi ostalo od tega?
Ali bi še vedno vsi praznovali
sveti večer, kot ga praznujejo?
Človek si je sam pokvaril tisti
pristni Božič, ki je verski praz-
nik, ne pa folklora in pričako-
vanje daril. Praznik je, ko zadiši
doma po pečeni gubanci ali po-
tici, ko si pri mizi in se ti ne mu-
di oditi še z grižljajem v ustih;
praznik je, da se z bližnjim usta-
viš in se pogovoriš”. Tehnologi-
ja žal ni več samo v pomoč lju-
dem, v nekaterih primerih je
postala ovira, pregrada med
ljudmi. “Ne zavedamo se, da so
nas zasužnjili s tehnologijo.
Povsod moraš biti prisoten, do-
segljiv. Kot obseden ždiš s tele-
fonom v roki, da ne bi zamudil
kakega sporočila. Nimamo pa
časa, da bi doživeli srečanje s
prijateljem ob kavi, da bi se po-
govorili s sosedom ali prebrali
kakšno lepo knjigo. Vsi smo za-
posleni od jutra do večera in še
dlje. In kaj imamo od tega?
Otroci se ne znajo izražati, ker
pišejo samo sporočila. Kaj se
nam dogaja? Kam smo prišli?
Ali je to Božič ali so to prazniki”?
Ob tem grenkem razmišljanju je
zaželel, da bi v teh prazničnih
dneh izrabili priložnost in se z
domačimi pogovorili, saj se ne
zavedamo, da čas neusmiljeno
beži. Želel je, da bi “milost
božičnega časa in vzdušje, ki ga
ustvari prihod Odrešenika,
ohranjali tudi med letom, da bi
znali prisluhniti bližnjemu in si
zaželeti dobro tudi med letom,
vsak dan. Božjo navzočnost lah-
ko doživljamo vsakič ob evhari-
stiji. Bog nam je blizu vsak dan”.
Litanije Matere Božje z odpevi
in nepogrešljiva Sveta noč in se-
veda blagoslov z Najsvetejšim so
sklenili to občuteno tradicional-
no božično srečanje v goriški
stolnici.
Bogoslužje sta vodila nekdanji
goriški nadškof Dino De Antoni
in škofov vikar za slovenske ver-
nike Karel Bolčina, kateremu se
je pridružil še g. Mirko Butkovič.
Na koru so ob orgelski spremlja-
vi Silvana Zavadlava zapeli pevci
nastopajočih zborov. Msgr. De
Antoni je voščil vernikom in jih
v kratkem nagovoru spodbudil,
naj v slovenski narodni skupno-
sti še naprej gojimo cerkveno
petje in ohranjamo ta lepi
božični koncert, ki plemeniti
duše in ustvarja pravo božično
razpoloženje.
Iva Koršič
(Več fotografij na www.noviglas.eu) 
Obvestila
Župnija sv. Martina škofa iz Sovodenj ob
Soči in Združenje cerkvenih pevskih
zborov iz Gorice vabita na božični
koncert “Slava Bogu na višavah”, ki
bo v petek, 12. januarja, ob 19.30
(takoj po sv. maši) v sovodenjski
župnijski cerkvi. Pri mašnem
bogoslužju in na koncertu bo pel
MePZ “Mirko Špacapan” iz Podgore
pod vodstvom Petra Piriha.
SPDG prireja v sodelovanju s SK
Brdina od 13. januarja do 18.
februarja niz tečajev alpskega
smučanja. Potekali bodo v kraju
Forni di Sopra ob sobotah in
nedeljah. Namenjeni so predvsem
mladim, ob primernem številu prijav
pa bodo tudi tečaji za odrasle.
Prijave: še 11.1. od 18. do 20. ure
na sedežu SPDG, Verdijev Korzo
51/int. Informacije tel. 3474599668
(Sara).
Občina Sovodnje ob Soči obvešča
prebivalce, da je možno koristiti
sredstva za delno kritje stroškov del
na stavbah za preprečevanje
potresne nevarnosti. Prošnje lahko
predložite v občinsko vložišče ob
uradnih urah. Rok za vlogo prošenj
poteče 12. februarja 2018. Več
informacij je na razpolago na spletni
strani www. comune. savogna. go. it.
PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni izlet
v Maroko od 23. do 30. avgusta
2018. Informacije po tel. št. 0481
882285 (Ivo Kovic).
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Darovi
Za SCGV Emil Komel: v spomin na Zoro
Kerševan daruje družina Koršič-
Čotar 100 evrov.
Za sovodenjsko cerkev: ob smrti drage
mame Zore daruje Žarko 100 evrov.
Za Novi glas darujejo Pietro Pavlica
200 evrov, Ciglič Remigij 20 evrov,
župnijski urad Vrtojba 25 evrov.
Sožalje
Ob smrti ljube mame Erminie
sočustvujejo s svojim pevcem in od-
bornikom Valterjem Miklužem in mu
izrekajo iskreno sožalje člani MePZ Loj-
ze Bratuž in njihov zborovodja David
Bandelj.
Čestitke
Na tržaški univerzi je v četrtek, 14.
decembra 2017, uspešno diplomirala
iz političnih ved naša društvena
tajnica Liza Terčič. Iz srca ji čestita
celotno društvo Sedej in ji želi veliko
uspeha na delovni poti.
Zahvala
Ob slovesu naše drage mame in
none Zore Pelicon vdove Kerševan se
iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo
pospremili na zadnji poti. Še
posebna zahvala naj gre g. župniku
msgr. Renatu Podbersiču za
pogrebni obred in lepe, tolažilne
besede, pevkam, ki jih je na orgle
spremljala Alessandra Schettino, ter
gospem, ki so pripravile molitveno
pobožnost za pokoj njene duše.
Bog poplačaj vsem!
Žarko, Blaž, Jernej, Iva
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 12. 1. 2018 do 18. 1. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 12. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 13. januarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 14. januarja: ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 15. januarja (v studiu Ilaria
Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne
buče močno donijo.
Torek, 16. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 17. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Denar
sveta vladar - Izbor melodij.
Četrtek, 18. januarja (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
Dobrodelna baklada Štandrež - Vrtojba -
Jeremitišče
V začetku novega leta v Štandrežu že več let poteka dobrodelna
baklada, ki ima še posebno oznako, saj sodelujejo pri njej tudi
pohodniki iz Vrtojbe, ki se na nekdanji državni meji združijo s
Štandrežci, ki svoj pohod z baklami začenjajo na trgu pred cerkvijo.
Nato združeni v dolgi, z baklami osvetljeni vrsti se odpravijo do
Jeremitišča, kjer jih čakajo sladke dobrote, ki jih pripravijo izkušene
vrtojbenske žene. Za klobase in toplo pijačo pa poskrbijo Jeremitarji
in športniki Juventine. Baklado organizirajo društvo sKultura 2001
in druga štandreška društva. Baklade so se udeležili tudi vrtojbenski
župan Milan Turk in drugi kulturni delavci. V Štandrežu so se
domačinom pridružili še prijatelji in znanci iz drugih goriških krajev.
Med njimi smo opazili goriško občinsko svetnico dr. Marilko Koršič.
Baklade se je udeležil tudi škofov vikar za Slovence Karel Bolčina.
V Jeremitišču so ob lepo okrašenem iglavcu zadonele tudi božične
pesmi in to priložnost so številni izkoristili za novoletna voščila.
Veliko je bilo tudi otrok, ki so “korajžno” korakali po skoraj pet
kilometrov dolgi poti. V Štandrežu so prispevke namenili za bolnike
v Avianu. / DP
Doberdob / Blagoslov otrok
Letošnji blagoslov otrok, ki ga je podelil naš župnik Ambrož Kodelja
7. januarja 2018, je bil obogaten s prisotnostjo goriških skavtov.
Otroški živžav se je veselo razlegal ob jaslicah, ki jih je tudi letos
postavil g. Mario Vizintin in so si jih naši otroci pobliže ogledali. / TP
Kratke
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV
- Nedelja, 21. januarja 2018, ob  17. uri
Dramska družina SKPD F.B. SEDEJ - Števerjan
Rik van den Bos
LETO ŠLAGERJA
PREVOD TANJA MLAKER
REŽIJA IN DRAMATURGIJA: TOMAŽ KRAJNC
- Torek, 30. januarja 2018, ob 20. uri
Natečaj Mladi oder – nagrajevanje
Mladinski dramski odsek PD Štandrež
Stefano Job 
OGLEDALO POVEJ ...
PRIREDBA IN REŽIJA: DANIELA PUJA
- Nedelja, 4. februarja 2018, ob 17. uri
Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež
Tone Partljič 
ČAJ ZA DVE
REŽIJA: JOŽE HROVAT
Predstave bodo v veliki dvorani 
KULTURNEGA CENTRA LOJZE 
BRATUŽ v Gorici
Za rezervacije in informacije:
Kulturni center Lojze Bratuž
tel. 0481 531445 
e-mail: info@centerbratuz.org
Zveza slovenske katoliške prosvete
tel. 0481 538128 
e-mail: zskp_gorica@yahoo.it 
SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ in ŽEPZ IZ RONK
v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca 
vabijo na 
TRADICIONALNI KONCERT
BOŽIČNIH PESMI
nedelja, 14. januarja, ob 15.30
v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
Nastopala bosta:
MePZ Štandrež (vodi Zulejka Devetak) in
MePZ “Ciril Silič” iz Vrtojbe (vodi Silvan Zavadlav) 
Stolna cerkev v Gorici / Božični koncert  
Podoživljanje božične noči 
ob nežnih melodijah
Kultura11. januarja 20188
Gorica / KCLB - ZCPZ: Božični koncert  
Radostno razpoloženje
ob Jezusovem rojstvu
  udi letos je Kulturni center
Lojze Bratuž ob sodelovan-
ju Združenja cerkvenih
pevskih zborov Gorica uvrstil v
koncertni abonma Božični kon-
cert pod naslovom Iz srca vsi ra-
dujmo se in ga ponudil v po-
slušanje tudi abonentom abon-
maja Slovenskega stalnega gleda-
lišča za Gorico. Oba večera, v sre-
do, 20., in četrtek, 21. decembra
2017, se je velika dvorana KCLB
napolnila z navdušenimi po-
slušalci, ki so zelo dobro ocenili
delo naših ljubiteljskih pevcev in
glasbenikov, ki so že večkrat po-
kazali, kaj lahko zmoreta vznese-
no navdušenje in vneta ljubezen
do pevskega in glasbenega pou-
stvarjalnega dela. Sedemindvajset
glasbenikov orkestra ArsAtelier in
šestindevetdeset pevk in pevcev,
članov štirih zborov, MePZ Hrast
(zborovodja Hilarij Lavrenčič),
MePZ Lojze Bratuž (zbor. David
Bandelj), MeMlPZ Emil Komel
(zbor. David Bandelj) in Fantov-
ske vokalne skupine Devin – Na-
brežina (zbor. Mirko Ferlan), s tre-
mi solistkami, Alessandro Schet-
tino, Mojco Milič in Martino Ko-
cina so pod suvereno dirigentsko
T paličico Hilarija Lavrenčiča disci-plinirano ustvarili čudovit glasbe-ni večer z močnim ustvarjalnim
nabojem in du-
hovnim spo-
ročilom. Že sam
pogled na oder,
poln pevcev in
glasbenikov, je
bil navdušujoč
in veličasten.
Dirigent La-
vrenčič, ki ima
zmeraj veliko
zanimivih zami-
sli in si zelo pri-
zadeva pri nji-
hovi uresničitvi,
je za letošnje
pevsko voščilo
izbral zelo zani-
miv program. V
prvem delu so
se pevci, ki jih
na oder žene ve-
selje do petja,
preizkusili v iz-
vajanju enega izmed najbolj zna-
menitih in izvajanih del Antonia
Vivaldija (1678-1741) za soliste,
zbor in orkester Gloria v D-duru
RV589. Avtor jo je napisal v zre-
lem obdobju svojega ustvarjalne-
ga zanosa, ko je bil zaposlen kot
učitelj glasbe v Ospedale della Pie-
ta' v Benetkah, domnevno l.
1715, kot je v dvojezično pro-
gramsko knjižico zapisal David
Bandelj. Baročno mojstrovino so
pevci skupaj s solistkami skušali
izoblikovati čim bolj bleščeče in
polno, da bi zazvenela v vsej spev-
ni baročni lepoti. Bolj učinkovito
so verjetno izzveneli deli v hi-
trejšem ritmu. Vsekakor je izred-
no pozitivno in hvalevredno že
to, da so se sploh lotili tako zah-
tevne izvedbe. Pri vsem tem pa
pri ljubiteljskem poustvarjalnem
delu zmeraj zmanjka dragocene-
ga časa, da bi kaj še dodatno izpi-
lili, izčistili in dodali kakšne bar-
vne odtenke, ki jih morda zaznajo
tankočutna ušesa poznavalcev to-
vrstne glasbe. Za širšo publiko je
bila izvedba več kot prepričljiva
in navdušujoča in zato je izvajalce
nagradila z vztrajnim, hvaležnim
  že božično razsvetljeni in
okrašeni pevmski farni
cerkvi sv. Mavra in Silve-
stra – jaslice z velikimi izvirnimi
lesenimi figurami sta izdelala do-
mačina Matejka in Robert Prinčič
- so v petek, 22. decembra 2017, s
svojimi lepimi, zvonkimi glasovi
in prisrčno iskrenimi mislimi o
miru in prijateljskih odnosih med
vsemi ljudmi ustvarili čudovito
praznično vzdušje predvsem otro-
ci iz domačega vrtca in šole. V
vaški realnosti že trdno zakorenin-
jeni božični koncert je priredilo
združenje Krajevna skupnost Pev-
ma, Štmaver, Oslavje ob sodelo-
vanju domače župnije. Spored je
dvojezično povezovala Barbara
Uršič. Kot vselej se je v cerkvi zbra-
lo veliko ljudi, ki so pri cerkvenih
vratih za prostovoljni dar dobili
piškote in lepe voščilnice, ki so jih
izdelali domači šolarji
ob spodbudi učiteljic in
pridne mamice. Pred
oltar v prezbiteriju so
najprej stopili malčki iz
pevmskega vrtca Pika-
polonica. Pod vod-
stvom učiteljice Anite
Kerpan so ljubko zapeli
nekaj božičnih nape-
vov, primernih za
otroška grla. Za njimi
so se oglasili krepki
moški glasovi MoPZ
Štmaver z zborovod-
kinjo Nadjo Kovic. Med
drugim so zapeli tudi
skladbo Tota silescit, ki
jo je uglasbil pred dese-
timi leti umrli goriški
glasbenik prof. Stanko Jericijo.
Kratek, čustva poln trenutek so
ustvarile članice skupine Citre za
dušo in srce, ki pod vodstvom Jan-
ke Frančeškin deluje v sklopu Uni-
verze za tretje obdobje v Novi Go-
rici. Pod energičnim vodstvom in
ob spremljavi učiteljice Marte Fer-
letič pa je zapel 50-članski zbor OŠ
V Josip Abram iz Pevme (na sliki) .Melodije so izzvenele tudi obspremljavi Janine Marušič, ki je
zaigrala na flavto, in Zale Flosber-
ger, ki je spremljala na violino.
Glasbeno priredbo si je zamislila
učiteljica Valentina Nanut. Med
pesmimi so se prepletale tudi lju-
beče priložnostne misli, ki pa žal
niso dosegle takega učinka, kot bi
lahko, ker so jih otroci izrekali ne-
ozvočeno in se je tako njihov glas
porazgubil. Škoda!
Pevski del večera se je končal z na-
stopom dveh zborov, MoPZ Mirko
Filej in Cerkvenega pevskega zbo-
ra Jazbine – Pevma, ki ju neutrud-
no vodi Zdravko Klanjšček. Prilju-
bljeno Sveto noč, ki ohranja svoj
čarobni, skrivnostni naboj, je za-
pela skupaj z vsemi nastopajočimi
pevci vsa cerkev ob orgelski
spremljavi Jurija Klanjščka.
Posebno mesto na tem lepem in
dolgem božičnem koncertu je
našla otroška revija Pastirček. Ob
70-letnici izhajanja je Pastirček
prejel jubilejno, 30. nagrado
Dušana Černeta, ki jo podeljuje
poseben odbor pri Knjižnici
Dušana Černeta v Trstu. Pa-
stirčkov vztrajni urednik Marijan
Markežič si jo je
še kako zaslužil,
saj revijo nav-
dušeno ureja že
35 let.
Revijo Pastirček
so osnovali slo-
venski kateheti
na Goriškem in Tržaškem za Veli-
ko noč leta 1946; lani je prazno-
vala 70-letnico rednega izhajanja:
prej je izhajala v Gorici, nato v
Trstu, od leta 1976 pa spet v Gorici.
Tu jo izdaja Zadruga Goriška Mo-
horjeva družba. Ob reviji, ki je
med mladimi bralci zelo prilju-
bljena, je uredništvo poskrbelo za
izid še cele vrste otroških knjig in
pesmaric.
Mnogo Pastirčkovih bralcev je so-
delovalo ravno na tem božičnem
večeru, pri katerem je Pastirčkov
urednik Marijan Markežič prejel iz
rok tajnice Černetove knjižnice
Lucie Kremžar De Luisa Černetovo
denarno nagrado in diplomo, po-
tem ko je Ivo Jevnikar - skupaj s
Sašo Martelancem in Tomažem
Simsičem član komisije za podel-
jevanje te nagrade - prebral, kar je
zapisano na diplomi: Knjižnica
Dušana Černeta v Trstu si šteje v
čast, da 30. Černetovo nagrado
prejme otroška revija Pastirček.
Nad sedem desetletij se posveča
mladim srcem ter jih s pesmijo,
besedo in sliko uvaja v svet lepote,
plemenitosti,
znanja. Pri tem
so ji za vodilo
spoštovanje do
vseh ljudi, ljube-
zen do sloven-
skih vrednot,
spodbujanje
mladih talentov
in strmljenje
nad čudesi
Božjega stvar-
stva. Omenil je
tudi zaslužne
urednike Pa-
stirčka, ti so bili:
dr. Kazimir Hu-
mar, Srečko Gre-
gorec, Ljubka Šorli, Jože Prešeren,
Zora Saksida, Ljuba Smotlak, naj-
dlje od vseh pa Marijan Markežič.
Jevnikar se je zahvalil prireditel-
jem božičnice v Pevmi, da so lah-
ko izbrali to lepo množično
srečanje za podelitev nagrad.
Černetova nagrada je bila ustano-
vljena leta 1976 v spomin na
časnikarja, javnega in političnega
delavca Dušana Černeta (1916-
1975) – med poslušalci v pevmski
cerkvi je bila tudi Černetova
nečakinja Anamarija Prijatelj - kot
priznanje Slovencu oz. Slovenki
ali slovenski organizaciji za zaslu-
ge v boju za ideale, za katere si je
on prizadeval: slovenstvo, demo-
kracija, krščanstvo. Pastirček že
nad 70 let vzgaja mlade v tem du-
hu.
Marijan Markežič se je prisrčno
zahvalil za to priznanje in povedal,
da bo Pastirček dobro uporabil de-
nar za izdajo knjige, morda druge
Packove. Poleg tega je v krajšem
nagovoru povedal tole: “Radoved-
nost, čudenje, veselje, vztrajnost,
“Na izpostavljenem mestu” je naslov knjige o delu in življenju
profesorja Viljema Černa, ki je izšla te dni na pobudo Slovenske
kulturno-gospodarske zveze in Zadruge Novi Matajur. Knjigo je
pripravil in uredil Igor Tuta. Prva predstavitev bo v Černovem
rojstnem Bardu v petek, 12. januarja 2018, ob 18. uri na sedežu
zadruge Nova Coop. Na njej bosta poleg urednika in pobudnikov
publikacije spregovorila še domači župnik in velik pokojnikov
prijatelj Renzo Calligaro ter prvi
predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan. Na dogodku bo
sodeloval tudi Barski oktet.
Knjiga, kot je v uvodni besedi
zapisal predsednik SKGZ Rudi
Pavšič, žel i  bit i  skromen
prispevek v spomin in zahvalo
profesorju Vi ljemu Černu,
osebnosti ,  ki  je vidno
zaznamovala naš prostor in naše
ljudi, predvsem na Videmskem.
Bil je pojem Slovenca v Benečiji,
neutrudljiv borec za naše pravice
in narodno dostojanstvo. Njemu
in njegovi vztrajnosti pri uveljavljanju naše jezikovne in širše
prisotnosti gre velika zasluga, da smo danes na Videmskem
narodno bolj prisotni in samozavestni. Bil je naš Čedermac.
Odgovornik urednik Novega Matajurja Miha Obit pa je h knjigi
pristavil: “Pomisliti na Viljema Černa nekaj mesecev po njegovi
smrti pomeni pomisliti predvsem na njegove pesniške besede,
tiste, ki so nam, vsem Benečanom, vsem Slovencem, kazale
pot do boljše prihodnosti. To je portret človeka, ki je s svojo
duhovno močjo, s svojo potrpežljivostjo in s svojo odprtostjo
vsak dan svojega življenja dokazoval ne samo ljubezen do
materinega slovenskega jezika, ampak tudi potrebo po
spoštovanju drugih”.
“Pričujoča knjiga”, piše urednik Igor Tuta, “predstavlja
pomembno pričevanje Viljema Černa, ki je obenem njegova
enkratna duhovna oporoka. Svoje misli zapušča najprej vsem
svojim ljudem v Bardu, v Terskih dolinah in v Benečiji, pa tudi
vsem slovenskim bralcem. Ti bodo njegovo besedo razumeli kot
dokument časa in ljudi, ki so na izpostavljenem mestu”.
Izšla je knjiga o delu in življenju
prof. Viljema Černa
ploskanjem, ki je seveda zaobjelo
tudi čustveno interpretacijo so-
listk, sopranistk Alessandre Schet-
tino in Mojce Milič ter Martine
Kocina; vsaka je s svojo barvo gla-
su in vokalnim izražanjem dopri-
nesla svoj delež k izvedbi dela.
Odlično in solidno je opravil svo-
je delo tudi orkester ArsAtelier s
solisti vred.
V drugem delu koncerta so se na-
stopajoči poklonili goriškim skla-
dateljem Mirku Fileju (1912-
1962), Lojzetu
Bratužu (1902-
1937) in Stanku
Jericiju (1928-
2007). Njihove
izvirne skladbe
so zazvenele v
orkestraciji Pa-
tricka Quaggiata
in Aljoše Tavčar-
ja, ki sta ned-
vomno opravila
veliko in za-
služno nalogo.
Tako se je za-
slišala pesem Oj
hlevček betle-
hemski Mirka
Fileja na besedi-
lo Srečka Gre-
gorca in v orke-
straciji Aljoše
Tavčarja, Ena
lučka in Noč
najjasnejša, najlepša Lojzeta Bra-
tuža, prva na besedilo Stanka Sta-
niča, druga pa pesmice Ljubke
Šorli, obe v ork. Patricka Quaggia-
ta, sledile so si kar štiri skladbe
Stanka Jericija: za pesmi Nikar ne
dremajte in Čujte, čujte je orke-
stracijo napisal Aljoša Tavčar, za
pesmi Oj Dete je rojeno nam in
Ljubezen pa Patrick Quaggiato.
Sporočilno najbolj močna in po-
vedna je bila Ljubezen (“Kaj bi
počeli sinovi slovenske matere, da
nimajo Božiča, svoje polnočnice,
jaslic, svojih božičnih pesmi”?)
na besedilo Ivana Preglja, “ki je
bila v originalu zapisana za zbor
in orgle in predstavlja eno izmed
sintez skladateljevega sinkretične-
ga gibanja med stili. Saj najdemo
v njej sledove serialne glasbe, do-
dekafonije in istočasno impresio-
nizma”, je pojasnil David Bandelj
v programski knjižici. To je bil res
veličasten poklon goriškemu
umetniku Jericiju ob desetletnici
njegove smrti, glasbeniku, “ki je
gledal čez obzorja domačnosti v
svet in čigar večina del ostaja še
vedno neizvedena”.
Nastopajoči so podarili poslušal-
cem enkraten užitek in ponovno
dokazali, kaj lahko zmorejo s
skupnimi močmi in koliko
ustvarjalne sile premore ta naša
mala slovenska narodna skup-
nost. Razveseljivo pa je tudi dej-
stvo, da je bilo na odru veliko
mladih obrazov. To nas navdaja s
spodbudno mislijo, da bo zborov-
sko petje še odmevalo z naših
odrov in podarjalo še veliko takih
umetniških presežkov, ki jih po-
slušalec dojema bolj čustveno in
srčno, kot če prihajajo iz ust po-
klicnih pevcev.
Iva Koršič
Božični koncert v cerkvi sv. Mavra in Silvestra v Pevmi 
Ljubko otroško in zrelo petje
ter nagrada Pastirčku
delo, sporočilo sreče drugim so
vrednote pastirčkov iz Betlehema.
Iste vrednote vodijo tudi sodelavce
revije Pastirček. Vesel sem in hva-
ležen, da so to razumeli tudi pri
odboru Knjižnice Dušana Černeta
v Trstu in nagradili Pastirčka, to je
vse nekdanje urednike, člane od-
bora in vse prostovoljne sodelav-
ce. Toda nagrada gre predvsem
vam staršem, vam učiteljem in
vsem vam malim pastirčkom, ki
pridno sodelujete vsak mesec, ta-
ko da sem najbolj žalosten takrat,
ko ne morem vsega objaviti, kar
mi pošljete: risbice, spise, odgovo-
re na uganke in zanke. Zato veselo
naprej, z Božičem v srcu, kajti sa-
mo takrat, ko delamo dobro, ko
smo drug z drugim potrpežljivi,
ko razveseljujemo žalostne, takrat
se ponavlja Božič. Zato vam želim
Božič celo leto, celo življenje”.
Po skoraj dveurni prireditvi so se
navzoči lahko ogreli s kuhanim vi-
nom in čajem in okusili sladke do-
brote, ki so jih spekle spretne roke
domačink. Slasten golaž je pa sku-
hala krajevna lovska družina.
Iva Koršič
foto dd
Foto  IK
Marjan Markežič
Kultura 11. januarja 2018 9
Abonmajska sezona SSG v Gorici: Tri
umetniške poslastice
Po uvodnih novembrskih duhovitih akordih komedije Resnica, v
izvedbi članov ansambla SSG in gostje Lučke Počkaj, v režiji Alena
Jelena, so abonenti Slovenskega stalnega gledališča abonmaja za
Gorico v decembrskih dneh uživali ob dveh čudovitih koncertih in ob
zdraharsko vročekrvnih protagonistih komedije Barufe. Najprej jih je
v goriškem Kulturnem domu popolnoma osvojil zborovski ženski
sestav Carmen manet iz Kranja, ki je pod vodstvom Primoža Kerštanja
vrhunsko izvedel umetne pesmi in tudi venček rezijanskih pesmi.
Bogat glasbeni program so pevke še popestrile s koreografskimi gibi.
V predbožičnem vzdušju pa je enkratno zazvenel Božični koncert z
naslovom Iz srca vsi radujmo se, ki sta ga v Kulturnem centru Lojze
Bratuž priredila Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica. Kot lansko leto je tudi tokrat KCLB podaril
goriškim abonentom imeniten glasbeni večer, ki je v izvedbi domačih
glasbenikov pod temperamentno taktirko Hilarija Lavrenčiča navdušil
poslušalce.
Goriški abonenti SSG so se v ponedeljek, 18. decembra 2017,
odpeljali v Novo Gorico. Tu so na velikem odru, na katerem so bile
nameščene tribune, bili “soustvarjalci” Baruf, koprodukcijske
komedije, ki jo je po slavnih Primorskih zdrahah Carla Goldonija v
istrski svet prestavil Predrag Lucić in ji pridal kar močno socialno
noto. Z realistično naturalističnim režijskim čopičem jih je mojstrsko
obarval Vito Taufer, ki vselej preseneča s svojim domiselnim izraznim
iskateljstvom in seveda navdušuje publiko. Ob zabavi in humornih
odtenkih pa se je v Barufah izrisala tudi rahla tančica grenčice, ki
gledalca vodi v razmislek. Krstna uprizoritev Baruf je bila že v lanskem
juniju v Kopru na Martinčevem trgu. Ognjevite ribiče vročekrvnih glav,
pri katerih neznantna iskrica ljubosumja zaneti silovit zdraharski
požar, in njihove obrekljive, zajedljive žene, ki se obmetavajo s
psovkami in se lasajo za vsako brez premisleka izrečeno besedo, so
resnično mojstrsko, v vseh značajskih niansah, izrazitih kretnjah in
mimiki ter seveda v posrečeni mešanici narečnih govoric, izrisali
imenitni igralci iz štirih primorskih gledališč, Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica, Gledališča Koper, Slovenskega stalnega
gledališča Trst in istrskega gledališča Istarsko narodno kazalište –
Gradsko kazalište Pula.
Bučno ploskanje ob koncu predstave, pri kateri je zadišalo po ocvrtih
ribah, ki so jih igralci ponujali gledalcem, kar ni hotelo ponehati. To
pa je najboljši dokaz, da so ob Barufah zaradi odlično spletenega
besedila, vrhunske igralske izvedbe in iskrive, posrečene režije res
doživeli odlično srečanje z gledališko umetnostjo.
Izšla je Mladika 7/2017
Zadnjo Mladiko v letu 2017 odpira voščilo vsem bralcem pisatelja
Alojza Rebule, ki želi svobode duha, novo doživetje Kristusove večne
realnosti in zvestobo veri. Manjšinstvo pa naj ne bo manjvrednost in
muka, pravi pisatelj, ampak po nadnaravnem gledanju celo
svojevrsten privilegij. Sledi rubrika Fokus, ki tokrat poglablja problem
družbenega gospodarstva in družbe KB 1909. V članku je govor o
pojmu družbenega gospodarstva, ki v širokih okvirih zajema
dejavnosti, povezane z ustvarjanjem pogojev ekonomskega obstoja
slovenske manjšine v Italiji. V zapisu, ki vključuje predstavitev slike
poslovanja, jamstva, prodajo nepremičnin, negotova jamstva, so
zbrana pričevanja poslovneža Vanje Lokarja in političnega delavca
Štefana Bukovca ter izjave nekdanjega predsednika uprave KB 1909
in danes likvidatorja družbe Borisa Perica. Tudi članek Nedokončana
tradicija piše o pomenu škode,
ki jo kriza goriškega holdinga
povzroča slovenski narodni
skupnosti v Italiji. V rubriki
Drobtinice o slovenskem govoru
Manica Maver opozarja na
spletni portal Fran, ki ga je
Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša na veseli dan
slovenske kulture posodobil in
razširil nekatere njegove
vsebine. Antena podrobno
poroča o dogajanju v zamejstvu
in zdomstvu, o knjižnih
novostih, razstavah in se
spominja tistih, ki so nas
nedavno zapustili. V ekološki
rubriki je govor o podnebni konferenci v Bonnu, na kateri so poudarjali
potrebo po okrepitvi okoljskih prizadevanj in omejitvi dviga povprečne
globalne temperature. V rubriki literatura se objavljajo zgodba Leva
Detele Legenda o ribji kosti in profesorjevi bolečini, ki je bila
priporočena na 45. literarnem natečaju revije Mladika, in pesmi pod
naslovom Svitki Radivoja Pahorja. Ob stoletnici smrti Janeza
Evangelista Kreka Milan Dolgan poda vpogled v njegovo
pripovedništvo. Zoltan Jan je zapisal nekaj osebnih spominov na
profesorja Univerze v Ljubljani Dušana Pirjevca, čigar 40-obletnica
smrti se letos obeležuje. V rubriki Prebrali so za vas Maja Smotlak
poroča o Vrtnarjevi pesmi (zal. Mladika) Brune Marije Pertot, Lidija
Golc pa o knjigi O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji (zal. Slovenska
matica). V rubriki Pričevanja Mirella Urdih piše o svoji odselitvi z
možem od matičnega Sv. Ivana pri Trstu v Nemčijo. Ob 120-letnici
rojstva Franceta Goršeta Ivo Jevnikar piše o njegovih primorskih letih.
Objavljen je prvi del zapisa. V mladinski prilogi RAST je uvodnik z
naslovom Zakaj delam vse zadnji trenutek napisala Neža Petaros.
Lucija Tavčar je avtorica daljšega članka, v katerem piše, kako mladi
slovenski rojaki iz Italije občutijo matično Slovenijo in kako bi lahko
mlade bolje povezali z matično domovino. O tem, kako občutijo mladi
Slovenijo, so povedali tudi mlajši dijaki in univerzitetni študenti. Jernej
Močnik poroča o gledališki predstavi Pustolovščine Numera Prima,
ki je odprla sezono gledališča Il Rossetti v Trstu. Objavljena je pesem
Veronike Bordon, ki je prejela prvo nagrado za poezijo na literarnem
natečaju Skk. Brina Bakhita svetuje, kako imeti lep nasmeh.
Kratke Spomin na velikega predstavnika slovenske moderne
Leto 2018 bo leto slovenskega
pisatelja Ivana Cankarja
  letu 2018 bomo ob 100-
letnici smrti velikega slo-
venskega književnika Iva-
na Cankarja obeležili Cankarjevo
leto. Še posebej pestro dogajanje
se obeta v Cankarjevem rojstnem
kraju Vrhniki, prav tako pa bodo
življenje in izročilo velikega kul-
turnika obeležili številni javni in
zasebni zavodi, razstavišča,
društva ter posamezniki po vsej
Sloveniji.
Uvod v Cankarjevo leto je že v te-
ku
Prvi dogodek v predpripravah na
Cankarjevo leto je bil na Vrhniki
14. novembra, ko so v Avli in Ga-
leriji Cankarjevega doma predsta-
vili Cankarjev koledar 2018 in
odprli razstavo ilustracij iz slika-
nice O človeku, ki je iskal srečo
avtorice Zdenke Obal. Slikanica
je izšla na 99. obletnico Cankar-
jeve smrti, 11. decembra, trenut-
no pa je v vrhniškem kulturnem
hramu na ogled fotografska raz-
stava Zdaj naj sneži, naj brije ve-
ter.
Nekaj aktivnosti v smeri jubileja
se je že zvrstilo tudi v Ljubljani.
Sredi novembra so v Cankarje-
vem domu (CD) v sklopu projek-
ta Cankar v stripu izšle tri stripov-
ske interpretacije njegovih del in
življenja. Andrej Rozman - Roza
in Damijan Stepančič sta ustvari-
la strip Hlapci; Ko angeli omaga-
jo, Boštjan Gorenc - Pižama in
Tanja Komadina podpisujeta Moj
lajf, Žiga X Gombač in Igor Šin-
kovec pa sta ustvarila stripovsko
basen Hlapec Jernej in pasja pra-
vica. V CD so pripravili tudi per-
formans Cankar strip.
Tudi sicer se v ljubljanskem CD
intenzivno pripravljajo na Can-
karjevo obletnico. Od januarja
do junija 2018 bo potekal festival
Cankar o Cankarju, ki bo povezal
skoraj vsa umetniška programska
področja zavoda. Med drugim bo
v režiji Eduarda Milerja zaživela
predstava Pohujšanje v dolini
Šentflorjanski, v režiji Žige Div-
jaka uprizoritev Hlapec Jernej,
pripravljajo pa tudi koncertno
uprizoritev Iz lepih časov, ki bo
temeljila na Cankarjevih pismih
V Anici Lušinovi.Novoletni koncert za uvod v ce-loletno dogajanje na Vrhniki
Prvi dogodek, ki so ga v Cankar-
jevem domu na Vrhniki pripravi-
li ob vstopu v Cankarjevo leto, je
bil 6. januarja. To je 30. novoletni
koncert, ki so ga pripravili orke-
ster Simfonika in Mešani pevski
zbor Mavrica z gosti. S koncer-
tom bodo nato gostovali tudi v
Ljubljani, je za STA povedala
Tatjana Oblak Milčinski, glav-
na koordinatorica za Cankar-
jevo leto 2018 preko Zavoda
Ivana Cankarja za kulturo,
šport in turizem Vrhnika.
Poudarila je, da se bodo do
konca leta zvrstile zares števil-
ne prireditve. V januarju bo
odprtje slikarske razstave Zakaj
je polje jezero, ki je nastala ob
sodelovanju 3. programa Ra-
dia Slovenija - ARS in Javnega
sklada za kulturne dejavnosti
(JSKD) - Osrednjeslovenska re-
gija.
Pevsko društvo Ivana Cankarja
Vrhnika pripravlja posebni iz-
daji Mednarodnega pevskega
festivala, Muzejsko društvo
Vrhnika bo Cankarjevemu le-
tu 2018 posvetilo posebno šte-
vilko Vrhniških razgledov, Pla-
ninsko društvo Vrhnika bo
Cankarjev rojstni dan oboga-
tilo z odprtjem nove koče na
Planini.
Mala mestna galerija načrtuje
ponatis Erotike, ki ga bo sprem-
ljala razstava ilustracij Bojana
Mavsarja. Ta bo skupaj z vaškim
odborom Na klancu za vsako
hišo na Klancu, različna domo-
vanja Cankarjeve družine po
Vrhniki in za hiše, ki stoje ob poti
Cankarjeve matere, oblikoval vo-
galnike s Cankarjevo podobo, ki-
parka Alenka Vidrgar pa bo Can-
karjev dom Vrhnika obogatila z
literatovim portretnim reliefom.
Leto bodo omenjeni in še številni
akterji z Vrhnike obeležili tako
doma kot na gostovanjih po dru-
gih slovenskih krajih ter v tujini.
Obeleževanje Cankarjevega leta
tudi drugod po Sloveniji
Tudi v drugih slovenskih krajih
se bodo poklonili Cankarju. Kot
so za STA sporočili z ministrstva
za kulturo, bodo pri projektu so-
delovali številni pooblaščeni mu-
zeji. Osrednji projekt pripravlja
Muzej in galerije mesta Ljubljane
(MGML) v sodelovanju s Cankar-
jevim domom in Narodno in
univerzitetno knjižnico (NUK).
MGML se usmerja v Cankarjevo
življenje, njegovo pot od Vrhnike
do Dunaja in nazaj, Cankarjev
dom se bo posvetil vplivom na
njegovo mišljenje in delo (Ivan
Cankar in Evropa/Med Shake-
spearom in Kafko), NUK pa kore-
spondenci (Jaz sem Cankar - in
to ti pove vse).
V NUK bodo obletnico počastili
tudi z zbirko Ivan Cankar Digital
Classroom, na portalu dLib pa je
že dostopna učna zbirka o Can-
karju. Sicer večina slovenskih
splošnih knjižnic v letu 2018
načrtuje tematske razstave o Can-
karjevem življenju in delu. Neka-
tere knjižnice se bodo poslužile
tudi digitalizacije. V Knjižnici Mi-
rana Jarca iz Novega mesta bodo
digitalizirali Cankarjeva pisma
Karlu Slancu, v Knjižnici slepih
in slabovidnih Minke Skaberne
pa bodo izvedli prilagoditev ne-
katerih njegovih del, ki slepim in
slabovidnim še niso dostopna, v
zvočno različico ali brajico.
Načrtovano je tudi vključevanje
lokalnih skupnosti in drugih
zainteresiranih skupin. V okviru
projekta Muzej v malem, ki pote-
ka pod okriljem MGML, bodo so-
delujoči v sodelovan-
ju z Društvom za izva-
janje filmske vzgoje
Slon pripravili tri ani-
mirane filme Cankar-
jevih črtic, v pomlad-
nih mesecih pa bodo
posneli tudi zabaven
črno-beli filmček o te-
mi literatovega
življenja in dela. S pri-
ložnostnimi razstava-
mi bodo Cankarjevo
leto obeležili še muze-
ji iz Celja, Kočevja in
Velenja, Galerija
Božidar Jakac in Švi-
carija.
Cankarju bo pod
okriljem Javne agen-
cije za knjigo RS po-
svečen tudi nacional-
ni projekt spodbujan-
ja bralne kulture Ra-
stem s knjigo, številna
velika slovenska gle-
dališča pa bodo v ak-
tualni sezoni v svojih
programih uprizorili katero od
Cankarjevih del.
JSKD bo na državni ravni leto
obeležil predvsem v sklopu gle-
dališke in literarne dejavnosti.
Gledališke skupine bodo spodbu-
jali k ustvarjanju predstav, nasta-
lih po Cankarjevih dramah ali
motivih njegovih del, posebno
pozornost bodo posvetili mla-
dinski populaciji v okviru projek-
ta ŠtudenTeater. Odraslo popula-
cijo bodo v Cankarjevo leto pri-
tegnili z literarnim natečajem V
zavetju besede, Teden ljubiteljske
kulture pa se bo Cankarju poklo-
nil z velikim nacionalnim od-
prtjem 10. maja na Brdu pri Kran-
ju.
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Vejica v nagovoru
V tridesetih Jezikovnicah, ki jih bralci Novega glasu lahko
berete že dobro leto, se vejici (še) nisem natančneje posveti-
la. Mogoče zato, ker marsikdo misli, da je to edino, kar je v
besedilu lahko neustrezno, pa sem želela pokazati, da se po-
gosto najde še marsikaj drugega, kar lahko izboljšamo in po-
pravimo. Prevečkrat se
namreč sliši, da je lektorje-
vo (pogosteje seveda lekto-
ričino) delo omejeno zgolj
na popravljanje vejic v smi-
slu naročila ali prošnje, ki
omalovažuje lektoriranje:
»Evo, tu je moje besedilo,
popravi vejice«. V besedilu
tistega, ki je prepričan, da
mu manjkajo samo vejice,
je ponavadi še marsikaj na-
pačnega, to pravim na po-
dlagi svojih izkušenj. Po
drugi strani je šolski pred-
met slovenščina pogosto
nepriljubljen ravno zaradi
vejic, pa vas, dragi bralci,
nisem želela spomniti na kaj, česar ste se nemara bali ali pa
se ga še zdaj spominjate z nelagodjem, namreč jezikovnega
pouka. Mogoče pa je vendarle skrajni čas, da spregovorim tu-
di o tem ločilu, ki ima ljubko poimenovanje, manjšalnico
pravzaprav, saj je vejica – majhna veja. Veje pa imajo drevesa
in grmi – zelenje, ki pomirja, pa imamo vsi radi, kajne?
O vejici bi lahko pisala vsak teden, tako neizčrpna je ta tema,
tokrat pa bo beseda tekla o tisti vejici, ki mora stati v nagovo-
ru, kjer pa jo žal vse prepogosto pogrešamo. Tovrstni nago-
vori so dandanes najpogostejši v pozdravih v elektronski ko-
munikaciji, npr. v mailih. Težav nimamo, če napišemo
običajne besedne zveze z levim ujemalnim prilastkom in je-
drom, npr.: Spoštovana gospa, Spoštovana gospa Novak ali
Draga Marija, pa tudi samo: Spoštovani, Pozdravlje-
ni ipd. Zaplete pa se pri drugačnih pozdravih, npr.:
Pozdravljeni, profesorica ali Živjo, Marija ali Adijo,
Janez. Ko nagovarjamo na tak način, moramo vsta-
viti vejico, pa ne le eno, temveč dve, saj gre za t. i.
vrivek, ki se mora od preostalega besedila ločiti z ve-
jico. Pomagajmo si z verzom znane slovenske po-
pevke, ki ga pravilno zapišemo takole: »Povej, Mari-
ja, zakaj umikaš pogled«. Tudi nagovori v elektron-
ski pošti se ponavadi nadaljujejo v nadaljnje besedi-
lo, zato sta obe vejici nujni, npr.: Pozdravljeni, pro-
fesorica, pišem vam zaradi izpita. /Živjo, Marija, pri-
deš na zabavo? /Adijo, Janez, se vidiva jutri.
Tovrstna vejica mora biti tudi v pogosto videnih na-
pisih, kot sta: Pozor, stopnica! ali Pozor, hud pes!
Upam, da vam tokratna tema o vejici ni vzela pogu-
ma, da boste z veseljem prebirali tudi nadaljnje Jezi-
kovnice, četudi bo (včasih) govor o najbolj oso-
vraženem ločilu.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete
za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) iz-
vaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o ka-
terih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
31
Tržaška11. januarja 201810
V sklopu srečanj Slovenščina z empatijo, ki so namenjena
ovrednotenju slovenske kulture in književnosti in širjenju
poznavanja le-teh v Italiji, bo v petek, 12. januarja, ob 18.
uri, v Vilfanovi dvorani na sedežu Krožka za kulturna in
socialna vprašanja Virgila Ščeka, v ulici Giacinto Gallina 5,
III. nadstropje, dvojezično soočanje o temi O koristnosti /
nekoristnosti slovenščine v Trstu. Posebne iztočnice v
razmišljanje udeleženkam in udeležencem bodo nudili
ugledni gostje. Toplo vabljeni vsi, da se srečanja udeležite in
da sooblikujete empatični večer ter prijateljsko vzdušje. /
Elena Cerkvenič
O koristnosti slovenščine v Trstu
  ponedeljek, 18. 12.
2017, so redni in pri-
ložnostni obiskovalci
večerov, ki jih tedensko pri-
reja Društvo slovenskih izo-
bražencev v Trstu, lahko pri-
sluhnili zanimivemu preda-
vanju. Tokrat je bilo srečanje
namenjeno predbožični ver-
ski poglobitvi, da bi lahko
vsakdo v tednu največje
predpraznične mrzlice pogle-
dal vase, se vprašal o svoji ve-
ri in lepše sprejel Novoroje-
nega. V goste je iz Ljubljane,
čeprav izvorno iz Gorice,
prišel jezuit, pater Ivan Bre-
sciani, ki je zdaj tudi provin-
cial slovenskih jezuitov.
Pater Ivan je srečanje posvetil
pontifikatu papeža Frančiška,
saj se mu zdi delovanje se-
danjega papeža še posebno
zanimivo. V Cerkev je prine-
sel nekaj novega, meni,
čeprav nadaljuje delo, ki sta
ga začela papež Janez Pavel II.
in papež Benedikt XVI.. “Pa-
pež Frančišek preseneča po
svojem stilu”, skromnem in
enostavnem, in prav v tem
stilu začenja uresničevati
sklepe II. vatikanskega konci-
la, ki, kljub temu da so bili
sprejeti pred več kot petdese-
timi leti, še niso povsem ude-
V janjeni. S koncilom se je du-hovnik obrnil k ljudem,vzpostavil stik z ljudmi, začel
je maševati v njihovem jezi-
ku. Morda, ker je Frančišek
prvi papež, ki ni bil med kon-
cilskimi očeti, dojema ta pre-
lomni dogodek v zgodovini
Cerkve z neko distanco. Dej-
stvo je, da prav papež
Frančišek s svojim zgledom,
dejanji in mislimi deluje za
cerkveno
prenovo.
Pomem-
bna pote-
za ponti-
fikata pa-
peža
Frančiška
je tudi
način, ka-
ko skuša
posredo-
vati teo-
loška do-
gnanja.
Teologija
naj se
namreč
ne deli na
razna področja, kot so dog-
matična, psihološka, moral-
na in druga, temveč naj bo
organska, vseobjemajoča. Pa-
ter Ivan Bresciani je namreč
prepričan, da Cerkvi manjka
organska vizija. Kar se Cerkve
kot institucije tiče, pa da-
našnji papež deluje inovativ-
no, tudi ker nas spominja, da
Cerkev ni državna institucija
in niti državna organizacija.
Cerkve danes ne dojemamo
več kot v 17. stoletju, s strogo
piramidalno zasnovo, na dnu
katere so laiki. Papež želi, da
bi bila manj klerikalna in
manj hierarhična. Frančišek
nas od svoje umestitve poz-
dravlja kot “rimski škof”, pro-
si, naj molimo zanj, njegova
Cerkev je sinodalna, kolegial-
na, podobna tisti iz
začetkov krščanstva.
Vabi nas torej v
občestvo Cerkve, kjer
naj bo prostora za
vse, kjer se po-
slušamo in se
skušamo razumeti, a
to seveda ni vsem
pogodu, še dodaja
pater Ivan.
V drugem delu predavanja se
je g. Bresciani ob pripovedo-
vanju življenja Abrama, očeta
vere, posvetil razlagi trinita-
rične teologije. Abram je
namreč skozi svoje potovan-
je, življenje “od posameznika
postal oseba in v občestvu
spoznal Boga”. Za patra Ivana
je razlika med posamezni-
kom, individuom, in osebo
ta, da je prvi
egoist, ki v center
dogajanja posta-
vlja vedno sebe,
oseba pa je stalno
v odnosu in same-
ga sebe podreja te-
mu. V povezavi s
tem je med dru-
gim navedel dve
skušnjavi, ki ju pa-
pež Frančišek ima
za najbolj pereči v
današnjem času.
Gre za pelagiani-
zem, ki se nanaša
na meniha Pelagi-
ja in njegovo pre-
pričanje, da za iz-
polnjevanje svoje človeške
usode ne potrebujemo božje
milosti, in gnosticizem, ki
trdi, da je mogoče vse razu-
meti z razumom. A če se po-
   ledališko delo lah-
ko jemljemo kot
skupinsko ure-
sničitev industrijskega izdelka,
po kateri ne ostane nikakršen
proizvod. Fotograf izpriča skupni
napor, od katerega bo ostal ob
gledališki kritiki le njegov zapis,
ki ovrednoti zgodbo, izvajalce,
igro, scenografijo in še posebej
osvetljavo”. Ta ugotovitev foto-
grafa Giovannija Montenera v
zvezi z njegovo izkušnjo gleda-
liškega fotografa za tržaška gleda-
lišča Verdi, SSG in Rossetti mi je
rojila po glavi med gledanjem
predstave Medea (Medeja) z
igralcem Francom Branciaroli-
jem v glavni vlogi en travesti in
ob “filološki” reprizi zgodovin-
ske uprizoritve iz leta 1996
režiserja Luce Ronconija (1933-
2015).
Eden od utemeljiteljev sodobne-
ga italijanskega teatra je karizma-
tičnega igralca uporabil ob izvir-
ni postavitvi, za njegovo zagatno,
skrajno in nič kaj senzualno poo-
sebitev Evripidove ponosne in
divje junakinje, ki kot vemo, za-
radi nezvestobe neznačajnega
moža Jazona, zaradi ljubezni do
sinov, ki naj bi ji ju odvzeli, zara-
di nevzdržnega ljubosumja in
srda, opravi svojo usodno
maščevalno nalogo in pobije vse
po vrsti, novo Jazonovo nevesto
Krevzo, njenega očeta kralja Kre-
onta in lastna otroka. Ronconijev
takratni sodelavec Daniele Salvo
je povzel učiteljevo režijsko me-
todo in zahteval od nastopajočih
glavnih oseb in zbora neverjeten
diapazon razponov in registrov
glasov, v prvi vrsti prav od prota-
gonista-protagonistke Branciaro-
lija-Medeje. Antonella Conte je
zmontirala učinkovito izvirno
“G scenografijo Francesca Calcagni-ja na osnovi bistvenih struktur, aobenem z dinamičnimi premiki
starih stolov iz kina, premične
postelje, z zaslonoma s krvavimi
posnetki (operacije na srcu) in
podobami nevedne množice, z
navpičnimi stopnicami, ki pred-
stavljajo kraljevi dvor. Ravno ta-
ko kostumi Jacquesa Reynauda iz
prve uprizoritve so zaživeli v
osvežitvi Gianluce Sbicce, razsve-
tljava Sergia Rossija pa ob dopri-
nosu lučkarja Cesareja Agonija.
Ronconi je v svojih režijah zelo
pazil na študij in obdelavo bese-
dila oziroma glasov, hkrati pa tu-
di na odrsko dialektiko med jezi-
kovnim izhodiščem in izrisan-
jem prostora s skoraj koreograf-
sko dinamiko igralcev in kuli-
snih mašinerij. Sugestivno krut
je bil v tem smislu končni prizor
detomora, ko se čisto bela Mede-
ja dvigne s pomočjo mini dvigala
kot nekakšno razpelo ali angel
maščevanja nad okrvavljenima
žrtvama. Zvesto navajanje neiz-
prosnega Evripidovega teksta je
aktualiziral z ambienti in oblačili
meščanske dekadence prejšnjega
stoletja, s stilizacijo uradnikov
weimarske republike ali ame-
riških gospodinj buma 60. let.
Mračno moč starogrškega mita je
povezal z objestnostjo kapitaliz-
ma, kot je to počel v znameniti
postavitvi Krausovih Poslednjih
dni človeštva (1990-1991) in zad-
nji sagi o propadu bančne dina-
stije Lehman Trilogy (2015) itali-
janskega sodobnega dramatika
Stefana Massinija.
Ne vem, koliko so od izvirnega
duha predstave iz l. 1996 umet-
niki gledališč CTB iz Brescie, Gli
Incamminati in Piccolo Teatro di
Milano spet priklicali k življenju
(na spletni strani www. lucaron-
coni. it se dobijo zgodovinski po-
snetki tudi prve postavitve).
Špektakel je bil vsekakor izredno
intenziven, njegova racionalna
in estetska moč primerljiva s Pan-
durjevim Faustom, ki smo ga lah-
ko občudovali v zadnji sezoni v
Rossettiju, kot zdaj Ronconijevo
v SSG, po zaslugi večletnega so-
delovanja med
obema gleda-
liščema. Lepo je
bilo videti, kako
je bil parter Kul-
turnega doma na
premierni večer
prepoln v glav-
nem z mladino tržaških italijan-
skih višjih šol, ki je uživala ob
odlični akustiki dvorane in doga-
janju na enem od najbolj zmo-
gljivih odrov v mestu. Kako je pu-
blika Rossettija prepričano plo-
skala v SSG-ju Branciaroliju in
odličnim soigralcem in kako so
mladi glasno komentirali ob
koncu predstave, ki jih je očitno
zadela.
Drugi izreden naslov v začetku
sezone je predstavljalo eno najz-
namenitejših dramskih del
prejšnjega stoletja, Šest oseb išče
avtorja nobelovca Luigija Piran-
della. Ob Erosu Pagniju, ki smo
ga komaj občudovali v vlogi ve-
likega avstrijskega igralca ob za-
tonu kariere Minettija v istoi-
menski drami Thomasa Bernhar-
da, nastopajo še drugi talenti so-
dobne italijanske scene. “Šest
oseb”, Oče (sam Pagni), Mati (Fe-
derica Granata), Hči iz prejšnjega
zakona (Gaia Aprea), Sin (Gian-
luca Musiu), Mladenič (Silvia
Biancalana) in Madama Pace
(Angela Pagano), se iz temačnega
zakulisja paradoksno prikrade na
oder in vsili lastne dramatične
zgodbe gledališki skupini, ki vadi
na odru rutinsko komedijo.
Ustvari se nenadejano, dialek-
tično soočanje, pravi drama-
turški spopad med karizma-
tičnim Očetom, Hčerko in osta-
limi osebami na eni strani ter di-
rektorjem predstave (tudi izred-
nim Paolom Serro) in ostalimi
igralci na drugi, ki nejeverno
sprejemajo moteče, namišljene,
a še kako žive soigralce, ušle ka-
rakterje iz avtorjeve domišljije v
svet, ki ga sestavljajo ne le igralci,
ampak tudi mi, sonastopajoči
gledalci.
Torej teater v teatru, z igralci, ki
poosebljajo junake dvojne igre in
kontrapunkta tragedije in kome-
dije, pač v značilnem Pirandello-
vem psihološkem ključu. Njegov
blesteči revolucionarni tekst iz le-
ta 1921 povsem plodno zaživi v
čudovito intoniranih interpreta-
cijah in vizualno bogati postavit-
vi, z uporabo in montažo črno-
belih mračnjaških odsevov pro-
tagonistov, v produkciji stalnih
gledališč iz Neaplja in Genove.
Suvereni režiser Luca De Fusco
povezuje, v režijskih beležkah,
objavljenih v gledališkem listu,
Pirandellovo najznamenitejše
delo s filmom Woody Allena Bro-
adway Danny Rose, ko junaki iz
filmske zgodbe, ki se predvaja v
kinu, povsem naravno sestopajo
s platna in nastopajo v samem
filmu. De Fusco je še v Pirandel-
lovi Vestire gli ignudi in postavit-
vah drugih avtorjev izvajal kon-
taminacijo gledališča in gibljivih
podob. V 20. letih prejšnjega sto-
letja je veliki sicilski mislec - lite-
rat mnogo tudi razmišljal o novi
estetski vlogi mlade filmske
umetnosti ob drugih bolj uvelja-
vljenih, od teatra do sodobne li-
terature, kar je posebno zaznav-
no v Šestih osebah.
Rossettijevo gledališče je ponudi-
lo v alternativnem programu Al-
tri percorsi, v gledališču Miela,
monodramo avtorice, režiserke
in edine igralke Giulie Musso
Mio eroe (Moj junak). Gre za
pričevanje o treh ubitih alpincih
od skupno 53 padlih italijanskih
vojakov v mirovni misiji ISAF v
Afganistanu, med leti 2001 in
2014, skozi pripoved njihovih
mater. Lep in ganljiv zgled poli-
tičnega, angažiranega teatra. Za
briljanten konec leta pa sta bila
še dva nekonvencionalna spekta-
kla. Minimalistični balet Il caos
e la farfalla (Kaos in metulj), v ko-
produkciji plesne skupine Area-
rea, stalnega gledališča FJK Il Ros-
setti in Mittelfesta, je bil v ko-
morni dvorani Bartoli. Šest ple-
salcev in čelistka Anna Molaro so
svojevrstno podoživeli čarobnost
glasbe Philipa Glassa po zasnovi
in ob koordinaciji Roberta Coc-
conija. V veliki dvorani Rossettija
pa je bil koncert Harlem Gospel
Choir, ene najslavnejših in naj-
starejših tovrstnih zasedb na sve-
tu. Izvrstni črnski pevci in pevke
so že nastopili vsepovsod, pred
velikimi osebnostmi, od papežev
do predsednikov ZDA in kraljev,
skupaj z zvezdami, kot so Bono
(U2), Keith Richards (Rolling Sto-
nes) in Diana Ross. Tudi v Trstu
so zapeli železni repertoar tradi-
cionalnih ameriških in duhov-
nih pesmi, od Oh Happy Day do
Amazing Grace.
Davorin Devetak
Pirandellovih Šest oseb z velikim Erosom Pagnijem, pa še Afganistan, balet, gospel ...
Ronconijeva Medeja sad sodelovanja
Rossettija in SSG
Medea - Ronconi & Branciaroli
Predavanje Društva slovenskih izobražencev 
Predbožično srečanje s
patrom Ivanom Brescianijem
vrnemo k Abramu, nas nje-
gova zgodba uči, kako Bog
nikoli ne izgubi upanja nad
nami. Abram je doživel veli-
ko preizkušenj in začel živeti
kot oseba šele, ko je bil star
99 let, ko ga je Bog tudi prei-
menoval v Abrahama, “očeta
množice narodov”. Takrat,
ko je šel iz sebe, se mu je rodil
sin in nazadnje ga je Bog
preizkusil še kot očeta. A ta-
krat se je Abraham že naučil
zaupati Bogu. Na to pot nas
kliče tudi papež Frančišek,
pravi pater Ivan, vabi nas, da
gremo iz greha, postanemo
osebe in gledamo na svet kot
na dar.
Papež Frančišek ne gleda
množice, ampak osebe v njej.
V njegovi poslanici Amoris
laetitiae, v kateri govori o za-
konskem življenju, nas spom-
ni, da je vera skrivnost, ni ja-
sna danost. Seveda obstajajo
v Cerkvi določena pravila, a
na človeka je treba najprej
gledati kot na človeka, opo-
zarja pater Ivan Bresciani. Tu-
di duhovniki se morajo torej
posvetiti vsaki osebi posa-
mezno, ko gre za udejanjanje
pravil Cerkve. Mnogi se boji-
jo, da bi to privedlo do relati-
vizma v morali, a, če pristo-
pamo k veri, kot nas uče du-
hovni očetje, ne smemo ka-
zati s prstom, ampak spreje-
mati vsakogar v božje
občestvo. Sveti Duh je torej
odnos, je tisti, ki nas povezu-
je z Očetom, in zato je še ka-
ko pomembno, da se zaveda-
mo trinitarične osnove kato-
liške vere.
Predavanje, ki ga je Bresciani
naslovil Od posameznika k
osebi, se je končalo s pogovo-
rom s poslušalci, ki so svoje
zanimanje za temo potrdili z
vprašanji o drugih teoloških
problematikah. V božičnem
duhu se je večer končal s to-
plimi voščili in željami ter z
vabilom na naslednje srečan-
je v Peterlinovi dvorani. V go-
ste je 8. 1. 2018 prišel dr. Anže
Logar, parlamentarec, pred-
stavnik stranke SDS, ki je
spregovoril o svojem delu v
parlamentarni protikorupcij-
ski komisiji.
Lucija Tavčar
Foto Lucija Tavčar
Šest oseb išče avtorja
Tržaška 11. januarja 2018 11
Obvestila
Vincencijeva konferenca vabi na
božične koncer te:  DVS
Primorsko z zborovodkinjo
Aleksandro Pertot bo zapela
starejšim v domu Ieralla na
Padričah v torek, 16. januarja,
ob 16. uri in v domu ITIS, ul.
Pascoli 31, v avditoriju v pt., v
torek, 23. januarja, ob 17. uri;
DPZ Vesela Pomlad z
zborovodkinjo Andrejo Štucin
pa bo zapel starejšim v domu
šolskih sester, ul. Doccie 34,
v kapeli, v petek, 19. januarja,
ob 17. uri.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za slovenske misijonarje: Jože
Ribida 10 evrov, Vinko Milič
50 evrov, Radovan Legiša 20
evrov, Isa Abram 20 evrov.
Za lačne otroke v Etiopiji: N.
N. 50 evrov.
Za r iž  otrokom p.  Pedra
Opeko:  Kar in in  njeni
prijateljčki 100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi
na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29, 34135 Trst
Za rojansko glasilo Med nami
darujejo A. M. 20 evrov, N. N.
50 evrov, Isa Abram 10 evrov
in Marija Zanevra 20 evrov.
Za društvo Rojanski Marijin dom
daruje L izeta Janežič  20
evrov.
Tržaško knjižno središče / Predstavitev knjige Vojka Volka  
Zgodba primorskega
človeka zadnjih sto let
  Tržaškem
knjižnem
središču so
decembra lani
predstavili literarni
prvenec Vojka Vol-
ka, generalnega
konzula Republike
Slovenije v Trstu. V
delu z naslovom
Spomin volkov di-
plomat obravnava
preteklost svoje
rodbine, predvsem
svojih moških
prednikov, in to na
podlagi osemnaj-
stih literariziranih
zgodb. Kot je v po-
govoru s Tatjano
Rojc poudaril pred
občinstvom, se je
za ta korak odločil
preprosto zato, da bi v bese-
dah zajel duha časa, ki je ko-
val usodo njegovih predni-
kov. V njihovih zgodbah pa
se zrcali domala vsa zgodo-
vina primorskega človeka v
zadnjih sto letih.
Prvi del knjige, v katerem
avtor sega nazaj v spomine,
je izredno poetičen. Tatjana
Rojc je prepričana, da gre ta
razdelek istovetiti celo z ne-
ke vrste slovansko pastoralo.
V
Začrtane zgodbe opisujejo
tudi usodo, ki jo je preprost
primorski človek doživel v
burnem 20. stoletju, ko so
makrogeopolitični preobrati
silno vplivali na vsakdan
ljudi. Spomini na deda, ujet-
nika v Rusiji v času prve sve-
tovne vojne, se z očetovimi
dogodivščinami pomikajo
do sodobnosti, ki jo obrav-
nava sam Vojko Volk. In
morda se prav v tem delu
zgodbe bralec najboj pre-
poznava, saj jo lahko dejan-
sko ima za svojo. Slovenski
diplomat se v tem delu zau-
stavi tudi ob času osamosva-
janja slovenske države. Kot
član tedanje teritorialne
obrambe ima do takratnega
dogajanja poseben odnos:
“Meni tisto obdobje pomeni
veliko, pomeni največ”, je
dejal. Ozrl se je po polprete-
kli zgodovini balkanskega
prostora in pri tem dejal, da
je bila naša matična domo-
vina zgodovinsko bližja ger-
masko-latinskemu svetu.
Volka še vedno močno boli
način, s katerim je razpadla
Jugoslavija. To-
lažimo se, da je en
sam človek – to je
Slobodan Milošević
– edini kriv za to, kar
se je zgodilo. Imel je
namreč svoj načrt, ki
je povzročil 200 ti-
soč mrtvih in naj-
večje zločine do člo-
veštva, kar jih Bal-
kan pozna.
Na predstavitvi knji-
ge se je avtor dotak-
nil tudi sodobnih
tem, ki na podlagi
nekdanjih razhajanj
v času med drugo
svetovno vojno in
po njej še vedno oz-
načujejo slovenski
narod. Njegova spo-
ročilnost je zaobjeta
v citatu svetega Bazi-
lija Velikega, ki spremlja de-
lo. Svetnik trdi, da je za naše
življenje moč pozabe po-
membnejša od moči spomi-
na. “Našim mladim nalaga-
mo toliko preteklosti, da v
njih ni več prostora za pri-
hodnost”, je poudaril. Slo-
venci se po njegovem
mnenju zaradi hudih časov
nahajamo na pragu tretje
svetovne vojne, ko še druge
nismo končali.
Razstava Jasne Košuta
Ena, nobena,
sto tisoč identitet
  aslov nove samostojne
razstave Jasne Košuta, ki
je na ogled od 2. do 16.
januarja 2018 v prostorih kavar-
ne San Marco v Trstu, se navdi-
huje po romanu Luigija Piran-
della, ki ga je napisal ravno pred
sto leti. Kdo smo? Kam gremo?
Kateri je smisel življenja? To so
najbolj kočljiva vprašanja, ki si
jih je sicilski avtor postavljal in
so še vedno izredno aktualna.
Družba in čas, v katerem živimo,
nam ne nudita gotovosti, vse je
labilno in v stalnem, hitrem
spreminjanju, kar v človeku
sproži neravnovesje, ki se včasih
prelevi v psihične motnje. Znati
sprejemati stalno nove izzive, ki
morda popolnoma spremenijo
življenje, predpostavlja veliko ra-
N cionalnoprožnost. Mladiiščemo službo
in se moramo
večkrat izseliti iz
domačih krajev
ter se soočati s
popolnoma no-
vimi kulturami,
navadami in
šegami, kar ni
ravno tako eno-
stavno, saj smo
se naučili pov-
sem drugačnih
življenjskih rit-
mov. Pripravlje-
ni moramo biti
na vsakodnevne spremembe, za-
radi tega imamo eno, nobeno,
stotisoč identitet. Kaj pa je prav-
zaprav identiteta? Morda je obli-
ka, neotiplijva črta, ki izriše eno,
nobeno, stotisoč značilnosti, ki
nas opredeljujejo za to, kar smo
ali nismo.
Novo ustvarjalno delo Jasne
Košute je raziskovanje teh oblik
in črt, ki pa niso le fotografije.
Slikam detajlov človeških teles
je avtorica dodala še čisto svoj
intimni pečat, s tem da je foto-
grafije nadgradila s svojimi ri-
sbami, v glavnem akvareli ali
akrili. Rezultat je stik, spajanje
med stvarnim in globljim pod-
zavestnim svetom. Slike tako po-
stanejo sredstvo za razglasitev
nemira in navidez-
ne kaotičnosti
našega časa.
Jasna Košuta, po izo-
brazbi arhitektka, se
je po delovni iz-
kušnji v Nemčiji
vrnila v rojstni Trst.
Posvetila se je
poučevanju na ra-
zličnih šolskih stop-
njah in fotografiji
ter risanju. Sodelo-
vala je pri raznih
skupinskih razsta-
vah in na natečajih,
pred nekaj leti pa se
je prvič predstavila
javnosti s samostoj-
no razstavo. Ena, nobena, sto ti-
soč identitet je njena tretja sa-
mostojna razstava.
  sredo, 20. decembra
2017, je bilo v Tržaškem
knjižnem središču
srečanje ob koncu 61. letnika
tržaške revije Mladika. Ude-
ležili so se ga glavni urednik
Marij Maver, dolgoletni so-
delavec Sergij Pahor in ured-
nica Nadia Roncelli. Uvodo-
ma so predstavili novosti te-
ga zadnjega letnika, med
drugim tematike poglobitve-
nih rubrik – fokusov, ki oz-
načujejo vsako številko revi-
je. Namen teh člankov je na-
zorno in čim bolj objektivno
predstaviti stvarnost oziroma
pojav našega manjšinskega in širše
slovenskega prostora, ki je marsik-
daj le delno osvetljen. Odmevni
so bili fokus o samostojnem po-
litičnem nastopanju Slovencev v
Italiji, fokus namenjen spozna-
vanju stanja manjšin v Evropski
zvezi in fokus o družbenem go-
spodarstvu. Priprava takih član-
kov zahteva veliko truda, dela pa
revijo kakovostno in privlačno.
Zanimanja za revijo je iz Slovenije
precej veliko, v manjšinskem
prostoru pa marsikdaj ni dovolj
ovrednotena kljub vlogi, ki jo
ima že 61 let. Sergij Pahor je tu-
di poudaril, da je Mladika nuj-
no potrebna za manjšino, ker v
medijskem prostoru širi plural-
nost informacije in pogloblja
teme, ki gredo v dnevnem tisku
hitro mimo nas.
Pogovora so se udeležili tudi
posamezniki iz publike, ki so
izrazili potrebo, da bi bila revija
prisotna tudi na socialnih om-
režjih.
V
11 gennaio 2018
Martin Brecelj,  avtor znamenite
raziskovalne knjige o umoru dr. Stanka
Vuka, njegove žene Danice Tomažič ter
njunega ljubljanskega gosta dr. Draga
Zajca 10. marca 1944 v Trstu
Anatomija političnega zločina, ki je
konec leta 2016 izšla pri založbi
Mladika, je napisal še obračun te
knjige. Avtor namreč povzame glavne
cilje in izsledke, do katerih se je v knjigi
dokopal, ob tem pa omeni tudi ocene
in druge odzive, ki jih je bila knjiga
deležna. Še natančneje spregovori o
tem, zakaj naj bi bili storilci zločina prav tisti (izvedli so ga trije
pripadniki službe VOS OF, Vidko Hlaj, Albert Gruden in Slobodan
Šumenjak), in predstavi dokaze v breme vsakega izmed treh.
Obrazloži, da so zločin “navdahnili” nekateri informatorji VOS,
naročnike umora pa gre iskati med člani Centralne komisije
VOS in komunističnimi voditelji, ki so nadzirali delovanja VOS
na primorski pokrajinski ali višji ravni. Avtor tudi sintetično in
natančno napiše o motivaciji zločina – glavna tarča trojnega
umora je bil Stanko Vuk; komunistični voditelji OF so se ga
hoteli znebiti, ker je bil v njihovih očeh moteč element. V OF je
namreč hotel zastopati in voditi krščanske socialce.
Martin Brecelj na koncu brošure odgovarja zgodovinarju dr.
Bojanu Godeši, ki se je kar nekajkrat kritično obregnil ob
njegovo tezo o motivaciji zločina, in omenja dva primera gradiva,
ki sta ostala neuporabljena med raziskovanjem zločina, namreč
šifrirana brzojavka in prstni odtisi.
Obračun leto dni po izidu knjige
anatomija političnega zločina
V Tržaškem knjižnem središču o reviji Mladika
“Obračun” ob koncu 
61. letnika
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na 
TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT
nastopajo: 
MePZ LIPA iz Bazovice
pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli                                  
MePZ ADORAMUS iz Logatca
pod vodstvom Marjana Grdadolnika
Božično misel bo podala prof. Tatjana Rojc
nedelja, 14. januarja 2018, ob 16. uri
stolnica sv. Justa v Trstu
  župnijski cerkvi sv. Mihaela v Zgoni-
ku in nato na vaškem pokopališču
smo se v soboto, 30. decembra 2017,
poslovili od znanega kmeta in javnega de-
lavca Mirka Žigona, ki je pred kratkim do-
polnil 90. leto starosti. Pokojni je bil od leta
1952 do 1980 štirikrat izvoljen na listi Slo-
venske skupnosti. Na 5. deželnem kongresu
SSk leta 1986 je prejel odličje Slovenske skup-
nosti. Na pogrebu mu je v imenu SSk spre-
govoril občinski svetovalec te stranke Dimi-
trij Žbogar, ki se je rajnemu poklonil z na-
slednjimi besedami:
Dragi Miro,
Tu smo zbrani prijatelji, da te pospremimo
na tvoji zadnji poti. Vsi te imamo pred očmi
kot človeka, ki je ljubil kraško zemljo in zanjo
živel. Rodil si se v času, ko je bilo kmetovanje
mogoče nujna izbira, a tudi velik ponos. Ko
si bil star 17 let, si izbral partizanstvo kot od-
govor na nezaslišane krivice in
tako zrasel v svobodnega člo-
veka. V povojnem času si se z
isto vnemo lotil kmetovanja, si
ustvaril družino in hkrati bil
tudi družbeno angažiran. Vsi te poznamo kot
vestnega živinorejca, dobrega vinogradnika
in priljubljenega osmičarja. Ljubil si delo z
živino in vztrajal, dokler so ti moči to do-
puščale. Kot vinogradnik si dejansko pokazal
pot novim rodovom, kot to pričajo neštete
nagrade, ki si jih vsakoletno požel na občin-
skih vinskih razstavah in v širši okolici.
V povojnem času si takoj izbral slovensko sa-
mostojno politično nastopanje in tej odločit-
vi si ostal zvest do konca. Na listi, predhod-
nici Slovenske skupnosti, si bil večkrat nosi-
lec liste in vsakič tudi izvoljen v občinski
svet. Ne pretiravam, če rečem, da so te
spoštovali prav vsi. Somišljeniki, seveda, pa
tudi drugi.
Zato, dragi Miro, tukaj smo zbrani, da te
počastimo in se ti zahvalimo za vse, kar si
naredil za domačo vas in širšo skupnost.
Naj ti bo lahka domača zemlja! 
V
Zgonik / Odšel je zaslužen javni delavec 
V slovo Miru Žigonu
Videmska / Aktualno11. januarja 201812
Priimek Humar velikokrat mešamo s priimkom
Kumar. Ali pravilneje, v starejših zapisih so veliko-
krat priimka mešali. Ker sta oba priimka precej po-
gosta v krajih na obeh straneh Soče severno od
Gorice, je zmeda še toliko večja. A v resnici gre za
dva priimka, ki pa sta v resnici nastala na enak
način. In tokrat se bomo lotili Humarja.
Imamo dve različici tega priimka, Humar in Hu-
mer. Teh ni več veliko, v vsej Sloveniji manj kot
dva ducata (21). Humarjev je precej več, a tudi vsa-
ko leto manj. Pred dobrim desetletjem (2006) jih
je bilo še 976, danes pa le 908. Na Primorskem jih
je največ, 568, večinoma na Go-
riškem. Poglejmo v našo okolico. Naj-
demo jih na Hrvaškem, v Zagrebu,
Opatiji in Pulju. Kvarnerski Humarji
so Hrvatje, med puljskimi pa so tudi
Italijani. Trenutno jih je 20, število pa
narašča. V Srbiji jih je 15. Za Italijo na-
tančnih podatkov nimamo. Razloga
sta dva. Ker črke H v italijanščini ni in
ker so si mnogi Humarji prostovoljno
ali pod prisilo v predzadnjih dveh sto-
letjih zamenjali priimek, je zelo težko
ugotoviti, ali je posameznik Cumer potomec Ku-
marja ali Humarja. Ali celo Komarja. Da ne omen-
jamo južnotirolskega priim-
ka Cumer, ki ga nosi kakih
50 ljudi. Zato je treba vsak
primer pregledati posebej.
Spletni priimkovni portal
Forebears je v Republiki Ita-
liji pred tremi leti naštel kar
190 Humarjev, kar pa ni pre-
verjen podatek.
V Avstriji pa imamo ogrom-
no Humerjev, 2200, 600 v
Nemčiji, 270 v ZDA in 120
na Slovaškem. A verjetno
nobeden od teh nima nobene zveze s
primorskimi Humarji. Isto velja tudi
za 200 Humarjev v Indoneziji in 150
Humarjev v Indiji.
Kaj pa izvor priimka? Zanimivo pa je,
da jezikoslovci ne omenjajo, da bi prii-
mek nastal iz kumare, ki so jo naši
predniki gojili tudi že v srednjem veku.
Najbolj verjetna je povezava z besedo
hum, ki ga najdemo večkrat kot ime
kake gorske vasi, saj izvira iz besede
holm v pomenu grič, hrib ali osamelec. Iz te bese-
de so nastali kraji Holmec (majhen holm), Hum,
Humlje, Humsko, Hom in Humče.
Prebivalci holma so tako dobili priimek Humar.
Ker je Slovenija zelo gričevnata pokrajina, kjer hol-
mov in holmcev ne manjka, lahko domnevamo,
da vsi Humarji nimajo istega prednika. Verjetno
je priimek nastal sočasno na različnih krajih. Na
Goriškem najdemo Hum pri Kojskem, Humarje na
Banjšicah, v Batah in na Kambreškem. To pomeni,
da vsi obsoški Humarji, kljub geografski bližini,
niso v sorodu. To pa tudi pojasni, zakaj je priimek
Humar tako pogost v mnogih župnijah ob Soči že
vse od prvih zgodovinskih zapisov.
V Brdih je zgodovinar Peter Stres našel žensko obli-
ko priimka že leta 1635 v Kojskem. Danes se sliši
malce smešno, a izgovarjava je bila včasih pač taka:
Agata Humariza. Ker v Kojskem prevladujejo Ku-
marji, pa je mogoče ta zapis v resnici iz priimka
Kumar.
Na Banjški planoti nad Kanalom je ogromno Hu-
marjev. Žal pa so vse tamkajšnje matične knjige
pred letom 1785 uničene. Isto velja za velik del ma-
tičnih knjig, ki so nastale po letu 1785 vse do druge
polovice 19. stoletja. A sreča v nesreči je, da se je
prav za tiste kraje ohranilo precej gradiva v treh
katastrih: terezijanskem, jožefinskem in franciscej-
skem. Še dodatna sreča je, da so v teh katastrih raz-
meroma dobro ohranjena ne le imena lastnikov
kmetij, ampak tudi
imena njihovih po-
kojnih očetov. In
tako imamo leta
1752 na Banjški
planoti devet kme-
tij, kjer so bili la-
stniki Humar. Okoli leta 1700 so tako tam živeli
Boštjan, dva ali trije Mihaeli, eden ali dva Tomaža,
eden ali dva Hilarija, Matija in Kristjan Humar. Kdo
so njihovi potomci, za zdaj še ne vemo, ampak v
prihodnosti bomo temu vprašanju prej ali slej
prišli do konca. Za tega, Kristjana Humarja, pa smo
s pomočjo jožefinskega katastra že ugotovili, da je
živel na naslovu Seni-
ca 111 v Levpi. Nje-
gov rod živi še danes
v isti hiši in ohranjajo
isti priimek. Med nji-
mi je tudi politik Ivan
Humar (1957), ki pa
ga ne smemo zamen-
jati s politikom Iva-
nom Humarjem
(1944), nekdanjim
županom iz Števerja-
na. Seniški Ivan Humar, nekdanji podžupan v Ka-
nalu (NSi), ima izdelan rodovnik za precej rodov
nazaj.
Med znanimi Humarji so še: Jožko Humar
(1914), sodnik in kulturni delavec iz Bilj,
pobudnik revije Primorska srečanja; ko-
mercialist, politik in komunist Slavko Hu-
mar (1924) iz Vrtojbe in zdravnica pedia-
trinja Zdenka Humar (1913-1991), po-
ročena Ralca, iz Kopra, ki je zaslužna za
uvedbo splošnega cepljenja otrok v Slove-
niji.
Slavkov brat Kazimir Humar (1915-2001)
je bil znani duhovnik, organizator in pu-
blicist. Soustanovitelj Pastirčka in
sourednik Katoliškega glasa je pi-
sal tudi pod psevdonimom Mo-
hor Kacafura. Bil je pobudnik
ustanovitve slovenske skavtske
organizacije. Njemu v spomin je
bilo ustanovljeno Priznanje Kazi-
mir Humar za dosežke pri razvoju
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
za publicistično delo in organiza-
cijsko na kulturnem področju za
slovensko skupnost.
Najbolj znan Humar pa je Tomaž (1969-2009), al-
pinist in gorski reševalec iz Kamnika, eden naj-
boljših gorskih plezalcev na planetu. Naredil je več
kot 1500 vzponov, od njih 70 kot prvi na svetu. L.
1999 je zaslovel po vsem svetu tudi izven alpini-
stičnih krogov, ko je svoje solo plezanje po verti-
kalni steni pre-
našal v živo po
internetu. Iro-
nično: zelo se
je poškodoval,
ko je pri gradnji
svoje hiše
vzvratno padel
in skorajda pri-
stal na invalid-
skem vozičku.
Po desetih ope-
racijah, z eno
nogo, ki je bila
krajša od druge
za poltretji cen-
timeter, se je
vrnil na streho sveta. V spektakularnem reševanju
so ga leta 2005 rešili iz stene gore Nanga Parbat.
Leta 2009 je življenje izgubil v Himalaji na 5600
metrih višine, kjer so ga nekaj dni kasneje poko-
pali. Plezal je, ker je bil tako bližje Bogu, pravijo ti-
sti, ki so ga poznali.
PRIMORSKI PRIIMKI (58) Tino
 M
a
m
ić
Družina Humar, ki je pred
dvesto leti živela v Avčah.
TAKI SMO (22)Katja Ferletič
Tudi v letu 2018 bomo nosili kavbojke
Že nekaj sezon nam modni ustvarjalci spet po-
nujajo kavbojke in druga oblačila iz blaga denim,
ki ga bomo tudi letos videvali na defilejih najbolj
prestižnih modnih znamk. Jope, srajce, kavbojke
in celo čevlji iz tega blaga bodo morali biti pri-
sotni v garderobi vsakega pravega ljubitelja mo-
de.
Kavbojke ali jeans hlače so po navadi narejene iz
denima, imajo 5 žepov, ki so pritrjeni z bakreni-
mi zakovicami in jih zapiramo z zadrgo in ko-
vinskimi gumbi. Lahko imajo različno težo: če
tehtajo okoli 10 unč (280 gramov), je to lahka,
poletna verzija kavbojk, ko pa teža niha med 12
in 21 unč, so to kavbojke, primerne za zimsko
sezono. Danes izdelujejo v tekstilni industriji iz
vsake bombažne bale do 215 parov kavbojk, ze-
meljske površine, namenjene pridelavi bombaža,
pa presegajo 34 milijonov hektarjev: na njih upo-
rabijo 25 % svetovnih insekticidov in 10 % vseh
pesticidov. 50 % vse-
ga denima prihaja iz
Azije, torej Kitajske,
Indije in Bangladeša,
največ jeans hlač pa
sešijejo v Mehiki.
Prve kavbojke so na-
stale v ZDA, v San
Franciscu, kjer je v
19. stoletju podjetnik
nemškega rodu Levi
Strauss začel v svoji
trgovini delavcem
prodajati hlače in
predpasnike iz grobe-
ga modrega blaga.
Delavci so nosili
Straussova oblačila vsak dan, in čeprav so bila
res zelo trpežna, niso bila pa neuničljiva, tako da
so jih morale žene doma krpati. Ena od teh žena
se je odpravila h krojaču Jacobu Davisu in ga pro-
sila, naj hlače tako preoblikuje, da se ne bodo
več trgale ob pasu. Davis je hlače izdelal iz deni-
ma in jim dodal značilne bakrene zakovnice:
ustvaril je prve jeans hlače. Gospa je bila zelo za-
dovoljna, zato se je krojač obrnil na Straussa in
skupaj sta 20. maja 1873 patentirala svoje hlače
in jih začela serijsko proizvajati. Kmalu so jeans
hlače nosili vsi delavci na železnicah, gozdarji in
kavbojci. Tem je Strauss kasneje v desni sprednji
žep hlač dodal še manjši pravokotni žepek, ki ga
še danes najdemo na kavbojkah, in malokdo ve,
čemu služi: to je “watch pocket”, to se pravi žep
za uro, saj so v tistih časih kavbojci radi nosili
žepno uro, ki so jo potem z verižico pritrdili na
pas in varno položili v ta žepek. Veliko let kasne-
je, 25. maja 2001, je uslužbenka podjetja Levi’s
za 46.532 dolarjev na spetnem portalu eBay ku-
pila par kavbojk iz tistega obdobja, ki so jih našli
v zapuščenem rudniku. Podjetje je po tistem, ori-
ginalnem vzorcu, izdelalo 500 parov hlač in jih
prodalo po 300 dolarjev vsakega.
Beseda “jean” izvira iz “Jeane” ali “Jannes” - an-
tične francoske besede za italijansko mesto Ge-
nova, ki je bila napisana na zabojih močnega,
trpežnega in cenovnega blaga, ki so v 16. stoletju
prihajali iz pomorske republike Genove. Tukaj
so iz tega blaga, zelo podobnega denimu, ustvar-
jali oblačila za mornarje. Dejstvo, da je Strauss
uporabil tako blago za svoje kavbojke, ki so se
preimenovale v “jeans”, je ustvarilo zmedo: “je-
ans” so hlače narejene po določenem kroju, lah-
ko so iz več vrst blaga, “denim” pa je zanje naj-
bolj uporabljeno in značilno blago.
Kavbojke, kot jih še danes poznamo, so se razširi-
le v Evropi še posebno med drugo svetovno voj-
no, saj so jih nosili ameriški vojaki, ko so slekli
uniformo. Kasneje, na polovici 50. let, potem ko
jih je ameriški igralec James Dean nosil v filmu
“Rebel Without a Cause” so postale zelo popu-
larne med mladimi. Danes lahko v trgovinah
najdemo kavbojke, narejene po najrazličnejših
krojih in v najrazličnejših barvah in vrstah de-
nima, npr. spet so zelo moderne raztrgane in s
spranim, obrabljenim videzom. Seveda tudi to
ni novost: prvič so kavbojkam namerno dali po-
nošen videz že v 60. letih, ko je gospod Marty
Friedman, lastnik
znane trgovine
oblačil Limbo v
East Village v New
Yorku, vse hlače
večkrat dal globin-
sko oprati in jih ta-
ke prodal mladim
hippyjem, ki so bili
popolnoma nav-
dušeni.
Kdorkoli sledi
modnim smerni-
cam, bo moral letos
nositi tudi jopo iz
denima. Skozi de-
setletja so takšno
jopo poleg pripadnikov delavskega razreda kot
znak upora nosili pripadniki različnih subkultur,
saj je bilo v svoji modni evoluciji velikokrat plat-
no osebnega izražanja, na katero so njeni lastniki
lepili, šivali in risali simbole in jo prilagodili svo-
jemu okusu. Mladi in manj mladi si jo danes ku-
pijo tudi zato, ker jih nostalgično spominja na
velike hollywoodske igralce, na Marlona Branda,
Jamesa Deana, Paula Newmana in Roberta Red-
forda, ki so jo nosili nad enostavno belo majčko
in s kavbojkami. Tudi jopo iz denima je prvič iz-
delal Levi Strauss, in sicer leta 1880 za rudarje, ki
so v Kaliforniji iskali zlato. Od leta 1905 je bila
izdelana večinoma samo po točno določenem
kroju in je bila znana s številko 506, kasneje pa
sta se ji pridružili še jopa 91 in “slim jacket”, ozka
jopa, ki je imela posebne, poševne žepe in je bila
namenjena predvsem kavbojcem. Do današnjih
dni ji je sledilo veliko verzij in interpretacij:
obložili so jo z mehko, toplo podlogo, primerno
za zimo, raztrgali so jo, okrasili z vezenjem, s pi-
savami, cvetjem, biseri in bleščicami. Danes pre-
stižne modne hiše jopo iz denima povzdigujejo
med klasične kose, vredne luksuznih interpreta-
cij.
Tako kot jeans hlače tudi jopa gotovo ni več de-
lovna obleka, ampak ima vendar še vedno okus
upora in neusklajenosti, in v tem duhu jo bomo
ponovno videli in nosili v naslednjih nekaj me-
secih. Za leto 2018 torej denim od nog do glave!
Hum, ime zaselka, kjer je iskati gnezdo
Humarjev z Banjške planote.
Duhovnik Kazimir Humar, eden od
stebrov slovenstva in krščanstva na
Goriškem.
HUMAR
Humar so pred letom 1850 v
matičnih knjigah večinoma
pisali kot Cumar ali Cummar.
  ovoletnemu srečanju v
Katoliškem domu pro-
svete v Tinjah na Ko-
roškem, ki ima večdesetletno
tradicijo, sta prireditelja –
Združenje katoliških izo-
bražencev pri Katoliški akciji
in sam Katoliški dom prosvete
– letos določila naslov Sredi
pretresov in obetov
išče človek človeka.
Zadnji samostalnik v
tem stavku pa lahko
napišemo tudi z veli-
ko začetnico, saj člo-
vek išče tako sočlove-
ka kot Boga.
Rektor Doma Jože
Kopeinig je v vabilu
napisal: “Živeti mora-
mo naprej, a razume-
ti moremo svoje
življenje le s pogle-
dom nazaj. Na cilju
svojih romarskih
N ovinkov in poti človek spozna,da ga je vedno, zvesto in opo-gumljajoče spremljal ON, o ka-
terem je Pilat izrekel preroške
besede 'Glejte, ČLOVEK'”.
V napovedanem programu je
sicer zaradi višje sile prišlo do
nekaterih sprememb, vendar
so ga v soboto, 6. januarja, in
v nedeljo, 7. januarja, do-
poldne v celoti odlično
izpeljali. K temu so pripo-
mogle tudi domače, a
profesionalne usluge, ki
jih nudi z umetnostjo in
duhovnostjo nabito sre-
dišče v Tinjah. Spored je uve-
del in sklenil rektor Kopeinig,
vodila pa ga je podpredsednica
Katoliške akcije Marija
Groškovnjak v sodelovanju s
Pavlijem Zablatnikom. Z ude-
ležbo so bili prireditelji kar za-
dovoljni, približno polovica
gostov je bila iz matične Slo-
venije.
Sobotni dopoldan je
bil posvečen dvema
slovenskima javnima
osebnostima iz
prejšnjega stoletja. Bo-
goslovni profesor Ja-
nez Juhant je raz-
mišljal o Lambertu
Ehrlichu, zgodovinar
Stane Granda pa o Ja-
nezu Evangelistu Kre-
ku. Popoldne sta oba
uvedla skupno raz-
mišljanje in razpravo,
nato so štirje mlajši di-
skutanti ob okro-
gli mizi nastopili
na temo Iz vrtin-
cev zgodovine s
pogumnimi ko-
raki v jutri. Dva
sta bila s Ko-
roškega (pod-
predsednik Kato-
liške akcije Chri-
stian Urak in sod-
na pripravnica
Svetlana Wakou-
nig), dva pa iz matice (zgodo-
vinarka Helena Jaklitsch in
ekonomist Ožbej Peterle). Mo-
deratorka je bila časnikarka
Urška Makovec.
Večerno mašo je daroval prof.
Juhant.
Namesto zadržanega p. Marka
Rupnika je v nedeljo
predaval provincial slo-
venskih jezuitov, sicer
goriški rojak p. Ivan
Bresciani. Tudi na po-
dlagi najnovejše Rupni-
kove knjige o duhovno-
sti papeža Frančiška je
razmišljal o prehajanju
od individuuma k ose-
bi, o trinitarnosti in
občestvenosti. Za konec
so v “Rupnikovi kapeli”
v Domu somaševali p. Brescia-
ni, rektor Kopeinig in p. Ignac
Domej.
ij
Tinje 2018
Človek išče človeka
Slovenija 11. januarja 2017 13
Arbitražna razsodba o meji izvor napetosti s Hrvaško
Z volitvami do boljšega
upravljanja Slovenije!
  raznični dogodki z
željami, sporočili,
napovedmi in
pričakovanji o letu 2018 še
ostajajo in odmevajo v naši
zavesti, tudi kot nekakšen
balzam za dušo. Vendar se
življenje in iz njega izhajajoče
obveznosti že pojavljajo v vsej
njihovi realnosti in, žal,
pogosto tudi krutosti.
Slovenija in Hrvaška bi morali
po šestmesečnem
pripravljalnem roku končati
priprave na začetek izvajanja
arbitražne sodbe o meji med
državama, toda nekaj zakonov
in izvršilnih predpisov za
izvedbo sodbe je sprejela zgolj
Slovenija, ker sosednja država
razsodbe iz Haaga ne priznava.
S svojim zavračanjem in
stališči je Hrvaška povzročila,
da se spori o meji nadaljujejo,
celo poglabljajo, in glede na
to, da sta obe državi članici EU,
dobivajo evropske razsežnosti
in pomen. Edino upanje, ki
nemara ostaja za dosego
kolikor toliko sprejemljivega
dogovora ali kompromisa, bo
morebitno posredovanje
Evropske komisije, ki ga že dalj
časa napovedujejo.
V letu 2018, ki se je začelo z
optimizmom zaradi izboljšanja
razmer v gospodarstvu,
nekaterih ukrepov vlade na
socialnem področju, pa olajšav
P na področju delovnopravneureditve, bodo potekaleparlamentarne volitve, volitve
v občinske svete, vključno z
volitvami županov, v Sloveniji
pa se bodo spominjali tudi
stote obletnice konca prve
svetovne vojne. Del vojne je
bila soška fronta, ki je v
Sloveniji povzročila veliko
žrtev in drugih dramatičnih
posledic. Aktualna zadeva in
dokaz demokratične ureditve
Slovenije je ustanavljanje
novih političnih strank. O tem
v politiki in delu javnosti
nastajajo ocene in komentarji,
nekateri pretežno populistično
naravnani. Predsednik SDS in
dela politične desnice, Janez
Janša, je v govoru ob
državnem prazniku, dnevu
samostojnosti in enotnosti, ki
ga je v Prevaljah na Koroškem
počastilo Združenje za
vrednote slovenske
osamosvojitve, dejal, “da sta
bili Slovenija in njena
državnost zgrajeni na skalah,
tako trdni sta bili. Vendar ima
ta skala nekaj razpok. Ena od
teh je neenotnost slovenske
politike, druga razpoka pa je
dejstvo, da nismo dosegli
sprave in da v Sloveniji nismo
civilizacijsko pokopali svojih
rojakov”. Zgodilo pa se je
presenečenje, ki so ga
provladni mediji sprejeli v
zadregi, zato so ga le bežno
omenili. Nekaj mnenj in
pogledov Janeza Janše na
razmere v Sloveniji je namreč
ponovil Janko Veber,
podpredsednik
socialdemokratske stranke, ki
je izstopil iz njene poslanske
skupine. Govori kritično o
tem, da ima njegova stranka
napačno politiko na raznih
področjih, tudi o prodaji
oziroma lastninjenju
nekdanjega družbenega, zdaj
pa državnega premoženja.
Nekateri v slovenski politiki
sicer menijo, da je Janko Veber
nenadoma postal zelo kritičen
glede stanja in razmer v
Sloveniji zaradi bojazni, da ga
vodstvo stranke, v kateri ostaja,
ne bi kandidiralo za poslanca v
naslednjem parlamentarnem
mandatu.
Sicer pa v Sloveniji že celotno
obdobje od osamosvojitve
države poteka soočanje mnenj
in trditev o tem, kdo oziroma
katera politika ima največ za-
slug za zgodovinsko dejanje,
kar sta osamosvojitev in obli-
kovanje nove države. O tem je
Umrla je umetnica in redovnica Pavla Bajec (1921-2017)
“Sjester z Rovne” ni več
  soboto, 16. decembra
2017, je umrla umet-
nica, šolska sestra Pa-
vla Bajec. V začetku leta
2017 smo ob smrti njene
rodne in redovne sestre Da-
rinke zapisali, da “sjestre z
Rovne” ni več. Danes mora-
mo žal napisati, da “sjester
z Rovne ni več”.
Vsestranska umetnica sestra
Pavla je velik del svojega
življenja živela in ustvarjala
v rodnih Skriljah, skupaj z
rodno in redovno sestro Da-
rinko (1924-2017). Izven sa-
mostanske
skupnosti sta se
preselili zaradi
skrbi za bolno
mater Ano. Za-
nimivo, da je
tudi mama Ana
Krtelj šla v sa-
mostan, a ga je
zaradi zdravja
morala zapusti-
ti. Potem pa se
je poročila z Ja-
nezom Bajcem
in mu rodila
osem otrok.
Za družino Ba-
jec je dr. Anton
Trstenjak hudomušno dejal,
da so “dedno obremenjeni”
z izredno nadarjenostjo. Po-
ligloti in vsestranski umet-
niki. Pavla je bila rojena 23.
maja 1921, čez tri dni pa je
bila krščena kot Darinka Vi-
da Bajec. Narodno zavedna
družina je leta 1930 emigri-
rala v Jugoslavijo, da ne bi
bilo treba otrok zaradi na-
darjenosti poslati v šole v
notranjost Italije.
Vstopila je v red šolskih se-
V ster sv. Frančiška KristusaKralja v Mariboru (1934),kjer je končala učiteljišče.
Študirala je slikarstvo, violi-
no in klavir. Redovne zao-
bljube je izrekla med vojno
(1943). Vojna je družino ze-
lo prizadela, saj so trije brat-
je izgubili življenje, s sestro
pa sta doživeli tudi grožnje
s smrtjo. Učila je v Marija-
nišču in v Repnjah. Po vojni
pa so ji oblasti prepovedova-
le poučevati. Sestram so
oblasti odvzele šolo, da so
morale kmetovati. Potem je
poučevala violino v glasbe-
ni šoli v Ljubljani in Šentvi-
du, a je kmalu dobila ulti-
mat: redovništvo ali glasba.
V Skriljah se je ukvarjala z
otroki in jih učila glasbenih
veščin: harmonij, kitara,
violina... Otroke je učila tu-
di modeliranja. Izdelali so
jaslice za cerkev v Dobra-
vljah. Restavrirala je križev
pot v Skriljah, slikala ti-
hožitja, otroške portrete, de-
lala kopije mojstrov: Muril-
la, Raffaella, Leonarda da
Vinci. Izdelala je božji grob
za Kamno Gorico in Kran-
jsko Goro, delala načrte za
mašne plašče, risala božične
in velikonočne vizitke. Bila
je gostja v zelo odmevni od-
daji na nacionalni televiziji
Pričevalci (2016) Jožeta
Možine, ki je tudi na svetov-
nem spletu dosegla visoko
gledanost.
O življenju sester Bajec je bil
na sveti večer na prvem pro-
gramu Televizije Slovenije
predvajan dokumentarni
film Ljubi Bog ji je
dal tol’k’ talentov
(2009). “Sjestri z
Rovne” sta se v jese-
ni življenja preselili
v samostansko hišo
na Gorenjsko. “Lani
v začetku oktobra se
je preselila v redov-
no skupnost na Brez-
jah in bila do zadnje-
ga ustvarjalna – še na
bolniški postelji je iz
gline oblikovala kip-
ce Marije in an-
gelčkov. Odlikovale
so jo globoka po-
božnost, delavnost,
plemenita pozornost, hudo-
mušnost. Njeno vodilo je bi-
lo: izpolnjevati Božjo voljo.
Večkrat je poudarjala, da je
prava umetnost odsev Božje
lepote. Naj zdaj v vsej pol-
nosti uživa lepoto nebes”, je
zapisala s. Urša Marinčič na
spletnih straneh šolskih se-
ster. Sestra Pavla je umrla
med molitvijo svojih sose-
ster po 96 letih življenja in
74 letih redovništva.
Tino Mamić
prof. dr. Boštjan M. Turk, poli-
tični analitik in publicist, na-
pisal knjigo, ki obsega kar 775
strani in ima 1200 opomb. De-
lo z naslovom Kota 101 (tako
so poimenovali najhujšo
mučilnico na Golem otoku)
po prepričanju pisca ponuja
izčrpen odgovor, zakaj je v Slo-
veniji tako, kot je. Razkriva
ozadja in manipulacije, ki jih
tranzicijsko zaledje uporablja,
da uničuje demokratično opo-
zicijo. Kaže na zasnovanost
slovenske države, tudi s tem,
da prinaša detaljno ana-
lizo zlorabe prava, ki je
tlakovala pot v sedan-
jost. Objavljena je jezi-
kovno-zgodovinska in
pravna analiza Patrie,
primerov Kangler in
Novič, pa tudi drugih
znanih primerov. Knji-
ga je v bistvu kronika
padca Slovenije od leta
2008 naprej. Kaže, kako
postkomunisti z upora-
bo orwellovskega besed-
njaka, po medijih, sod-
stvu in drugih instru-
mentih oblasti držijo
vse v svojih rokah. Vse
zlorabe so natančno po-
pisane.
Razlagam in trditvam v
knjigi prof. dr. Boštjana
M. Turka se s svojimi re-
snicami postavlja na-
sproti t. i. tovarišija, ki
jo v svoji novi knjigi z
naslovom Pravi obraz
predstavlja univerzitet-
ni profesor Zdenko Roter. V
njej je znova potrjena in obra-
zložena skorajda v uradno zgo-
dovino sprejeta teza, da je slo-
venska partija na začetku se-
demdesetih let preteklega sto-
letja začela delovati v smeri
slovenske neodvisnosti. Neod-
visnost naj bi bila zasluga slo-
venskih komunistov, zametki
slovenske vojske pa naj bi bili
v teritorialni milici. Sociali-
stični republiki Sloveniji naj bi
uspelo zavarovati prvine samo-
stojnosti, v ustavi iz leta 1974,
konec osemdesetih let
prejšnjega stoletja pa je, po-
dobno kot Hrvaška, prekinila
svoj molk in ključno pripomo-
gla k osamosvojitvi Slovenije,
leta 1990. Partija naj bi bila to-
rej neki Demos pred drugim
Demosom v slovenski politiki
in državi.
Tako se torej v Sloveniji s parla-
mentarno demokracijo kažeta
in potrjujeta življenje in politi-
ka. Razvoj Slovenije pa se z
vzponi in padci nadaljuje. Te-
denski magazin Reporter je za
ime leta 2017 izbral Melanio
Trump, soprogo predsednika
Združenih držav Amerike, Do-
nalda Trumpa. Silvester Šurla,
odgovorni urednik revije, je v
uvodniku z naslovom Sloven-
ska muza iz Bele hiše, zapisal,
“da je Melania Trump lanske-
mu letu vtisnila najglobji
pečat. S presenetljivo zmago
Donalda Trumpa smo Slovenci
dobili prvo damo v Beli hiši.
Melania je Slovenijo postavila
na politični zemljevid sveta.
Kot soproga ameriškega pred-
sednika je postala najbolj
vplivna Slovenka na svetu. Me-
lania Trump se ne sramuje Slo-
venije in tudi Slovenci se ne bi
smeli sramovati ameriške prve
dame. Nanjo bi morali biti po-
nosni, ne glede na to, kaj si
kdo misli o politiki Donalda
Trumpa.
Marijan Drobež
Naša dragocena sodelavca Suzi Pertot in Moreno Tomasetig
V gosteh v Brdih in Solkanu
  iscu, pa naj bo to novi-
nar ali pisatelj, je v naj-
večje veselje, ko naleti
na konkreten, pristen odziv
bralcev. Tiskana beseda sicer
ni zgolj virtualen pojav kot
vsebina in dogajanje na sple-
tu, lahko pa ostane sama sebi
namen, če ne seže med ljudi.
Pri Novem glasu smo kar ve-
seli odziva, ki so ga nekateri
bralci pokazali ob zapisih Su-
zi Pertot, ki jih redno, s
skrbjo in pozornostjo, v sli-
kah upadablja beneški ilu-
strator in vinjetist Moreno
Tomasetig.
Bralci iz sosednjih Brd in Sol-
kana, ki so ravno zaradi
omenjenih zapisov pobliže
spoznali in vzljubili Benečijo
in Idrsko dolino, so naša so-
delavca tokrat povabili na
srečanje in kulturni praz-
P nični izlet po Brdih. Najprejjih je čakal topel sprejem naKojskem, kjer sta si Suzi in
Moreno lahko ogledala cer-
kev sv. Križa z zanimivim in
v Sloveniji skoraj edinstve-
nim poznogotskim lesenim
oltarjem. O cerkvi in njeni
zgodovini se je bogato razgo-
voril domači župnik Jože Ipa-
vec, ki je v zahvalo prejel po-
vabilo v Benečijo in knjižico
o tukajšnji Rožinci.
Bralci našega zamejskega ted-
nika so nato gosta pospremili
v Šmartno, kjer so se najprej
posvetili znameniti cerkvi sv.
Martina, ki je baje največja v
Brdih in se ponaša s tremi
imenitnimi marmornatimi
oltarji. Poslikave prezbiterija
in svojevrsten črno-bel križev
pot so delo Toneta Kralja. V
Šmartnem sta bila naša sode-
lavca deležna še sprejema v
Hiši kulture, kjer sta lahko
kovala načrte za nadaljnje so-
delovanje, seveda v prijatel-
jskem, gostoljubnem vzdušju
ob kavi in briških dobrotah.
Zadnja briška etapa je bila bi-
ser v naročju gričev, in sicer
očem skrita
cerkvica sv. Ju-
rija v Grad-
nem. Odmak-
njeni dragulj
slovenske sa-
kralne umet-
nosti malok-
do pozna,
navzven je
cerkvica čisto
preprosta, no-
stranjost pa
sta v svojih
mladih letih
poslikala poz-
nejša velikana
slovenske in
evropske
umetnosti.
Križev pot je
delo Zorana
Mušiča, posli-
kave prezbite-
rija s sakralnimi prizori v slo-
vanskem stilu pa so delo mla-
dega Lojzeta Spacala.
Srečanje Morena Tomasetiga
in Suzi Pertot z bralci iz Brd
in Solkana se je končalo v to-
plem objemu Pintarjeve vin-
ske kleti. Tu je bila na vrsti
pokušnja naravnih in
oranžnih vin. Da ne bi od-
plaknili kulturnega pridiha,
pa je Moreno Tomasetig pre-
bral odlomek iz zadnje knjige
pravljic v beneškem narečju.
s. p.
Aktualno19. januarja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (57)Erika Brajnik
Odgovornosti v naturopatiji
Koliko odgovornosti prinaša naslov, recimo prvi
/ edini, ali to, da te “popredalčkajo”, recimo kot
naturopat. Potrebuje človek toliko odgovornosti,
potrebuje človek nazive? Rekla bi, da prav ne, kaj-
ti to so človeški nazivi, last človeka ne narave.
Najbolj pomembno je, kaj smo, kaj vsak dan
počnemo in kako pri tem uživamo, oziroma, da
delamo s srcem. Ljubim naturopatijo, vsak dan
živim in delam zanjo, torej za mater naravo, širim
njen glas, ne svojega, mi
ne pripada. Tako sem seve-
da tudi svobodna, saj ne
potrebujem obdržati,
zadržati in si izboriti nobe-
nega naziva; resnično jih
ne potrebujem.
Resnici na ljubo, marsikdo
v Sloveniji ne bi vedel, kaj
je naturopatija, če ne bi
vsak teden brezplačno pi-
sala člankov o njej, vsak
mesec pisala brezplačnih
prispevkov o njej in hodila
na TV brezplačno in govo-
rila o njej. Kajti naturopatija je smisel življenja,
narava je najmočnejše zdravilo na svetu, ona nas
vodi, iz nje smo nastali in k njej se vračamo. Ko
govorim ali pišem o naturopatiji, se moje srce ve-
seli, zato to z veseljem delam. In me ne utruja.
Vsekakor se iz srca zahvaljujem Alji Tasi za prelep
intervju in Tini Hausser za iz srca izrečeno viden-
je o naturopatiji v Sloveniji.
Sem tudi predsednica Združenja naturopatov Slo-
venije, ki smo ga ustanovili pred tremi leti. To je
glas naturopatov Slovenije, saj vsako leto prireja-
mo naturopatski kongres s priznanimi medna-
rodnimi predavatelji; kongres je dosegel celo sve-
tovni naturopatski vrh, saj bo letos z nami tudi
predsednica Svetovne naturopatske organizacije
(WNF) dr. Iva Lloyd iz Kanade. Na prejšnjih na-
turopatskih kongresih smo že imeli v gosteh
ugledne naturopate iz Italije, Francije, Španije,
Nemčije, Kenije, Gvatemale, Urugvaja idr., ki so
imeli izjemna in poučna predavanja. Škoda, da
med naštetimi ni bilo Slovencev, ki se zadnje čase
vneto oglašajo, ali drugih strokovnjakov, pa
čeprav so vsako le-
to prejemali pova-
bilo za sodelovan-
je. Redno sodelu-
jem in obiskujem
tudi mednarodne
naturopatske kon-
grese; žal, tudi tam
nisem srečala niko-
gar od navedenih.
Seveda tudi letos
pozivam vse natu-
ropate iz Slovenije,
Evrope in sveta k
sodelovanju, da se
nam pridružijo in oddajo svoj pečat k naturopat-
skemu dogajanju v Sloveniji. Kajti besede brez de-
janj ostajajo prazne.
Moje naslednje naturopatsko predavanje bo mar-
ca letos na kongresu v Lizboni. V Slovenji pa bo-
mo prav kmalu imeli v gosteh izjemne goste, in
sicer na 3. Naturopatskem kongresu Slovenije, ki
bo potekal 21. 4. 2018 v Ljubljani, v Avstrija Trend
Hotelu.
Tema letošnjega kongresa je Anksioznost in de-
presija v naturopatiji.
Toplo vabljeni!
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 9. januarja 2018, ob 13. uri
Umrl je zaveden koroški Slovenec Janez Hudl
Sveta vera mu je bila luč, materin
jezik pa ključ do zveličavne omike
  rav v začetku decembra je
v 81. letu starosti, po dolgi
in hudi bolezni, umrl
veren katoličan, politik,
kulturnik in gospodarstvenik
slovenske narodne skupnosti v
Avstriji, Janez Hudl iz Male vasi
pri Globasnici, sicer njegovi
rojstni vasi. Bil je dolgoletni
frakcijski vodja Enotne liste v
Globasnici in tudi podžupan,
predsednik društva
upokojencev, med pionirji
globaške Zadruge in Posojilnice,
kulturni delavec in navdušen
povezovalec rojakov pri
srečanjih Treh Slovenij na
Svetih Višarjah, kjer je rad tudi
kaj modrega povedal kot
prisoten Korošec. Kadar smo
rekli, da meljejo pri nas božji
mlini prepočasi, nas je vedno
potolažil, da o njihovi
temeljitosti ni dvomiti, čeprav
so pričakovali ustvarjanje
boljšega okolja povezav s
Slovenijo na kulturnem,
gospodarskem in duhovnem
področju. Od njega so se
poslovili številni duhovniki,
kulturniki, pevski zbori … in
videti je bilo, kot da se je k
zadnjemu slovesu zbralo pol
Podjune.
Janez Hudl je bil izredno
delaven človek; v mladosti ni
imel mnogo, toda iz tega je
ustvaril veliko za vse, s katerimi
je sodeloval, npr. kot poslovodja
Posojilnice, frakcijski vodja
Enotne liste in podžupan v
Globasnici, kot tak se je zelo
zavzel za pospeševanje kulture
in podprl izkopanine na gori sv.
Heme. Od leta 1970 do leta
1974 je bil odbornik Krščanske
kulturne zveze. Velik je bil v
požrtvovalnosti v zadružništvu,
skromen in delaven, a mož
P beseda kot podžupan vGlobasnici, skoraj neviden medpevci v pevskem zboru, izredno
pa je izstopal kot igralec. Česar
se je lotil, to je izpolnil z veliko
doslednostjo, celo več kot je
obljubil oz. moral. Zlasti je bil
predan svoji materini besedi:
“Da sem koroški Slovenec,
nikdar nisem skrival. To je vsak
vedel in zaradi tega nikdar
nisem imel občutka, da bi bil
kdaj zapostavljen”. Ko se je
začelo med političnimi
predstavniki govoriti o t. i.
skupnem slovenskem
kulturnem prostoru oz. o
čezmejnem srečevanju, je imel
Janez Hudl s tem že veliko
izkušenj …
Sveta stvar mu je bila družina. O
ženi Hemi, s katero sta
organizirala marsikatero dobro
delo potrebnim ljudem, je rad
izrekel besede zahvale, da brez
njenega razumevanja in tudi
podpore vsega tega javnega
delovanja in vsega, kar je storil v
življenju, ne bi zmogel. Zato je
lahko ponosen tudi na svoja
sinova in celo na vnuke, ki se
navdušeno vključujejo v javno
življenje slovenske narodne
skupnosti na Koroškem. Na
njunem domu vse diha v
narodnem in verskem duhu.
Naj bodo to slike žene Heme, ki
je naslikala Marijo in jo podarila
novi cerkvi za misijon v Afriki,
ali njene domače intarzije,
poslikava skrinje in drugih
delov pohištva. Narodni motivi
so vdelani celo v ploščice v
kopalnici. Na garažnih vratih je
z umetniškimi črkami zapisala
Slomškovo naročilo: Sveta vera
bodi nam luč, materin jezik pa
ključ do zveličavne omike.
Seveda, je vedno poudarjal, da
si želi enotnosti znotraj
narodne skupnosti, ker druge
poti ni.
Še danes vidim njegov obraz, s
kakšnim navdušenjem je, po
potresu leta 1998, ob prihodu v
Bovec vprašal po župnišču. Tam
je izročil denarno pomoč, ki so
jo v globaški fari zbrali, kot svoj
prispevek k popotresni obnovi
župnišča ali katerega od
sakralnih objektov. Denar so
župljani Globasnice namensko
darovali v okviru solidarnostne
akcije na enem od cerkvenih
praznikov. V okviru teh
praznikov uresničujejo tudi
pomoč posameznim družinam
ipd. Janez si je, skupaj z
župnikom, na razne načine
prizadeval za povezavo z
župnijami s kulturnimi
organizacijami v Sloveniji, tudi
na Primorskem. “Ko pridemo
mi dol, je to za nas slovenski
praznik”! , je povedal, ko so
gostovali s pevskim zborom ali
igro ali so odšli v bližino
Števerjana zgolj po vino za večje
praznovanje. Takrat so v
slovenskem hramu skupaj z
domačimi dolgoletnimi
prijatelji malo pokramljali,
včasih pa tudi zapeli, kot je tam
čez mejo v Brdih ob takih
priložnostih navada.
Mladi imajo še druge navade in
nanje je bil ponosen, ker se
zavedajo svojih korenin in
uporabljajo svojo materinščino
kjerkoli po svetu se z njo
srečujejo.
Še danes se mnogi koroški
rojaki spominjajo tudi
njegovega nastopa v vlogi
Martina Krpana, pred 50 leti, v
celovškem mestnem gledališču.
Pred 10 leti so se njemu in ženi
Hemi z Janežičevim priznanjem
zahvalili za dolgoletno
vsestransko zavzeto delo na
kulturnem področju za vse
življenjsko aktivno
udejstvovanje, ki je bilo eno
bistvenih delov njunega
življenja, kot tudi zato, ker sta
ljubezen in spoštovanje do
kulture posredovala tudi
svojima sinovoma. Že pri
njunih prednikih so bile
priprave na javno petje, igralsko
dejavnost in raznovrstno drugo
kulturno delo sestavni del
vsakdana. Tako so, predvsem v
domačem kulturnem društvu,
aktivno sooblikovali podlago za
današnje kulturno življenje
kraja in Podjune.
Miran Mihelič
Janez Hudl in žena Hema
Tretja številka mladinske revije Galeb   
Očarljive zgodbe in
uporabne zanimivosti
  o jesenskem deževju se
v gozdu kot za stavo po-
javljajo posebni klobu-
ki vseh vrst: gobe. Prav te kra-
sijo novembrsko platnico
mladinske revije Galeb, ki je
kot zmeraj zajetna, vsebinsko
bogata in zelo uporabna tudi
kot dopolnilo pri šolskem de-
lu. Galebovo uredništvo je za
naslovnico izbralo “kolaž”
risb učencev OŠ Grbec Ste-
fančič iz Škednja (Mattia
Braico 3. r., Emel Čauševic, 4.
r., Marta Petaccia, 2. r., Gine-
vra Rodella, 5. r.).
V novembrski številki Galeba
bodo navdušeni knjižni mol-
ji našli zgodbi-
ce, z branjem
katerih si nabi-
rajo točke za
Bralno značko.
Taka je pripo-
ved Črnih pet, s
katero Darinka
Kobal v pra-
vljičnem slogu
razkriva krtovo
življenje pod
zemljo, njegove
sovražnike in še
marsikaj, kar je
zelo uporabno
tudi pri naravo-
slovju. Z natančnim, reali-
stičnim peresom izseke zgod-
be ilustrira Katerina Kalc. Ista
ilustratorka je opremila tudi
zapis Marjete Zorec o ježu;
podroben opis obsega štiri
strani. To je tudi čudovit pri-
pomoček pri naravoslovni
obravnavi živali. Privlačna, s
šegavim pridihom in “kla-
sičnim rimanim koncem” je
tudi pravljica Kuharski dvo-
boj, ki jo je s spretnim pere-
som napisala Majda Artač
Sturman in ji pridala tudi Na-
loge brez nadloge. Te so zelo
domiselne in vabijo otroke,
naj se poigravajo z besedami,
P spoznavajo njihov pomen insi tako širijo jezikovna obzor-ja. V značilnem slogu je vse-
bino upodobila Dunja Jogan.
Na štirih straneh se nadaljuje
tudi zgodba v stripih, ki opi-
suje prijateljstvo dveh psov,
male Shiver in velikega Kowi-
ja. Zgodbo piše Romeo Toffa-
netti. Otrokom dobro pozna-
na sta tudi prijatelja medved
in miška, ki se tokrat potepa-
ta po Avstraliji in občudujeta
njene značilnosti. Zgodbo v
stripu, ki jo štiriročno ustvar-
jata Majda Koren in Bojan
Jurc, tudi tokrat spremljajo
privlačne naloge. Kakšna je
bodeča neža, s strokovnim la-
tinskim imenom Carlina
Acaulis, bodo bralci odkrili v
istoimenski pesmi Vladimirja
Čerkeza. Pri tem jim bo v po-
moč lepa ilustracija Anje
Jerčič Jakob – prevod in
spremna beseda sta delo Ju-
reta Jakoba. Tudi ta zapis je
zelo uporaben pri urah nara-
voslovja. Dopolnjevanka
Škratek Detektivko, ki jo piše
Maja Furman in ilustrira Iva-
na Soban, bo navdušila tiste
bralce, ki radi razvozlavajo
zagonetke. Tanja Plešivčnik v
verzificirani obliki opisuje
latnosti čisto vsakdanje “stva-
ri”: trepalnic, ki so “super ko-
ristna stvar”. Zapis spremljajo
velike ilustracije obrazov oz.
oči in trepalnic, po zamisli
Žive Pahor. Marjeta Zorec
predstavlja norveško pravlji-
co, ki pojasnjuje, zakaj ima
medved kratek rep. Ubožec se
je ujel na lisičje limanice: zvi-
torepka mu je svetovala, naj
v zaledeneli reki izvrta luknjo
in naj vtakne vanjo rep, nanj
se bo gotovo ujelo mnogo
rib. A medvedu je rep le
pošteno zmrznil, in ko ga je
hotel izvleči, si ga je odtrgal!
Andreja Gregorič je prikazala
idilično podobo gozda z li-
sičko in medvedom. Da po
dežju pride zmeraj sonce,
ugotavljata klepetavi goski v
zgodbici Helene A. Bizjak;
izrazito ju je naslikal Marko
Rop. Da so grajski jedli tudi
grah, hudomušno razkriva
Klarisa M. Jovanovič v pra-
vljičnem zapisu, ki
mu sledi recept za
okusen grah s sme-
tano. Maša Ogrizek
in ilustratorka Tan-
ja Komadina pred-
stavljata razvoj fo-
toaparata, od “me-
hovke” do sodob-
nih pametnih tele-
fonov in tablic. Šti-
ri Galebove strani
sta “zasedli” Matej-
ka Grgič in Chiara
Sepin, da bodo z
njih otroci izvedeli
za marsikatero za-
nimivost v zvezi s slovenskim
jezikom in njegovimi pravili.
Priložene so tudi naloge. Bar-
bara Gregorič Gorenc je na-
pisala pesmico Noč čarovnic,
ki jo je s pravim čarovniškim
ozračjem obdala ilustracija
Žive Pahor. V tokratni Gale-
bovi številki so še Galebov
kviz, rubrika Jaz sem muzi-
kant z opisom glasbila kalim-
be (piše jo Ester Derganc z
ilustratorko Chiaro Sepin),
pa še dve strani, ki jih je pri-
pravila Anka Kočevar za bi-
stre oči in pridne risarske ro-
ke.
IK
Aktualno 17. januarja 2018 15
Srečno!
Še eno leto je
mimo
  ilvestrovo. Mangart je beli
mogotec v soncu. Kanalska
dolina je tako praznična in
lepa, da je skoraj neresnična.
Čutiti je, da se ljudje pripravljajo.
Medtem pa midva z možem ri-
neva v samoto pobeljenih smrek
in neprehojenih steza. Visoko
tam pod Zahomskim vrhov se
pokrajina koplje v soncu in žarki
rišejo pravljico, iz katere se mi
ne da nazaj v dolino. Prelep je ta
dan, da bi ga zapravljala z neki-
mi brezveznimi pripravami. Raje
ga živim.
Z leti se ljudje spreminjamo.
Spominjam se, koliko mi je ne-
koč pomenil silvestrski večer.
Najstnica. Nisem hotela biti do-
ma. Pričakovala sem družbo,
načrtovala sanjski večer, raz-
mišljala o obleki, šminki. Ko bi
zaradi kateregakoli razloga mo-
rala ostati doma, bi mi svet padel
na glavo. Božiča mi ni bilo mar.
Vsako leto sem ga pričakala s
starši, vedela sem, da bomo sku-
paj, da smo družina, čeprav je bi-
lo nerešenih problemov veliko.
Težje je bilo za novo leto. Kam
naj grem, me bodo prijatelji po-
klicali, se bodo spomnili name,
nam bo sploh lepo? Pogrešala
sem prijatelje. Zdaj pogrešam
Božič, doživljanje Božiča.
Družino, ki je ni več. Starše, nji-
hov objem. Prijatelji na srečo so,
družine iz otroških let pa ni več.
S In tudi novo leto mi ne pomeniveliko. Morda priložnost za raz-mišljanje, iskanje poti... in ciljev.
Tam visoko v gorah in tu... v do-
lini, v naročju vsakdana.
Zadnji dan leta moram obvezno
v naravo, nekam, kjer je samota
najbolj globoka in kjer je tišina
tako glasna, da lahko utiša ropot
sveta in vsakdana. V gorah, tam,
kjer so samo vrhovi in nebo, v
slutnji večnosti, razmišljam o
minevanju. Tam, kjer lepota ne
pozna meja, se mu lahko v brk
nasmehnem, minevanju, in mi
ni več težko, ko razmišljam o
času, ki polzi. Nekaj je vendar
večnega in med temi vrhovi se
nekako počutim del tega. Kot
nekak občutek varnosti. Miru.
Lagodnost spoznanja, da je svet
tam doli v dolini samo nepo-
memben trenutek, ki ga lahko
izbriše silvestrski večer.
Visoko v gorah vse, kar je zemel-
jskega, izgublja pomen. Videz,
ličila, lepota, ki je le začasna,
obleke so čisto brez vrednosti.
Nekoč, ko sem v snežnem me-
težu rinila nekam tja v triglavsko
pogorje, se mi je nasmehnil sa-
motar, zaljubljen v vrhove. Sa-
mo za bogove in za izbrance je
ta svet, je govoril omamljen za-
radi lepote. In res. Težji je vzpon
in slabše so vremenske razmere,
prijaznejši so ljudje, ki jih na po-
ti med skalami srečuješ. Redki iz-
branci, ki se v dolini ne
znajdejo.
Tudi letos, na zadnji de-
cembrski dan, sva z
možem srečala planinca,
ki se je vračal z vrhov nad
Ukvami. Samo nekaj be-
sed o lepoti in cilju, ki je
še tako daleč. In tisti
“srečno”, ki prihaja zares
iz srca. In stisk trde, razpo-
kane dlani, ki ve, kaj po-
menijo skale in zajle.
Z možem se pozno popol-
dne vračava v dolino, kjer
so priprave na višku. Mir-
no povečerjava doma, na
pritlikavi umetni smrečici
gorijo lučke, toplo je.
Večerja je taka kot vsak
dan. Ker je tudi silvestrovo
navaden dan, pa čeprav
vsi pričakujejo čudežev in
sprememb. Pa jih ne bo
prineslo silvestrovo, niti
leto, ki prihaja. Čudeže
lahko ustvarimo samo mi,
mi sami. Spremembe so
sadovi naše rasti in življenja, ki
prinaša izkušnje.
Vesela sem, da se na ta dan, ko
so mize prepolne, veliko dobre-
ga pa konča v smeteh zaradi tega
prekletega obilja, nisem prena-
jedla. Z možem niti pila nisva ve-
liko. Ker sva že na Gorenjskem,
se odločiva, da greva do Kranjske
Gore, kjer baje igra dobra rock
zasedba. Kranjska Gora. Koliko-
krat sem kot študent z avtobu-
som potovala v naročje te prele-
pe alpske doline, da sem potem
peš šla do kake planinske posto-
janke in tam silvestrovala v
družbi alpinistov in ljubiteljev
gora. Moje gore. Moja nora lju-
bezen do gora. Ko stopam v sneg
in me zajame množica ljudi ra-
zličnih
starosti, imam občutek, da se ni
tu nič spremenilo. In to mi je še
najbolj všeč. Trg, kjer so postavili
oder, sploh ni zastražen, ljudje
se svobodno gibamo po ulicah,
nikjer nobenih varnostnikov.
Srečna sem, saj vsi mediji govo-
rijo samo o tem, kako so vsi trgi
varno zastraženi ob novoletnih
praznovanjih. Vse manj svobod-
ni smo, tega pa ne maram. Ne
bom praznovala sredi policije in
varnostnikov. Ker sem človek
neskončnosti in svobode.
Z možem sva v žep suknjiča skri-
la majhno stekleničko penine,
ker sva mislila, da bo vsaka ste-
klena embalaža pre-
povedana. Pa ni. Vsi
imajo v rokah stekle-
nice penine, nihče
ne teži, nihče se ne
tepe. Vsi se samo ve-
selijo glasbe in poje-
jo. Tako kot nekoč, v
času moje mladosti.
Ko smo še kadili v
javnih lokalih in si
nihče ni predstavljal,
da je treba zastražiti
tudi novoletna praz-
novanja.
Band igra stare roc-
kovske hite, v novo
leto pa nas popelje
naša priljubljena Go-
lica. Ljudje različnih
starosti skupaj pojejo
ob glasbi. Sivo pot,
Pera Lovšina, Na ok-
nu glej obrazek
bled.... Slovenija, ka-
ko te imam rada. Za-
radi enostavne pre-
prostosti. Ker imam
rada majhne, enostavne stvari.
Ko se na odru pojavi nasmejani
župan, pozdravi goste, predvsem
Italijane, ki se mu zdijo najbolj
številni in razigrani, se vsi sme-
jemo. Še najbolj, ko še sam za-
poje.
Vračava se domov, ko že diši po
snegu. Napovedan je. Počasi že
naletava, čeprav se luna, skoraj
polna, še podi med oblaki. Vrho-
ve je še videti, ko objemajo no-
renje silvestrske noči. Veselim se,
da se bom zbudila v zasneženo
jutro.
In res se leto 2018 začne s takim
sneženjem, ki se ga malokdo
spominja. Svet v črno-belem je
pogoltnil tisto hitenje, ki nas je
preganjalo 365 dni. Kot bi se čas
ustavil. Pokrajina je povsem dru-
gačna. Nekdo jo je ukradel pra-
vljicam. Ceste so ujete v belino
in popolnoma prazne. Smreke s
težavo kljubujejo teži bele kopre-
ne. Počasi padajo snežinke, ena-
komerno, nežno. Čas jih ne zna
ustaviti. Grem skozi gozd in zdi
se mi, da me pot vodi v objem
pozabe. Otroštvo postaja stalni-
ca. Vračam se, kot da ne bi nikoli
shodila. Samo sneg, samo sanje.
Svet stoji in strmi v vesoljni lesk
neizmerne lepote. Sneži. Ljudi
ni. Minevanje je nekje daleč pod
belo odejo. Tišina odmeva vse
naokoli. Nekje je slišati slap. V
daljavi. Snežink je vse več. Gore
in smreke izginjajo v vrtincu nji-
hovega norega plesa. To, da je
prvi januar, se mi zdi popolni
nesmisel. Letnica je brez pome-
na. Lepota je večna. Glasba je
večna. Beseda je večna. Te prele-
pe doline čas ne bo spremenil.
Niti takrat, ko mene ne bo več.
In bom morda lebdela nekje v
vetru med vrhovi. Kajti tudi
vrhovi so večni. Kot skale, kot
poti. Kot cilji, ki jih nosimo v
srcu, a so nedosegljivi. Večnost
tišine in sneženja brez konca.
Večnost, ki prinaša mir. In tiho,
čisto neopazno srečo. Ko sem že
čisto blizu vasi, se moji koraki
srečajo z dekletom, ki se spreha-
ja s psom. Obe sva ujeti v belino.
Brez okvirja in brez vsebine. Na-
smehneva se. Tiho, da bi besede
ne razblinile tišine. Srečno.
Srečno novo leto...
Suzi Pertot
Domače košarkarske ekipe na polovici sezone
Jadran se bo potegoval za play-off
  mo na polovici
košarkarske sezone pri
nas. V državni C ligi
Gold in deželni D ligi se bo
prvi del končal konec tedna,
ko pa se bo v deželni C ligi
Silver že začel povratni krog
tekmovanja. Pravi čas je, da
začasno obračunamo z
dosedanjimi nastopi
slovenskih peterk.
Jadran Ispem igra v državni
tretjeligaški konkurenci v
bistvu v skladu s
pričakovanji. Že od samega
začetka sezone je bilo na
dlani, da bo prvenstvo sila
zahtevno. Jadranovci so
naleteli na nekatere težave,
z že pregovornim
moštvenim duhom
združene ekipe pa so jih s
časom in trdim delom tudi
premostili. Po slabšem
S začetku sezone se znedeljsko zmago varovancitrenerja Deana Oberdana
prvič spogledujejo z
zgornjim delom
razpredelnice, obdržati
mesto v osmerici pa je cilj,
če želijo sodelovati v play-
offu za napredovanje. Doslej
so zbrali šest zmag in osem
porazov. Ekipa je iz leta v
leto bolj pomlajena in njeno
dozorevanje je na dlani.
Nekateri mladi, na primer
Daneu in Ridolfi, so na
ravni državne C1 že postali
igralci za prvo peterko.
Moštvo, ki je odraz
sodelovanja v slovenskem
košarkarskem gibanju v
Italiji, bi zaslužilo še večjo
podporo občinstva v
openski telovadnici.
Osmo mesto na lestvici
stopničko niže, v deželni C
ligi Silver, deli tudi Bor
Radenska. Nastopi
Svetoivančanov trenerja
Marka Švaba so bili izjemno
nihajoči: tri uvodne zmage,
nato osem porazov v seriji,
pa spet dve zmagi. Če bodo
želeli izboriti mesto v
končnici, bodo morali
Batich, Devicich in soigralci
nedvomno doseči bolj
konstanten
učinek. Čas pa
je menda
zaveznik letos
precej
prenovljene
postave.
V D ligi je Breg z
zmago v
neposrednem
dvoboju v prvi
tekmi novega
leta dohitel
tržaški CUS na
vrhu lestvice, ki
ga zdaj krojijo
tri moštva (s
samo dvema
porazoma).
Sokol je v zlati
sredini s
polovičnim
izkupičkom,
Kontovel pa ima
doslej vsega tri zmage in se
otepa spodnjega dela
razpredelnice. Brežani ne
skrivajo ambicij in se bodo
bržkone borili za vrnitev v C
ligo, Kontovelci merijo na
obstanek, Nabrežinci pa
visijo med nebesi in vicami,
a imajo še vse možnosti, da
si utrejo pot do končnice za
napredovanje.
HC
Aktualno11. januarja 201816
Nadaljevanka se ni še končala ... 
Afera Luka Koper kot parada
političnega sprenevedanja in laži
Trhli argumenti pri odstavljanju
uprave Luke Koper
Pred nedavnim so nadzorniki
odstavili in pregnali iz Luke Ko-
per predsednika uprave Draga
Matića in člana Andraža Novaka
ter Ireno Vinček z argumenti, ki
so v posmeh njihovim zagovor-
nikom. Stojanu Čeparju, delav-
skemu direktorju in četrtemu čla-
nu uprave, pa so očitno prizane-
sli, kar zbuja vtis, da so ga s tem
kupovali ali pa niso hoteli preveč
dražiti delavcev in bi zato od nje-
ga pričakovali, da iz solidarnosti
do odstavljenih članov uprave
sam odstopi. Ob izjemnih po-
slovnih rezultatih, ki jih je Luka
dosegla z rastjo tovora in predv-
sem z najvišjim deležem dobička
na zaposlenega in najvišjim ka-
pitalskim donosom v Sloveniji,
nas Lidia Glavina, predstavnica
SDH kot večinskega lastnika Lu-
ke, ter prvi nadzornik Luke Rado
Antolovič poskušata poneumljati
z ničimer utemeljeno floskulo,
“da bi lahko Luka poslovala še
boljše”. Prav tako na trhlih no-
gah stoji tudi očitek luški upravi
o nedopustnem poslovanju Luke
z “izvajalci prometnih storitev”
(IPS), to je s posredniškimi pod-
jetji, ki zagotavljajo Luki del po-
trebne delovne sile. Vlada je
namreč poskušala odstaviti luško
upravo že pred stavko sredi leta
2016, ko sporni IPS-i niso še ni-
kogar motili. Poleg tega revizorji,
ki jih je vlada po stavki nagnala
nad Luko, niso odkrili nezakoni-
tosti pri poslovanju Luke z IPS-i,
ampak zgolj “določena tvegan-
ja”, ker so se pač morali na nekaj
obesiti. Končno, sistem poslo-
vanja preko IPS-ov je star že nekaj
desetletij in zaradi tega ni nihče
odstavljal ne Koreliča ne Časarja
ne koga drugega za njima. Tudi
sindikat je s tem sistemom kar
shajal, zato se mu zdaj, ko je
uprava padla v nemilost, ni treba
preveč trkati po prsih s svojo de-
lavsko solidarnostjo. Dopuščam
možnost, da je prišlo pri posa-
meznih posrednikih do izko-
riščanja delavcev, neplačevanja
prispevkov, zlorab ipd., kar je tre-
ba sankcionirati in odpraviti. Ni
pa to zadeva luške uprave, ampak
predvsem problem spornega po-
sredniškega podjetja. Sicer pa je
sistem poslovanja po posredni-
kih prisoten tudi v drugih prista-
niščih, ker se na ta način lažje
prilagajajo nihanju obsega tovo-
rov. In končno je ravno sedanja
uprava pokazala posluh za ta pro-
blem, prekinila sodelovanje z
enim od IPS-ov (ENCON) ter pri-
pravila program redne zaposlitve
podnajemnih delavcev, in sicer
200 v prihodnjem letu, v nasled-
njih pa še okrog 500.
Prava ozadja obračuna vlade z
luško upravo
Nesporazumi med vlado in luško
upravo so se pojavljali predvsem
ob nezreli izjavi ministra
Gašperšiča, da II. ti-
ra Koper-Divača
Slovenija ne bo po-
trebovala še 30-40
let, pa ob fiasku, ki
ga je minister
doživel s sporno
študijo OEC, ki jo je
logistična stroka
strgala, kot tudi ob
prvem neuspelem
amaterskem posku-
su kandidiranja za
evropska sredstva
za II. tir. Napetosti
so nastajale tudi za-
radi zavlačevanja
ministrstva pri po-
trjevanju razvojne-
ga programa Luke,
pri izdajanju sogla-
sij za izvajanje posa-
meznih del v prista-
nišču in pri dodelje-
vanju novih potreb-
nih manipulativnih površin. Lu-
ka, skupaj s stroko, ni podprla ni-
ti ponesrečenih ministrovih
projektov javno-zasebnega par-
tnerstva za izgradnjo II. tira in III.
pomola, ki so vsi, drug za dru-
gim, klavrno propadli. Kot tudi
ni pokazala nobenega navdušen-
ja nad vladnim projektom II. tira
in se zato tudi ni aktivno
vključila v referendumsko kam-
panjo. Luka se je tudi odločno
uprla pritiskom za revizijo kon-
cesijske pogodbe in poskusu
vključitve novega koncesionarja
v koprsko pristanišče. Vlada ima
neporavnane račune z luško
upravo tudi zaradi pekočega po-
raza, ki sta ga Cerar in njegova
stranka doživela ob luški stavki.
Še več, nekdanji predsednik
luške uprave Bruno Korelič je te-
daj v PN (9. 6. 2016) Cerarja raz-
galil in postavil na laž. Cerar je
namreč ob obisku luške uprave
pred stavko dejal, “da so z rezul-
tati poslovanja in vizijo razvoja
zadovoljni … in da ni razlogov za
zamenjavo, dokler dobro delajo
in ustvarjajo dobre poslovne re-
zultate”. Istočasno pa so pri no-
vačenju članov za nov nadzorni
odbor Koreliču “namignili, da je
zamenjava nujna zaradi nekoo-
perativnosti uprave z večinskim
lastnikom, to je z vlado”. Tudi v
zvezi z morebitno vključitvijo
novega koncesionarja je Cerar ob
obisku luške uprave dejal, da so
se “enotno dogovorili, da ne
iščejo novega koncesionarja za
pristanišče, temveč najustrez-
nejšo obliko financiranja projek-
ta” (namreč javno-zasebnega
partnerstva za II. tir in III. pomol,
prip. avt.). Istočasno pa naj bi te-
daj Gašperšič ponujal naokoli
koncesije potencialnim investi-
torjem za II. tir in III. pomol.
Prispevek občine Koper pri od-
strelu luške uprave
Po podatkih medijev se je nad
Luko pognala tudi občina Koper
npr. z nekajletnim vlaganjem pri-
tožb v zvezi z domnevno okol-
jsko neprimernostjo podaljšanja
I. pomola, pa čeprav je podaljšan-
je predvideno v Državnem pro-
storskem načrtu, ki je dobil tudi
potrebno okoljevarstveno sogla-
sje. To je tržaški Il Piccolo pri-
voščljivo in z mastnim naslovom
pokomentiral, “da je občina Ko-
per naredila harakiri”. V posmeh
temu početju pa je Gašpar Gašpar
Mišič v Delu (15. 11. 2017) brez
sramu priznal, “da Boris Popovič
ne nasprotuje razvoju Luke Koper
in da bo družba lahko podaljšala
prvi pomol, ko bodo krmilo Luke
prevzeli dovolj osposobljeni ljud-
je”. Boris Šuligoj pa je prav tako
v Delu (27. 11. 2017) še drugače
razgalil ta ozadja, ko je poročal,
da se je Matić pritožil na SDH, ker
je “prvi nadzornik od njega zah-
teval, da ugodi županu Popoviču,
ki terja sponzoriranje nogomet-
nega kluba Koper, in da naj Luka
podpre kampanjo pred referen-
dumom o drugem tiru”. To vse
nam govori o tem, da je ubogi
Matić kriv predvsem zato, ker se
ni znal gibati na tem pokvarje-
nem političnem parketu, ker ni
sklepal gnilih kompromisov in
ker se ni zavedal, s kom ima
opravka. Tako novi upravi ne
preostane drugega, kot da po-
hlevno klecne pred vsem, kar
zahteva in počne vlada, tudi pred
njenimi neumnostmi, in da med
prvimi razvojnimi ukrepi sprej-
me sklep o sponzoriranju ban-
krotiranega koprskega nogomet-
nega kluba, kar bo očitno rešilo
vse nakopičene razvojne zagate
pristanišča. Hkrati mora tudi re-
zervirati sredstva za visoke
odškodnine, ki jih bo treba
plačati pregnanim članom upra-
ve zaradi vandalskega odnosa do
njih. Slovenska javnost pa se bo
ogorčena spraševala, komu neki
smo naredili kaj slabega, da mo-
ramo prenašati to parado poli-
tičnega sprenevedanja in laži, ki
spodkopava sleherno zaupanje v
politiko in ustvarja eno samo ve-
liko in nepopravljivo gospodar-
sko škodo.
Milan Gregorič
Foto JMP
Božični koncert devinskih pevk in pevcev v Štivanu
Nocoj je ena lepa noč
Nocoj je ena lepa noč je bil na-
slov božično uglašenega kon-
certa v cerkvi sv. Janeza
Krstnika v Štivanu na praznik
sv. Štefana, dan po Božiču v
minulem letu.
“Naj vam milina in radost
božičnih pesmi napolnita srca
in ogrejeta duše”! so zapisali
na koncertni list devinske
pevke in pevci, ki so pripravili
nepozabno doživetje. Koncert
je bil namreč prav slovensko
uglašen, na njem je prišlo na
dan naše božično izročilo,
predvsem pa je bilo lepo, da
so nastopile in nastopili prav
vsi pevci, ki vadijo na sedežu
devinskih pevskih zborov. Iz-
bor božičnih pesmi je bil
pravšen za božični čas, naslan-
jal se je na našo bogato
krščansko izročilo in zakladni-
co slovenskih božičnih pesmi.
Otroški zbor Ladjica, ki ga vo-
di Olga Tavčar, je nastopil ob
klavirski spremljavi Barbare
Corbatto in za začetek zapel
ljudsko Tam stoji pa hlevček.
Na kitaro sta ubra-
no zaigrala Petra in
Saša Pahor, ki se
učita v SCGV E. Ko-
mel, mentorica ji-
ma je Marja Feinig.
Znana pesem Jin-
gle bells nas je
ogrela, prav tako
Gačnikova Bim,
bam, bom.
Zborovodja Mirko
Ferlan je s fantov-
sko vokalno skupi-
no Devin - Na-
brežina pripravil
Bratuževo pesem
Noč najjasnejša; fantje so za-
peli dovršeno in potrdili, da
ima dirigent z mladimi sestavi
srečno roko, da jih navdušuje
za petje in tudi, da se za pri-
hodnost zborovskega petja na
tem koncu naše dežele ni ba-
ti.
Suvereno so nastopili tudi
Fantje izpod Grmade, ki jih
vodi Herman Antonič; zapeli
so ljudsko Nocoj je ena lepa
noč v Godničevi priredbi in
Polnoč Mirka Špacapana in
Tomeka Vetriha.
Staro slovensko pesem Novo-
letna koleda v Močnikovi pri-
redbi so zapeli pevci
Združenega moškega zbora,
nato je nastopila vokalna sku-
pina Devinskega mladinskega
krožka ob spremljavi na kitaro
Stefana Bearzija, ki je zapela
Jingle bells.
Prav gotovo pa je bilo za pol-
no cerkev posebno doživetje
prisluhniti razgibani izvedbi
Slovenskega Božiča, ki ga je po
ljudskih napevih uglasbil Ma-
tija Tomc, zborovodja je bil
Herman Antonič.
Nada Tavčar je kot Marija
očarala s svojim znanjem in
toplim, čarobno obarvanim
glasom, Igor Antonič je bil
prepričljiv kot Jožef, krčmari-
ca je bila prepričljivo odločna
Nina Pahor, krčmar je bil su-
veren Ivan Komar, s prižnice
je vse navdušila z zvonkim, a
mehkim glasom kot angel Lu-
cija Tavčar, prva pastirica je bi-
la Mira Tavčar, druga pastirica
pa Tina Fabi Pahor, obe sta bili
suvereni in prepričljivi.
Mara Bearzi, Martina Bearzi,
Svetlana Brecelj, Arianna Mo-
ro in Petra Pahor pa so bile pa-
stirice, ki so s svetilkami pri-
hajale in odhajale s prizorišča
pred oltarjem.
Če kdo ne ve, kaj je Božič in
kaj je slovensko božično
vzdušje, je to gotovo lahko
(po) doživel ob Slovenskem
Božiču v Štivanu.
Skupna pesem vseh nastopa-
jočih, Irvina Berlina White
Christmas ob klavir-
ski spremljavi piani-
stke Beatrice Zonta,
je sklenila krasen
koncert.
Za kroniko povejmo,
da je priložnostno
misel ob Božiču pri-
pravila Nina Pahor,
prebrala jo je Lea
Ušaj, ki je tudi pove-
zovala koncert.
Ob koncu koncerta
smo prisotni izrekli z
gromkim aplavzom
svoje odobravanje, ki
smo ga potem nad-
gradili z osebnimi
čestitkami nastopa-
jočim pevcem. Svojo
zahvalo smo izrekli
predvsem mladim,
tudi zato, ker taki
koncerti zares po-
kažejo, da znamo še
biti skupnost, tako
verska kot narodna,
predvsem pa vežejo
in delajo vaško skup-
nost bolj kot vse dru-
go.
Iskrene čestitke vsem
za imeniten koncert!
JUP
Foto JMP