D
3tev, 68., Leto II.
Ti
""'Spital ha dravi
Nedelja 9.marca 194?, ©••
Ko ob pogledu na današnje stanje v svetu se ne zapazimo, da bi se bližala taka rešitev,ki bi napravila konec uboštvu in vposta-vila prejšnje blagostanje,bi toogel kdo vprašati* Kaj pa Marijina o-bljuba v Fatimi? Saj je rekla,da bo zmagalo njeno brezmadežno Srce in bo nastopila doba -miru, če se bo svet njenemu Srcu posvetil. Po* svetili smo se in zdaj, ali ne bo držala svoje besede?
Res, svet se je brezmadežnemu Srcu Marijinemu posvetil, toda ta posvetitev nalaga veliko odgovornost. Posvetitev ni le v besedah, posvetilne molitve, ampak bistveno v življenju po vsebini posvetitve. Marija zahteva, da tako živimo, kakor posvetitev pravi,
^e ,pa v svet pogledamo, še ne moremo reči, da se je spreobrnil in nehal Boga žaliti. Bati se je, da Marija ne bo mogla izvršiti svoje obljuba zaradi ovir, ki jih stavijo nespokorjeni in trdovratni grešniki njenemu delovanju. Prav iz istega razloga Marija ni mogla preprečiti druge svetovne vojske, kakor je v^ Fatimi rekla. Strašna šiba sedaj končane vojske bi bila izostala, čb bi se bili ljudje po prvi svetovni vojski spreobrnili in nehali žaliti Boga. Isto velja danes, Marija, Kraljica miru in Srednica vsehjnilosti, bo le tedaj s vojim brezmadežnim Srcem mogla zavladati, 'Če ji to omogočijo^ ljudje s tem, da se v smislu posvetitve sprobrnejo in nehajo^grešiti, Satan, sovražnik božji, svojega obvladajočega položaja ne zapustil, divje "SE BO SE VOJSKOVAL Z OSTALIMI ŽENINEGA SPOLNJUJEJO BOŽJE ZAPOVEDI", kakor napoveduje sv.Janez v skrivnostnem razodetju (Raz 12,17). A tistim dušam, ki žive v smislu posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu, hudobni duh v svoji togoti ne more škodovati, četudi mnogim telesno življenje uniči.
Bog v svoji modrosti je tako uredil, da jevtreba naših človeških^ žrtev zavbožjo zmago nad zlom. V tem je naša sodelovanje, pri^reše-vanju duš. Ne vemo. kolikp žrtev je po božjih, modrih načrtih še treba, "DOKLER SE NE DOPOLNI ŠTEVILO" od Boga določenih žrtev. (Raz 6, 11}» Pripravljeni bodimo na vsakdanje žrtve, ki jih po božjemdo-pusčenju moramo nositit ne branimo se, ako nam dobra Mati,Marija Pomagaj« še novih naloži, ampak skušajmo razumeti, da so potrebne za njeno končno zmago* Saj nam bo s svojo priprošnjo pomagala,Ona je Srednica vseh milosti, sprosila bo obilje milosti in božje moči našim dušam,, da bomo mogli popolnoma vdano in mirno trpeti.Posredo-
bo zlepa RODU, KI
ki je
podlaga zunanjega Marija bo v naših
miru,
dušah
vala nam bo notranji mir srca terem ljudstva tako silno hrepenijo.
čudeže milosti,	v
Pogoj za zmago Marijino je spreobrnenje grešnikov.Cim in čim več se jih spreobrnet cim bolj bo pojenjal greh na svetu, bolj se bo potolažila pravična jeza božja in se bo nagnilo k nam
po ka-vršila
prej
tem
neizmerno božje usmiljenje. Ža spreobrnenje grešnikov morsrno moliti in pokoro delati. Oboje je Marija v Fatimi in Lurdu in v La Salletu » in se drugod priporočala* molitev rožnega venca.in pa v duhu pokore in zadoščevanjp. po njenih rokah'darovati Bogu vse težave, križe in trpljenje vsakdanjega življenja. Za take žrtve imamo toliko priložnosti kot še nikdar prej v življenju*’ Prav gotovo bomo z molitvijo in žrtvami zadoščevanja pripomogli k spreobrnenju grešnikov in tako skrajšali.temne dneve negotovosti in nevarnosti, da se bo mogla Marijina zmaga prej pokazati javno in vsem dokazljivo. Molimo torej, ne toliko za minljive dobrine, tem več še bolj in še. več za milosti sebi, svojim družinam in svojemu narodu, pa tudi vsem ljudem, • •
, Še to moramo pomisliti, da božja zmaga ni vedno zmaga,kakor si jo mi po človeško- mislimo in želimoe Božje kraljestvo, sv.Cerkev, ne zmaguje toliko zunanje, da v svetu mogočno nastopa in zunanji Sijaj razvija, da brez posebnega nasprotovanja povsod svoje zveličavno poslanstvo nemoteno izvršuje.' Cerkev bo do konca sveta v vednem boju, ker satan ne bo nikdar popolnoma miroval, neprestano bo preganjal Kristusa v Cerkvi, kolikor mu bo Bog dopustil v' naše zveličanje. Prava in najlepša zmaga Cerkve je^v dušah, človeškim očem nevidna in obstoja v tem, da se čim več duš reši in zveliča, To zmago pa Cerkev že danes slavi vkljub mnogoteremu preganjanju in oviranju. Saj so strahote vojske in njenih posledic mnogo duš kar šiloma gnale v naročje božje. Morda bi se te duše brez grozot vojske, nikdar ne bile zveličale. Heroično vdano- so stotisoČi umiralij v roke-božje so se zatekali, ko je smrt. v najstrahotnejših -oblikah od vseh strani silila nad nje.
Popolno zmago v Cerkvi bomo pospešili, če sami skušamo živeti, kakor smo ob posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu obljubili. Čim več nas bo takih, ki se ob Mariji v znamenju njenega brezmadežnega Srca zbiramo in njena navodila v življenju^ spolnjujemo, tem prej pride popolna zmaga in tem globlji bo mir v - naših dušah. Če to storimo., se nam ni treba bati, saj bomo pri svoji čudoviti Materi in ona bo pri nas povsod ter nam bo posredovala vse potrebne milosti.
In morda bomo že na tem svetu, gotovo pa na onem, blagrovali čas, ko smo bili najubožnejši in nas je Bog v zameno bogato obdaril z nebeškim bogastvom svojih milosti.
Končujem s tem, da za vas ponavljam prošnjo sv.Pavlat "HAJ VAM BOG,OČE VELIČASTVA, DA DUHA MODROSTI IN RAZODETJA, DA BI GA SPOZNALI, IN VAŠEMU SRCU RAZSVETLJENEv001, DA BI VEDELJ, KAKŠNO JE UPANJE» V KATERO VAS JE POKLICAL, KAKŠNO BOGASTVO VELIČASTNE NJE- • GOVE DEDIŠČINE PRI SVETIH IN KAKO NEIZMERNA VELIKOST NJEGOVE MOČI ,
DO NAS VERNIKOV.” (Ef 1,17-1%).
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha naj prihaja dan za dnem na vas in vas zvesto^spremlja na vseh potih, vas varuj<= vsega hudega in vas pripelje v večno življenje. Amen.
Ej	j	s	i	L	*	I*	^	H	UJ,	JJJ \jil|
Znamenitemu 'italijanskemu državniku Cavourju je nekoč
omenil nek jezuitski pater, da bi bilo zanj,ki ima toliko dela s politiko, da pri tem lahko pozabi na dušo, dobro.., da bi se malo zanimal tudi za večnost nekaj dni.
Cavour je odgovorilVDrugo leto bom šel na duhovne vaj'e, zdaj nimam časa za to," Čez eno leto je’ ležal državnik na mrtvaškem odru, ne da bi naredil duhovne vaje.
Dekle! Ali boš tudi ti reklai letos nimam' časa, nisem razpoložena,""mT"niso potrebne? Jih bom opravila pozneje .... Saj bom pozne je.bolj zbrana, bodo boljše,- Pa drugo leto ne bo več prilike,
//
Nedelja 9.marca 194-7*
 /7..........
A-V
Utnto Ad|F, kM 9FATI ?ToRIL,
(Postna razmišljanja.)
S
V	neskvarjeno človeško srce je globoko zapisana ljubezen do- naroda,iz katerega je kdo izšeljkateremu sjsdo' pripada.Pošten človek se ' nikdar ne sprijazni z izrekom starih materialistov:
"Ubi bene,ibi patria, domov ir. na je tata, kjer se mi dobro godi” ampak preizkušan svoj narod še bolj ljubi.To ljubezen, ki nam je v tujini še 'v posebno bridkost, je sam Bog zapisal y naša srca.In ta ljubezen do rodnega ljudstva je bila globoko zarisana tudi v srce našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ros je prišel na svet, da odreši vesoljni človeški rod, vse narode in vsa ljudstva.Vendar je hotel pripadati kot človek gotovemu,judovskemu narodu^ kot njegova mati Marica in rednik, sv.Jožef» Med tem narodm je preživel vse svoje zemsko življenje, razen let begunstva v Egiptu, Držal se je šeg in verskih predpisov judovskega naroda. Med njim in nad njim je storil skoraj vse svoje čudeže. Med njimi je učil. Samo iz tega naroda 'je izbral apostole in jim izročil vodstvo sv,Cerkve. Pa vse to ne le slučajno, ampak hote in prostovoljno. Ta narod imenuje izrecno - "moje ljudstvo” in ga iskreno ljubi. Ko je na cvetno nedeljo zagledal z Oljske gore Jeruzalem, se je zjokal nad njim, ker je v duhu videl njegovo strašno usodo* Iz te ljubezni do rodnega ljudstva je na veliki petek vzklila za Gospoda nova, strašna bolečina.'
I,
1. "TVOJ NAROD IN VELIKI DUHOVNIKI SO TE MENI IZROČILI”, je pojasnil Pilat pri zaslišanju Jezusa, Jezus je trpel popolnoma prostovoljno,ker in ko je sam hotel.' Vendar je krivec njegovega trpljenja človeški rod oziroma njegovi grehi. Tisti pa, ki je vse to neposredno zakrivil, pa je njegovo ljubljeno ljudstvo, judovski narod,Ne kaki pogani in tujci, ampak rodno ljudstvo je začelo, vodi-
lo	in dovršilo vso gonjo zoper Jezusa. In to zopet ne' kaki neodgovorni posamezniki, ampak uradno vodstvo rodnega naroda.
Že ko je Jezus čudežno od mrtvih obudil Lazarja, so veliki duhovniki in farizeji sklicali zbor in na predlog velikega duhovnika Kaifa sklenili, da ga usrnrte.
Ko je.Jezus trpel na Oljski gori smrtno stisko, je prišel Juda Iškariot in z njim velika množica, poslana od velikih duhovnikov in ljudskih starešin. Ti so, ko je Jezus dopustil, nanj položili svoje roke invga zvezanega peljali v Jeruzalem.
2, Še ponoči je vodstvo njegovega ljudstva najprej pri velikem duhovniku Anu in kmalu potem pri Kaifu zasliševalo Jezusa,
Pri Kaifu so se sešli po poročilu sv,Marka (14,64-)”VSI VIŠJI DUHOVNIKI STAREŠINE IN PISMOUKI", torej uradno predstavništvo judovskega naroda. Zaslišanje je v slovesni obliki vodil sam Kaifa. Z enoglasnim*
"SMRT ZASLUŽI", je ta zbor svojega nai boljšega sina izobčil iz sebe in mu določil smrt.
Ko se je zdanilo, precej zjutraj, so se znova zbrali starešine' ljudstva, veliki duhovniki in pismouki in sklenilit da izda-do Jezusa v smrt. Vse to pa s takim sovraštvom, na tak način,kot da je njihova najsvetejša dolžnost, da očistijo svoj narod najhujše sramote, ki jim jo je povzročal Jezus. Tistega, ki ga^je njegov narod tisoč let in še vec z neučakanim hrepenenjem pričakoval, so ti zvodniki naroda kot zapeljivca in brezbožnega zavrgli, "TEGA SMO NAŠLI. DA ZAPELJUJE NAŠ NAROD", so tožili Pilatu Jezusa oni,ki bi morali'ljudstvu Jezusa predstaviti in ga ogreti zanj.
3.	Kakor je bridko vse to, pa vendar ljudstvo njegovo, preprosto ljudstvo judovskih kmetov, pastirjev in ribičev, mu je vendar le ostalo zvesto?
a) Množice lačnih in žalostnih ter bolnikov najrazličnejših vrst,so pa ohranile svojo hvaležno ljubezen do predobrega Jezusa? Saj ni skoraj naroda, kje se ne bi kdaj vodstvo naroda skvarilo in skušalo svoje ljudstvo speljati na kriva pota. V takih primerih pa je navadno zdrava čud preprostega ljudstva nekam podzavestno našla pravo smer« Isto bi z Jezusom vred smeli pričakovati na ^ veliki petek od judovskega naroda« Veliki duhovniki, starešine ljudstva in pismouki itak nikoli niso bili Jezusu naklonjeni, iz strahu za svoje stolčke in ker so mu bili gorki zaradi odkritih besed. A ljudstvo je Jezusa ljubilo, tc> je večkrat pokazalo, ko so ga hoteli oklicati za kralja; še pred par dnevi na cvetno nedeljo. A sedaj
tudi ljudstvo ni imelo za JezU^a ene same dobre besede, ampak je čisto mirno uskočilo na stran Jezusovih sovražnikov.
b) 0 praznikih je imel Pilat navado, da je izpustil ljudstvu enega jetnika, katerega šq hoteli.Imel je tedaj zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Baraba«. Ko so se Judje zbrali, je Pilat
............................................     """	   IME-
pregovo-
 ____________________________________   _	)vo	vpra-
šanje, je ljudstvo odgovorilo? ^BARABA"« Reče Pilat* "KAJ NAJ STORM Z JEZUSOM, KI SE IMENUJE SBIS37S?” Vsi reko g "KRIŽAN NAJ BOI" Skvarjeni tujec Pilat sevčudif "Kij JE VENDAR HUDEGA STORIL?" Ti pa so še bolj kričalit "KRIŽAN NAJ BOj”
c) Še dvakrat skuša Pilat? podivjano ljudstvo strezniti,	^
vzbuditi v njem čut za pravico "i,n Usmiljenje: Ko jim ga je pokazal	W
po bičanju vsega razmesarjenega‘1:9. s trnjem kronanega, so zakričali* "KRIŽAJ GA,KRIŽAJ GA!" In neposredno preden jim ga je izročil v križanje, je se pokazal nanjt " GLEJTE), VAŠ KRALJ", pa so Judje zavpili t "EROO, PROČ, KRIŽAJ GA I"
ilv
1, Iz vseh evangelskih p6ročil vidimo nedvoumno, da je tudi ljudstvo kot celota Jezusa v odločilni uri zavrglo. Se več!	Vidimo,
da ja prav ljudstvo odločilno vplivalo na Jezusovo obsodbo. Če	bi	se	•	.
ljudstvo za Jezusa potegnilo, bi ^a Pilat verjetno izpustil. In vso to se je zgodilo brez vsakega sr,amil in- brez vsake obzirnosti vpričo Jezusa. Jezusa je to silno bolelo» Sicer je trpel tiho, a v njegovi duši, ki je čutila kor vsako človeško srce, se veliko bolj, se je z vsako zavrnitvijo ljudstva bolečina množila v neskončnost,Sv,Cerkev je poizkusila to' bolečino izrabiti v pretresljivih očitanjih,	ki
jih poje na veliki potek, ko slovesno odkriva križ. V stavek:
'•'LJUDSTVO MOJE, KAJ SEM TI STORIL, ALI S CIM SEM TE UŽALIL. ODGOVORI MI 1" je izlita vsa bridkosjb. .
2. In kakor, da je ta bolečina še premajhna, jo je povečal še Peter, prvak apostolov. Iz skrbi za Jezusa je šel za njim.Pa je
bil preslab, ker ni molil in je Gospoda trikrat zatajil.Ko bi moral izpovedati za Jezusa, ga sploh poznati ni hotel in to je s prisego potrdil. S tem se tudi -on, skala sv»Cerkve, vsaj na zunaj pridruži Jezusovim izdajalcem, narodu, ki je Gospoda zavrgel. Jezus je seveda vse to vedel in v pogledu, s katerim je prodrl Petru v srce, po~ kazal, kako neizmerno ga 'je vse to zabolelo«
3.	V položaju, v kakršnem smo sedaj, bolje razumemo, kaj se pravi biti izobčen, zavržen od ljubljenega rodnega ljudstva, biti od njega proglašen za izdajavca in zapeljivca. Zato vsaj deloma razumemo, kako je obsodba vodstva judovskega naroda in sovražno zadržanje ljubljenega ljudstva ranilo Gospodovo srce.
Pa je prav, da.se zavemo, da smo ljudstvo njegovo nove^za-veze vsi kristjani, posebno še oni, ki hočemo biti njegovi, V početje judovskega naroda je videl takrat Gospod vključeno tudi vso našo nezvestobo, ki smo jo zagrešili mi z vsakim smrtnim grehom. Na to mislimo in nam bo za Jezusa še bolj hudo.
Veliko dobrot je izkazal Jezus judovskemu ljudstvu.Brez primere več pa jih izkazuje nam2 posebno še v svetih zakramentih.
Zato • je vsaka naša nezvestoba se hujša bolečina za Gospodovo Srce,
fHiPiA
L/
it
V	nazareški hišici Jezus križ si dela Mati spremlja ga z očmi in presrečna gleda.
1
MA
TIP
" Svoji Materi Srce z mečem prebodite, Sinu mojemu, ljudje, pa prizanesite I”
Včasih pa se vsa zgrozi, ko posluša Sina, ki ji v sanjah govori
o	skrivnosti križa.
"Jezus je deviški sad mojega telesa, duše je prišel iskat, vabit jih v nebesa.1’
S Sinom gre na Golgato žalostna in bleda mrtvo truplo Sinovo že v naročju gleda.
Angeli tolažijo žalostno Marijo, ptički pa uspavanko Sinčku žvrgolijo.
ncBCSfii s< 2fflnimmjo zrni
Morda je danes že v večnosti. Mislim namreč na slavno pevko Luizo Tetrazaini. Pred leti so časopisi še poročali, kje in kako živi. Pa od tistega časa se jih je že premnogo odselilo v onostranost. Morda tudi ona.
Zadnje poročilo^ katerega sem bral o njej, ni bilo nič razveseljivo. Pravi namreč, da je slavna pevka popolnoma obubožala in da si služi vsakdanji kruh s tem, da poje med odmori v malem podeželskem kinu. Njen oboževani glasek je ostarel in z njim je ostarelo tudi njeno telo«
Poznaš njeno preteklost? Vem, da se. boš začudil, ko boš
	
bral o njeni mladostit	.	*
Nekako pred tridesetimi leti je bila še zvezda največjih oper na svetu. Tisoči so z navdušenjem poslušali njeno petje. Vsi kritiki so bili edini v tem, da jo ^etrazzini umetnica, ki je ne srečaš vsak dan na vsaki cesti« ,
V prvih letih njenega umetniškega udejstvovanja je v enem večeru zaslužila dva do tri tisoč dolarjev. Petersburg, London, New York so jo poslušali z občudovanjcm•
V S en. Franciscu je doživela neverjeten triunf. Na božični dan 1910. je na največjem trgu tega mesta pela arijo MZadnja roža" iz opere "Marta", Sto posebnih vlakov je pripeljalo ljudi iz vseh krajev Severne Amerike, da bi slišali slavno pevko. Prostore pri oknih, ki so gledala na trg, kjer je Tetrazzini pela, so prodajali po 1000.- dolarjev. Nekaj dni po njenem nastopu so ji v tem mestu postavili veličasten spomenik iz brona#
Oboževana pevka se je tako prevzela, da v letih, ko je bila na višku slave, pod 8000 šilingov sploh ni'hotela nastopiti. Devet . mesecev v letu je potovala po največjih mestih in nastopala. Ostale tri mesece, pa je preživela v svoji razkošni vili ob Luganu, kjer je redila 16 psov in 60 ptičev.
In denar, ki ga je zaslužila? Dvajset milijonov je imela v raznih bankah. Toda vseh 20 milijonov je.šlo^kmalu po zraku in predno se je zavedla, jih ni bilo več.^Razkošna ženska ni pomislila na dnov e ko ji bo glas ostarel in nihče več ne bo vprašal po njej.
Res, v gledališču so nastopile mlade zvezde, ona pa je uboga, razočarana in	od vseh zapuščena. Njeni številni oboževalci,	katerih	ni
bilo le	nekaj sto, sc jo zapustili. Časopisi	so prinašali	velike
slike novih zvezd z blestečimi naslovi, zanjo pa se .ni nihče več zmenil. Tako preide slava tega svetal
Danes si mlad, lep in bogat, se zanima svet zate. Ko ostariš in obubožaš pa te svet zavrže in te kot gnilo jabolko ob stezi brcne s pota.
Nebesa pa ne tako. Nebesa se zanimajo zate, bodisi, da si mlad in	lep, bodisi da si star in nakaženega	obraza.
Izkaži se, vrednega tega zanimanj a I
/HLAČNI B0D0 FbCTAL
(Sedma obljuba Srca Jezusovega)
.-----------------------------------------------------------------------1
bot MLAČNI BODO POSTALI GOR spremenilo«
Nekaj veličastnega so v katoliški Cerkvi svetniki. Njih gorečnost za Boga in duše jim ni dala ne miru, ne pokoja.Neprestano jih je gnala do novih še lepših in veličastnejših del. Pomislimo n.pr. la na Frančiška Asiškega, sv.Ignacija, sv. Frančiška Ksaverja.Vendar je takih ljudi malo.Mnogo je mrzlih, še več mlačnih.
Ko bi vendar vsi taki hoteli častiti Srce Jezusovo j potem bi se res mogli tolažiti z Njegovo oblju-Ž-ivljenje na zemlji pa bi se popolnoma
Kaj je jfco- mlačnost? Oe ni gorečnosti za dobro, če je pobožnost 1	-1	"	’	'	*	  -
zni. Ce je tako, zlim in gorečim, ljo hodi k maši, kaj žu ali komu drugem v
polovična, če so samo dobra, potem to ni Vzemimo par
več si pa ne da družini, pa zna
o.eia, srce pa je brez ljube-celo krščanstvo, je le stanje med mr-primerov, Žena dela med tednom,v nede-reči« Oe ji ni kaj všeč na mo-biti strašno pusta, sitna in
osata. Vse preveč, nic ji ni prav, z lepa ne pride dobra, ljubezni-
Kar donaša de~ pravično in treba zavreči
va beseda iz njenih ust. Po eni stkani taka, po drugi 'čisto drugačna« % _ Še drugih primerov bi lahko našteli brezmejno število.Na zunaj"kristjan - po imenu, po dejanju pa pravi čisti pogan, Zemlja je glavni cilj, v to je uprto in usmerjeno vse delo. nar , to jj dobro in dovoljeno, ni važno ali je tudi dobro o Kar pa premoženju škoduje in ugodju, to je pa pa če je to Bogu všeč ali ne.
Včasih gredo ljudje še dalje. Imajo tudi znake gorečnosti. Morebiti hodijo dnevno k masi, vsak dan molijo, enega pa ni, tistega, kjer se v dejanju pokaže ljubezen do Boga, to je- ljubezni do bližnjega. Vse v prek obsoja sam v svoji glavi, sodi z besedo pri vsakem pogovoru vse^ o katerih govori, pogreva vse napake, še novo si izmišlja ki ga
Kdor pravi, da ljubi Boga, ki ga ne vidi, pa sovraži človeka,
viai, je
resnici
lašnik.
Tak ni goreč, je mrzel ali mlačeno goreč za Boga, potem je goreč cel s v
Kajti
Cerkvi in zunaj cerkve,
če je človek v mislih, željah, delih, v
ne zgube $ vse drugo
med dobrimi- kristjani in med slabimi.
Srce Jezusovo skrbi, da njegovi častilci nikdar gorečnosti če pa so jo že zgubili, da jo dobe nazaj.
Poglej žerjavico, Oe je le eno samo oglje razžarjeno, se oglje ob njem vname in razžari.
Srce Jezusovo je tak žareč ogenj, ki vse vžge, kar pride z njim v dotike. Žar tega božjega ognja je močnejši, trajnejši in večji kot vse drugo,	1	,
Oe posodo	z mlačno	vodo postavimo k ognju,
se mlačnež približa	ognju^božjega Srca, bo mlačnost	zginila,	se
spremenila v največjo gorečnost'. Srce Jezusovo bo že našlo sredstva, za to spremembo. Ali opomin staršev, ali prijateljev, besedo spovednikovo ali	pridigarjevo, dobro	knjigo, da bo gorečnost	rastla	iz	dneva
- J m	--- bo	nobena stvar preveč.
voda zavre. Oc
duši potem ne Boga.
v dan. Taki pretežko za
Gorečnost bo postal duhoven, ne več
tudi tista, zemeljski, kot
nic preveliko in ki bo naredila, da bo človek spet
9	11V v ^ V £!V 111V OJIJ. e
^NJC, Bo /s
J
doslej.
dTRpl
Kristus naš brat.
Po vstajenju se je Gospod pokazal Mariji Magdaleni. Rekel ji jei "Pojdi k mojim bratom in jim recit "Grem k svojemu pčetu in vašemu Očetu". /—(Jn 20,1?).
Besedo "bratom" ni le primera.Nanaša se na apostole in izraža globoko resničnost«, Kristus ju naš brat najprej po človeški naravi. S Spočetjem je • sprejel nase telo in dušo slično našemu telesu in naši dtuši. To je storil, da bi sam osebno trpel, kar trpijo ljudje.Jasno
je, da Jezus - Bog ni mogel pridobiti nobene nove popolnosti.Hotel
je poskusiti človeško trpljenje na -svojem telesu in v svoji duši.
On,Bog nas je prav po tem trpljenju Boga in človeka odrešil. Da nas
je odrešil, je postal naš brat*
Adamov greh nam je zapravil posvečujočo milost božjo. Za
ta greh nas Bog ne more kaznovati, kor smo brez osebne krivde,. I4thko
pa bi nas v tem grehu pustil. Nič ga ni vezalo, da bi nam moral vr-
/
niti posvečujočo milost božjo, A Bog je ljubezen. Sklenil je, da nam bo vrnil, kar smo zgubili. Poslal je na svet svet svojega edinorojene ga Sina, ki nam je vrnil posvečujočo milost božjo. Po tej milosti smo bratje in sestre Kristusa.
KRISTUS NAŠ BRATI Ali ni to velika odlika?
crn
STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV. SPOKORNI PSALMI.
Psalm 51.
SREČA ČLOVEKA, KI MU JE GREH ODPUŠČEN..
Blagor njemu,ki mu je odpuščena krivda in njegov greh pokrit.
Blagor človeku,ki mu Gospod ne upošteva dolga in v duši njegovi ni prevare.
Dokler san molčal,so stokale moje kosti A sredi samega vzdihovanja, zakaj podnevi in ponoči je težko ležala na meni tvoja roka,	'	f
moja moč je ginila kot v poletni vročini.
Greh svoj sem ti razodel krivde svoje nisem skrival)
dejal sem$ "Spovedujem se Gospodu svoje krivde” tedaj si odpustil zadolženje.
Zaradi tega naj moli k tebi vsak pravični <|b času stiske«
Privršale bodo silne vode, pa do njega ne sežejo
Ti si moje zavetje.varoval me boš v nevarnostih, napolnil me' boš z veseljem ko me boš rešil. -
Vzgajal te bo2£, učil ta poti, po kateri hodi; navajal te, ko bom svoje oči upiral vate.
Zato nikar ne bodite kot konj in mezek brez pameti,,
njihovo divjost krotimo z ostrogo in uzdo drugače jim ne; prideš blizu, -
l
Velike so težave brezbožneža; njega,ki v Boga zaupa, pa obdaja usmiljenje.
Veselite se v Gospodu, radujte se, pravični, od veselja poskakujte vsi, ki ste čistega srca.
,K0 NA SVETU VST RAZPADA,
■ NEMINLJIVO EDEN VLADA—*
(Obletnica papeževega kronanja)
Kaker je Jezus nekdaj v Palestini učil iz. delal dobro, tako tudi njegovi namestniki na zemlji delajo. In m'tid te bo kot največje brez dvoma zgodovina štela Pij a XII.,ki bo v sredo obhajal obletnico posveti tv e •
"Bog mi je prižgal v srcu utripe očetovstva za ves svet” je izjavil v svojem prvem papeškem govoru; in resnično je vse njegovo življenje prepolno dobrih del za Cerkev, za vse človeštvo. Sedanje človeštvo mu je kakor ubožec, ki je padel med razbojnike. Ugrabili so mu vse. Uničili so mu tvarne, umske in verske dobrine, strto? obupanot trepetajoče leži na' tleh m čaka rešitve, usmiljenega Samarijana,, Pij XII je tudi v tem Kristusov. "Množica se mi smili1’, to je njegov vzdih ob strašni bedi sedanjega sveta, današnjega človeštva. Da to množico potolaži in ji pomaga, zato uporablja velikodušnost svojega srca, svoje sijajne talente, svoje .diplomatske sposobnosti in zveze, svoj papeški čas in denar., svoje sobe in vrtove, da vso svojo Cerkev. Cim večja je žalost človeška, tem več dobrega mu'hoče storiti Vatikan,ki na ta način čudovito priča za evangelij, ki ga' oznanja in pooseblja.
In pri tem delu ne dela razlike pogr_arodnosti in veri, ne po državah in vojnih taborih,, Kdor je potr.-ben, njemu je in hoče biti papež Samarijan, ki se sklanja nad njegovo bedo in revščino in vliva v rane hladilnega olja®
1	Nikdar	ne	bo	človeštvo	moglo	pozabiti,	kaj	je sredi vojne
bede storila zanj Cerkev in v prvi vrsti sam papež Pij XII. V dobi, ko je orožje sejalo samo smrt, ruševine in pc-gin, pa je Cerkev uporabljala orožje,"ki ne ubija, ampak oživlja, ki ne rani, ampak ozdravlja, To je orožje sladke dobrote, čudov,ite nežnosti, tople ljubezni in ju** naške velikodušnosti. Kakor čujeca mati je odprla sveta Cerkev vsem božjim otrokom svoje roke. in srce iz katerega izliva vanje zaklade svoje materinske ljubezni. Kjer^.je treba solze otreti,^potolažiti bolečino , ozdraviti bolne: odpomoči bedi, olajšati nesrečo, vliti poguma,
je Cerkev zraVen."
Kdllko neizmernega truda, dela in napora je papež Pij XII. vložil v to, da bi ohranil mir na svetu, da "bi preprčil grozno svetovno klanje! Resnična je njegova beseda,govorjena 24.avgusta 1939*, ko je rotil svetovne vladarje in voditelje in narode k miru: VNič ni izgubljenega z mirom, vse more biti zgubljeno z vojno". In 19. avgusta 1939» je sam de^alt "Izjavljamo, da smo od prve ure svoje vlade storili in poskusili vse, kar je bilo v naši moči, da odstranimo nevarnost vojne in da sodelujemo pri organizaciji trdnega miru, ki sloni na pravičnosti, ter pospešuje svobodo in čast narodovc"
_Samo kot majhen_drobec so nam znana velika prizadevanja in poskusi papeževi, da bi človeštvo že vendar prišlo do toliko za-željenega in prpotrebnega miru. Večina tega dela se vrši na način, ki javnosti radi večje uspešnosti ni dostopen in znan. Gotovo pa jo papež, čigar vladrski prestol še edini stoji trdno, neomajno,on edini združuje razprte narode in njihove predstavnike, on neprestano poziva, svari, uči, svetuje in si prizadeva s svojim velikim vplivom, da bi se državniki zedinili? da bi prišli do pravega spoznanja in ustvaritve trajnega in pravičnega miru, ki bi lahko prikrajšal ure težkega trpljenja vsem narodom, ki še danes ječijo v silnih stiskah, revščin, , pomanjkanju, obupanosti, negotovosti.
Bridko krvavi srce papežu piju CXII. pri skrbi za lajšanje
olajšave, ki so jih državne oblasti na posredovanje cerkvenih oblasti dovolile, naj bo to že glede pošiljanja hrane ali večje svobode ali zboljšanja zdravstvenih pogojev ali preskrbe verskih tolažil itd. Papeževo delo za taborišča bo razkrito takrat, ko bonu v podrobnosti vedeli, kje in kdaj so papeževi zastopniki obiskovali taborišča, koliko denarja so tja znosili, koliko so jim dali, ko so jim preskrbe-
li	duhovnike, olajšali zveze z domom in tolikim odprli viata ječ in taborišč v svobodo, Svojo ljubezen, radodarnost, pomoč deli vsem in vsakemu posebej brez ozira na njegovo narodnost in vero, naj bo član velikega ali majhneha naroda. Vsi so mu enako pri srcuj tisti, katere usoda bolj tepe,So mu še bližji.
Tema, polna strahote, krvi, smrti, razvalin, negotovosti je razprostrta nad vsem svetom..«, Luč upanja, resnice, pravice in mir vstaja iz Vatikana od prestola papeževega. Čuva jo najvišji pastir in Kaže vsemu svetu pot vv staj en j a, miru in blagostanja v slogi vseh ljudi in vseh narod tv. Človeštvo se tega zaveda, čutijo to tudi državniki! Zato je ugled in upliv papeštva danes tako velik kot v zgodovi-
ni se ni bil.
"Ko na svetu vse razpada,
neminljivo eden vladaj Knez miru izmed vladarjev oče blag in ljubezniv, trden v sili vseh viharjev, temelj .Cerkve nezrušljiv".
======= ====== = =========================(Iz papeške himne)*= ==========.
TA TEDEN V PONEDELJEK ZVEGEB SE ZAČNO DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA 1
DEKLETA, VZEMITE BESNO TE DNI1 OBRNITE JIH POPOLNOMA
V	KOBIST SVOJE DUŠEe
GOSPOD KLIOE VAS IN PO VAS TISTE KI GA .SAME m SLISIJO! SPREJMITE NJEGOVO POVABILO IN POTRUDITE ŠE, DA GA SPREJMEJO TUDI DRUGE 1