Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. /t Miti prejeman: ta velo leto naprej 26 K — b pol leta tetrt > 13 » — » 6 » 50» ■|esec 20 . V apravnlitvu prejeman: za telo leto naprej 20 K - h pol leta » 10 » — » Ietrt » » 6 „ — » Mesec » 1»70» Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno In Inserata sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraJajo, nefrankovana pisma ne vBprejemajo. Urednlitvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dar ,izvzemsi nedelje iD praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 146. V Ljubljani, v torek, 30. junija 1903. Letnik XXXI. Košut diktator. Onkraj Litave bo gode čudne stvari. Mesece in mesece je Ferenc Košut, sin pokojnega revolucionarja Lvjoša Košuta, s svojimi tovariši strahoval trikrat večjo vladno veČino, da je morala poslušati staro pesem o madjarski slavi in moči. Ogrski parlament je poslušal, kakor mlin ob suši, ko mu zmanjka vode. Koloman Szell, ministerski predsednik in vodja večine, se je pomilovalno smehljal Barabasu in tovarišem, ko so zahtevali samostojno ogrsko armado z madjarskim poveljnim jezikom. Mislil si je in se tolažil: Velika je vaša domišljavost, a še večja moja potrpežljivost. Odločnejši je bil minister za deželno brambo, baron Fejervary, kakor se tudi spodobi za generala. Opetovano je s pestjo udaril ob mizo, z nogo loputnil ob tla, da so zarožljale ostroge; z mečem v roki -je branil brambeni zakon, ki zahteva večje število vojaških novincev. Toda varal se je Koloman Szell, varal tudi baron Fejervary. Promoveatur, ut amo-veatur — je star pregovor, ki se še vedno uresničuje. Grof Khuen Hedervary, ban hrvatski, je kar čez noč zamenjal bansko stolico s krasno palačo ogrskega minister-skega predsednika na trgu sv. Jurija v Budi. Hrvatski Bismarck je zaslovel po vsem svetu, in kaj čuda, ako se je dne 24. junija zbudil kot ogrski ministerski predsednik ter vodja vladne večine. Duobus litigantibus tertius gaudet — slovenski bi rekli: Ako se dva pretepata, tretji klobuke pobira. Tako je bilo tudi v Pešti. Madjari imajo mnogo mogočnih ma-gnatov, ki so vsi rojeni za ministre. To so: Grofje Tisza, Apponyi, Andrassy, Szapary, Czaky in drugi potomci Arpadovih sinov. Toda eden drugemu so zavidali prvo uradniško mesto, in tako je izza kulis Btopil na oder železni hrvatski kancelar Khuen Heder-vary, mož po rodu Nemec, ki pa je 20 let srečno in vspešno banoval v Zagrebu, kakor so želeli in hoteli višji gospodje v Pešti. Sicer pa je Ogrska za nas tuja država, kakor vedno čujemo v avstrijski zbornici, zato nas more in sme le malo ali nič brigati, kdo je v Pešti na konju. Edino le 24. dan junija v nas vzbuja neprijetne spomine na oni nesrečni dan 1. 1859., ko je naša hrabra armada podlegla pri Solferinu spletkam francoskega cesarja Napoleona III. V kakšni zvezi pa je bitka pri Solferinu z ministersko krizo v Pešti ? Zlobni ljudje trdijo, da je dne 24. junija 1903 avstrijska armada podlegla zvijačam diktatorja Ko Suta, brez topov, brez prelivanja krvi in smrtnega klanja ljudi. Česar ni hotel storiti pl. Szell, česar ni smel baron Fejervary, to je storil Khuen-Hedervary, da ne pokvari Košutu spanja. Vojaška uprava je letos zahtevala mesto 103.000 vojaških nevincev 125.000 in še posebej 5900 mož za nove topove. Avstrijska vlada se je tudi mnogo potila, da je v zbornici dobila večino za brambeni zakon. Toda vojaška uprava in avstrijska vlada sta delali račun brez Košuta, ki je kratko odgovoril: Nem dudum! Ferenc Košut ne pozna AvBtrije in ne razume nemškega je zika. Grof Khuen IIedervary pa se je poklonil Košutu in njegovemu štabu, stisnil mu roke, ponudil mu koncesijo, in Košut je milostno dovolil, da zbornica sklene brambeni zakon, toda v prejšnjem obsegu, to je, da vojaška uprava letos dobi le 103 000 vojaških no vincev in nobenega moža za nove topove. Ta dogodek je na las podoben kapitulaciji — pred Košutom in njegovo stranko. Podlegla pa je tudi avstrijska vlada in ž njo avstrijski parlament, ki je dovolil več novincev, nego jih dovoli diktator Košut. S tem pa bitka ni še končana, Košut ni še zadovoljen, ker je grofu Khuenu menico le podaljšal za tri mesece. Izročil je namreč novemu min. predsedniku prijazno pismo, v katerem mu na jesen napoveduje nov boj za »narodne pravice ogrske armade«. Košut ne zahteva nič več in nič manj, ko samostojno madjarsko armado, ali razdelitev skupne državne armade. Košutu so pokazali prst, a zgrabil je za roko. Mi smo sicer prepričani, da tudi madjarska drevesa še ne rasto v nebesa in da Košut ni še imperator, toda: appetit vient en mangeant. Ako danes vidijo možje k la Szell, Tisza, Andrassy in drugi, da Košut več premore, ako se postavi v zbornici na glavo, potem si morejo v bodoče misliti: Skozi kavdinsko igo je mogoče priti na kurulično bigo. Ako sme grof Khuen, zakaj ne pristen Madjar. Zato je pač umesten klic merodajnim faktorjem : Diacite moniti 1 Dajte železnico Belo- krajini! n Pomisleki novomeških zborovalcev proti belokranjski progi naslanjali so se, kakor je razvidno iz poročila, v prvi vrsti na dejstvo, da se v sedanjih razmerah ni nadejati njenega podaljšanja do Karlovca ali Ogulina. Tu smo pač živo pogrešali prisotnost kakega v železniških zadevah količkaj izurjenega moža, kateri bi s pametno besedo brez posebnih težav novomeškim interesentom hipoma bil pojasnil istiniti položaj. Tudi v železniški politiki velja namreč starega Duna-jevskega modri izrek: »Die Politik ist die Kunst des Moglichen in S t a a t e .« Res, v sedanjih razmerah zabranjujejo morda državnopravni in trgovin-sko-politiški razlogi, da bi se belokranjska proga takoj priklopila hrvaškim železnicam. Ali kje za Boga svetega je zapisano, da bi vsled te sicer vsega obžalovanja vredne ne-dostatnosti bedna Belokrajina morala i nadalje ostati v svoji prometni osamelosti, brez modernega občila, brez primerne zveze z ostalo Kranjsko, z glavnim mestom lastne dežele ter z zapadnim svetom, kamor teže vsi njeni pridelki ? In tudi v tem oziru je le začetek težak. Dajte nam le železnico do Metlike in Črnomlja, in ker koristi ogrske državne politike jasno narekavajo železnično zvezo s črnomeljskim politiškim okrajem, bode navzlic verojetnim uporom avstrijske železniške uprave v najbližji bodočnosti belokranjska proga sama ter iz lastnih moči premagala te ovire, in železniški tir bode mahoma kar preskočil to ped zemlje ob obrežju mejne reke Kolpe, katera bi ga še ločila od sosedne hrvaške črte. V novomeški zagati pač lehko obtiči sedanja dolenjska proga, a nadaljujte jo do hrvaške meje in nobena sila ne prepreči, da se končno ne združi s hrvaškimi železnicami! In tudi glede troškov belokranjske proge, v novomeškem poročilu pač le zelo površno proračunjenih na »mnogo milijonov«, bi se dalo govoriti. Saj so se baš v tem oziru vsled rapidno napredujoče tehnike razmere v najnovejšem času bistveno predru-gačile. Pred nekoliko mescev namreč pričeli so se tudi po avstrijskih državnih železnicah poskusi, mesto dragih in zelo težkih lokomotiv za železnični promet pos uževati se avtomobilov. — Ti znameniti poskusi so se baje povsem posrečili. Še ni mesec dni tega, kar sem popotujoč po Češkem v postaji Vesely Mezimosti videl uprežen motor, kateri sedaj v splošno zadovoljnost opravlja železniško vožnjo na progi proti Gornjim Cerekvam. Po sodbi strokovnjakov je vprašanje o porabnosti avtomobilov za železniške namene uže rečeno. Vtem hipu ter po tej poti pa se tudi izdatno zmanjša potrebščina za belokranjsko železnico in sicer ne le pri stavbeni glavnici temveč tudi pri obratu. Kar je lani še bila gotova istina, da je namreč normalnotirno železnico iz Novega Mesta do Metlike in Črnomlja z minimalnim radijem 250 m računati s približno potrebščino okroglih 9 milijonov kron, dandanes ne velja več, soditi po uspešnih poskusih z avtomobili. Na tej podlagi bi se bržkone celo mogli izogniti Belokranjcem tako zoprni ozko-t i r n o s t i , nada nam nastaja, da z združenimi močmi države, dežele in udeležencev zmoremo troške tudi za normalnotirno progo, tedaj tudi ni povoda, da bi Novomeščani tako hitro ob-upavali nad finančno možnostjo belokranjskega železniškega projekta. A še nekaj drugega ne bi bilo motilo shoda novomeškega, ako bi ga član drž. železn. sveta g. Ivan Hribar bil počastil s svojo prisotnostjo. V tem slučaju namreč gotovo ne bi bilo uplivalo ono krivično ter skrajno škodljivo besedovanje o pomanjkanju transporta na belokranjski železnici, argument tedaj, o čegar pogubnosti se baje niti sanjalo ni poročevalcu, kateri ga je lehko-dušno sprejel v svoje poročilo. V javnost stopiti s takimi trditvami je naravnost atentat na gospodarsko življenje ubogih belo-kranjcev in — g. Ivan Hribar biga lahkobil zadušil t a k o j v p r v i h p o č e t k i h. Občna in očitna tajnost je, da sva si g. Hribar in jaz politiška antagonista uža dolgih 20 let, navzlic temu nasprostvu pa drage volje priznavam, da je malo mož na Kranjskem, kateri bi deželo poznali tako natančno, kakor baš g. župan ljubljanski. Kot zastopnik razširjene zavarovalnice prepotoval je celo deželo, ne kot priprost turist, navduševaje se ob njenih prirodnih krasotah, temveč kot trgovec, paznim očesom motreč njeno gospodarsko stanje in naravne pogoje njegovega razvitka. Nihče tednj nego on ne bi mogel bolj in ložje ovreči malomestne filisterske nazore, da ee na desni strani novomeškega mostu baje uže neha kulturni Bvet, ter onstran tega posvečenega kraja že pričenja prava in pravcata gospodarska pu-stina! In v istih tesnosrčnih predsodkih, kakor je jasno razvideti iz »Odgovora" v »zadevi belokranjske železnice«, kateri mi je ravnokar prišel v roke, obtičal je tudi »Slovenčev« novomeški sotrudnik. Da se je njegov zadnji članek dobesedno prijavil, zato uslugo gre posebna hvala uredniškemu taktu, kajti le tedaj je moč, korenito odstraniti kvarne ugovore, če se je tudi nasprotni strani, s katere izvirajo, nudila prilika, da jih jasno izusti ter vsestransko razkaže. Tako moremo tudi o tem slučaju trditi z absolutno sigurnostjo, da ne drži niti jeden izmed protiugovorov, navedenih proti belokranjski progi. Čemu n. pr. plašiti občinstvo s stavbinsko potrebščino normalno-tirne železnice v znesku 5 milijonov goldinarjev, dočim bi se pisatelj že iz avtentičnih podatkov, objavljenih v mojem deželno-zborskem govoru z dne 13. februvar. 1895 lahko uveril, da je potrebščino pri normalnem tiru računati s 4 5 milijonov, ako se pa radij normalnotirne proge zmanjša na sploh dopustni minimum 150 m., računati jo je le s 31 milijona goldinarjev. Razloček med istinito in med ad usum delphini umetno zasnovano potrebščino znaša tedaj skoraj 2 milijona goldinarjev — 4 milijone kron, in tako hudih skokov si pri te baže vprašanjih ne sme privoščiti niti najbujnejsa domišljija! Da jb novomeški nasprotnik belokranjske železnice v svoje umovanje vplel tudi moje ime ter mene nekako izkoriščal proti projektu, kojega zastopam z vso svojo življenjsko energijo, je pač prej podobno slabi šali, nego resnemu argumentu. Iz vsega mojega mnogoletnega delovanja, iz obilnih govorov in razprav, zlasti še iz člankov, lani prijavljenih v »Slovencu«, moral je vendar znati, da smatram belokranjsko progo ue le za potrebno, temveč tudi za izvršljivo in mogočo, ter da se naravnost zgražam nad toposrčno apatijo merodajnih faktorjev, katerih niti očividni pogin jedne izmed najplodovitejših in najlepših pokrajin dežele naše ne predrami iz njihovega mrtvila! Da, še enkrat naglašam, Bolokrajina hrani v sebi vse pogoje krepkega gospodarskega napredka, in docela neosnovano je, kar novomeški »Odgovor« navaja proti ren-tabiliteti belokranjske proge tudi kot lokalne železnice. Nečem ponavljati, kar sem v tem oziru razkazoval pred osmimi leti v deželnem zboru. Dotični podatki o verojetnih dohodkih naše železnice so bili preiskovani ter odobreni po trgovinskem ministerstvu in njegovih izskušenih strokovnjakih. Povdarjam pa še enkrat, škoda da ni bilo na ominoznem shodu novomeškem duševnega prouzročitelja njegovega, g. župana Hribarja. Ker namreč po poročilu o shodu kakor tudi po »Odgovoru« straši ono preklicano »jamstvo za ren-tabiliteto«, katero je povsem iz duševnega ravnotežja spravilo poštenega novomeškega prijatelja, pojasnil bi mu bil prisednik drž. žele?. sveta kar igraje, da so zopet v Avstriji polagoma vračamo k Bistemu državne garancije ter da je baš te dni dovoljena proga Kranj-Tržič najboljši dokaz, kako se tudi pri razmerno nizkih prispevkih dežele in soudeležencev omogoči financiranje lokalnih železnic. Ali g. Ivana Hribarja, katerega vsled izredne gibčnosti njegove čestokrat vidimo v prilikah, kjer bi po svojem skromnem subjektivnem mnenju rajši pogrešali, stvari na ljubo, njegovo sodelovanje, baš ra novomeškem shodu ni bilo, dasi je bil le-ta sklican „ vsled njegovega poziva«. Uspeh tega zborovanja bil je z ozirom na pereče belokranjsko železniško vprašanje neploden, negativen, da celo naravnost kvaren. Take shode pa smatrati je ali r e b n i m i , potem jih je pripravljati vestno tor poskrbeti za Btvarni pouk in za spretno vodstvo. Ako se to zamudi, kakor se je to žalibog zgodilo v napominanem slučaju, je to direktno in neodpustno zanemarjen je / d o 1 i n o s t i napram važnim narodnim koristim. Ali pa ae uprizarjajo shodi le radivnanjega etekta, takorekoč le na videz, potem obsojamo tako reklamo kar nuj odločnejše ter z vso vnemo protestu-jemo proti lahkodušnosti, s kojo se vitalni interesi znamenite pokrajine zlorabljajo v malostne osebne namene. Vzlic najboljši volji primoran sem izjaviti pred slovenskim svetom : »Tertium non detur«. Prosto je g. županu ljubljanskemu in členu držav, železn. sveta, odložiti se za jedno ali drugo alternativo, — toda temu očitanju se ne izogne, dajevtemoziru vsekako trebalo postopati drugače! Na K a m n u 21. jun. 1903. F r. Š u k 1 j e. Sfastop Hedervaryjeve vlade. V današnji seji ogrske poslanske zbor niče se poslancem predstavi nova Heder-varyjeva vlada, katere člani so v nedeljo položili prisego v cesarjeve roke. O različnih 1 avdijencah tem povodom javlja uradni list mej drugim : V nedeljo dopoludne so bili najprej sprejeti odstopivši ministri Szell, Fejervarv, S2echenyi in C*ech. Cesar se je posebno prvima dvema toplo zahvalil za izredno po-žrtovalnost v najbolj kritičnih časih Zta njimi so prišli na vrsto novi ministri. Najprej je prisegel grof Khuen kot ministerski predsednik, nato domobranski minister Kolozsvary in minister za Hrvatsko Tomažio Sklepno so bili vsi ministri skupno sprejeti v nastopni avdijenci, slednjič pa še Khuen, Lukacs, Wlassicz, Kolozsvary in Tomažič v posebni avdijenci. Novi ministri, vsak s posebnim lastnoročnim cesarjevim pismom v žepu, so se v nedeljo popoludne podali v Budimpešto, da zasedejo svoja mesta in se pripravijo za prvi nastop. Z najnovejšim imenovanjem je banska stolica srečno izgubila Hedervaryia, zagrebško vseu5ilišče pa profesorja Tomažiča. Državno-zborski mandat si bo seve ta mož obdržal, minister Khuen ter Koloszvary se pa baje takoj pobrineta za zaupanje volivcev kakega primernega okraja. — Z nastopom Khuenove vlade bo pa v javnosti bolj kot doslej jel nastopati njegov največji »prijatelj« baron Banffy. Pričel bo z večjo akcijo v parlamentu in zunaj njega in morda ni ravno daleč čas, ko bo ravno ta mož Hedervary-jev politični grobokop. Glasovi ogrskih listov o novi vladi so za Kfcuena kaj malo simpatični in res vse kaže, da je stavba njegove vlade zgrajena res na prav zrahljana tla. BPesti Naplo" meni, da more Khuen računati le na nekaj mesecev obstanka, tembolj, ker se je v neodvisni stranki sami že pojavil razpor. Poslan. 01ay je ie izstopil iz Košutove stranke, sledi mu pa neki v kratkem Hentaller s 6 ali 7 tovariši, ki ne soglašajo s Košutovimi dogovori in z opustitvijo obstrukcije. V radikalnih krogih računajo, da bo štela nova obstruk-cijska stranka 20—25 članov, kar bo povsem zadostovalo tem bolj, ker bodo našli ti ljudje v številni vrsti Banffyievih somišljenikov vso moralno oporo. Banffy je že izdal obširen program pod naslovom »Iioliran«, v katerem mej drugim pravi, da sedanja rešitev krize, pri kateri govore o zmagi oni, ki so pričeli boj, in oni o rešitvi, ko so morali koncedi-rati, ni nikaka rešitev, nikako zboljšanje položaja, marveč le nesrečen odmor, ki ima vse potrebne lastnosti, da se nasprotja le še bolj poostre. Svoj program pa sklepa Bai)ffy z naslednjimi besedami: »Iso-liran sem še, isoliran sam, toda bržkone ne za vedno sam.. « — Khuenova vlada je torej le prehodna vlada, ki bo morda v nepre-dolgem času pripravila pot Banffyju. S tem se bo pa uresničila vedno pogosteje se ponavljajoča govorica, da je Khuen le Banfly-jev namestnik in to samo zato, da se je na lep način umaknil z banskega mesta. Konečni vspeh volitev v Kemčijl. Sedaj je na celi črti znan izid zadnjih državnozborskih volitev v Nemčiji. Izvoljenih je vseh 397 poslancev. Poročila o konečnem izidu si v raznih listih nekoliko nasprotu jejo, posebno kar se tiče števila centrovih in poljskih mandatov, vendar bo bržkone pravilno edino le to-le razmerje: centrum 100 poslancev; poleg tega je izvoljen na Alzaškem katoliški poslanec, o katerem se splošno sodi, da se pridruži centru, in bi torej ta v tem slučaju štel 101 mandat. Izgubil je torej prav za prav le 2 mandata, ker ni res, kakor se je trdilo poprej, da bi bil centrum prej štel 106 poslancev. Izgubil je en mandat na Poljake in enega na soo. demokracijo. Druga najmočnejša stranka v novem drž. zboru bo soc. demokraška z 81 poslanci. Pri tem je posebno zanimivo to, da si je mejnarodna socialna demokracija osvojila vsa nemška središča, kot Berolin, Hamburg in druga nemška mesta ter celo Saksonsko. Ker so v socialni demokraciji združeni po velikih mestih najrazličnejši elementi in tudi nenemške narodnosti, je to ob enem tudi dokaz, da se Nemčija več ne more ponašati s svojim velegerman-btvom. — Konservativna stranka si je pri borila 53, narodno liberalna 52, liberalno ljudska stranka 21, državna stranka 19; Poljaki imajo po zadnjih poročilih 16 poslancev; po devet mandatov so si priborile Btranke antisemitska, slobodna zveza, Alza-čani in divjaki; 6 južno nemška ljudska stranka, 5 pa bauernbundovci in 2 zveza kmetov. V splošnem se vidi, da so pri teh volitvah napredovale le radikalna stranke, staro kopitnost in puhlost pa nazadovala. V splošnem se pa razmerje v novi zbornioi ne bo kdove koliko premenilo. Takozvani KardolVjv karte) bo štel tudi v bodoče 220 glasov, v vprašanjih v zadevi armade se pa računa celo na 250 glasov. Centrum ostane prej ko slej vladajoča stranka, ki bo odločevala v vseh važnejših vprašanjih. Zanimivo pa je, s kakimi sredstvi si je po nekodi svojo zmago priborila mejnarodna socialna demokracija. Volili so semtertje že umrli in izse-livši se volivci, poskušalo se je po dvakrat oddajati glasovnice za scc. dem. stranko. Razni listi vsled tega pozivajo, naj se do-ženo vsi taki slučaji in natančno preizkušajo posamezne izvolitve. Combesov blok se krha. Francoska zbornica se je zadnje dni minulega tedna pečala s prošnjami ženskih kongregacij za državno avtorizacijo. V petkovi seji je bila zavržena deloma zelo viharna razprava in vršilo se je o tem glaso vanje. Proti vladi je to pot glasovalo 30 članov ministerialne Union llepublicaine v smislu želje bivšega naufinega ministra Leyguesa. Sest nadaljnih članov se je zdržalo glasovanja, 14 jih je bilo pa oni dan na dopustu. Ministerski predsednik Combes je storil seve vse mogoče poskuse, da si pribori v tem vprašanju čim zdatnejo večino. Hvalil je svetne učiteljice in pripomnil, da bodo mogle svetne šole prevzeti vse učence kongregacijskih šol. Po odklonitvi predleiečih prošenj bi ostalo po njegovem računu še 597 učečih ženskih kongregacij; večjega števila pa vlada sploh ne dovoli in stavi v tem oziru vprašanje glede zaupnice. Poslamc Leygues je priporočal, naj se zbornica peča v vsako prošnjo posebej, posebno vsled tega, ker se mnoge teh kongregacij pečajo tudi s postrežbo bolnikov in imajo naselbine v inozemlju. To zahtevo je pa Combes izpodbil s tem, da je izjavil, da te kongregacije pozneje lahko vlože prošnjo za avtorizacijo kot postrežnice bolnikov, in da bo vlada v tem slučaju skrbno preizkusila vsako prošnjo. Seveda je to le gola pretveza, s katero je vlada hotela prikleniti nase vse dvomljive elemente. Ta svoj namen je Combes res dosegel, a le z v o č i n i c o šestnajstih glasov. Prehod v nadrobno razpravo je bil odklenjen namreč z 285 proti 269 glasovom, in se je torej vladna predloga sprejela en bloc. Vladni framazonsko - liberalni blok se torej Bilno krha in bode bržkone kmalu razpal. Vlada, ki v tako odločivno važnem vprašanju dobi le 16 glasov veČine, od katerih jih pa še šest odpade na ministre, ne more dolgo ostati na krmilu. Seveda bi Combes ne bil dobil niti deset glasov večine mej poslanci, da ni govoril o vladni »dobrohot nosti« napram ženskim bolniškim redovom. V senatu samem pojde pa v tem oziru bržkone še slabeje; sploh Be ta v tem zasedanju še ne bo pečal s tem vprašanjem. Vlada neki že pričakuje poraba v senatu, ker izjavlja v svojih glasilih, da se ne umakne, dokler jej je zagotovljena večina v zbornici. Kriza na Grškem. Tudi na Grškem so imeli te dni mini-stersko krizo, ki se je pa rešila brez vsega posebnega šuma. V vednem boju mej obema ondi vladajočima strankama so zopet enkrat a bržkone za malo časa podlegli Delyani-sti, ki brojijo 87 glasov. Novi kabinet, ki bo pa moral, kakor rečeno, biti hud boj z opozicijo, ker so se zarotili proti njemu VBi Delyannisti, ki so se izjavili solidarne z od-stopivšim kabinetom, je sostavljen tako - le: Theotokis predsedstvo in zunanje zadeve, L e v i d i s notranje zadeve, Lom-b a r d o s nauk, Kalageropulos pravosodje, Stetanopulos bogočastje, S i m o p u 1 o s finance, G r i v a s vojno. Novi kabinet se je včeraj predstavil zbornioi. Iz brzojavk. Novi gališki maršal. Listi poročajo, da je maršalom v Galiciji že imenovan grof Stanislaj Badeni. — Nemška „ge -meinbiirgschaft" in centrum. Poslanec Hagenhofer izjavlja v „Gr. Volks-blattu", da ni resnična vest, češ, da je centrum odklonil zvezo z ostalimi nemškimi Btrankami. Centrum o tem še ni sklepal, njegovi člani pa pozdravljajo zedinjenje nemških strank. — Čudna Zanardelli-jeva zmaga. Budgetni odsek je s 15 proti 14 glasovom odobril le enomesečni budgetni provizorij mesto 6 mesečnega, v zbornici je pa obveljala vladna zahteva z 241 proti 92 glasovom. — Dogodki na Balkanu. Turška vlada je obvestila avstro-ogrskega in ruskega poslanika, da je 80 mož broječa bolgarska četa odvedla in umorila župana v Leško, okraj Dlumaja, ker je izdal neke tajnosti. Ob enem pravi, da so vstaši ubili dva duhovnika v vasi Dirtovče. Atentat na železnioo so poskusili vstaši na progi Solun Ctrigrad. Pod vlakom se je razpočila bomba, ki pa je poškodovala le tir in pa stroj. Izmej osobja in potnikov ni bil nihče ranjen. Vlak je z enourno zamudo dospel v Deeleagač. — Angleži v Afriki. Londonski vojni urad dementira vse vesti o porazu Angležev v deželi So-mali. Poraze, kot znano, Angleži Bilno neradi priznajo. Dnevne novice. V L j u b I j a n i 30 junija. Prav do živega so spekli članki, katere sedaj v našem listu objavlja g. dvorni svetnik S u k 1 j e o dolenjskih železniških vprašanjih, cenjeno uredništvo MSlov. Nar.« kajti že po drugem članku se oglaša ter v izredno dolgi notici z običajnimi svojimi ljubeznjivostmi obklada neljubega nasprotnika. Mi se le bojimo, da ne bi »Slov. Nar.« prezgodaj spraznil svoje orožarne, kajti prav na tihem mu povemo, da obsega Su-kljetova „plitva razpravica« še štiri d o-sihmal nenatisnene članke. Najvažnejša izmed njih sta zadnja dva, ker se v njih nahaiajo konkretni njegovi nasveti in predlogi. Radi tega bi morda kazalo »Slov. Narodu«, da bi vendar nekoliko še počakal s svojo polemiko. Potem pa le po g. dvornem svetniku, saj le ta pozna svoje junake in se gotovo ne plaši njihovih naskokov. Da, njegova uljudnost sega tako daleč, da hoče celo po svoje nekoliko olajšati sovražno ofenzivo. »Slov. Nar.« obeta poseben članek proti železniškemu razpravljanju g. Šukljeta. Primeren naslov pa se kaj dobro prilega osoljenemu rezkemu članku, in ker pisava g. dvornega svetnika očividno silno razdraži občutno živčevje »Slov. Nar.«, bo »gospodar na Kamnu« baje svojemu ocenjevalcu v pretres in h1, gohotno uvaževa-nje predložil kot porabni naslov „Bodeča Neža«, »Časnikarski Ježevec" ali kaj stičnega. — Samo — nekaj več dovtipa bi si želeli »Slov. Narodu«, in nekoliko manj no okusnosti! Mari ni to vrhunec slabega okusa, ako očita dvornemu svetniku »najbolj žaljive impertinence«, isti list, kateri je med drugim blagom te pasme v svoji številki z dne 17. junija priobčil dopis iz »Mirne Peči«, to blatno kopico najsurovejših in najpod-lejših psovk groti našemu knezofikofu? In o »najbujnejših netaktnostnih« besediči isti „Slov. Nar.«, kateri je doslovno priobčil javni govor ljubljanskega župana o majni-kovih izgredih pred ljubljansko kazino ter se sokrivca storil te skrajne netaktnosti, vsled katere ss nemški napadi na čast in ugled glavnega mesta stoprav svoj »relief« bili dobili?I Malo več dostojnosti zahtevati od »Slov. Nar.« bi pač brezuspešno delo bilo. Na slične pojave, kakor jih je bilo čitati v zadnji sobotni številki kulturnega trobila slovenske inteligence mora biti sle-hern pripravljen, ne izvzemši g. dvornega svetnika. Sicer bo on p« vsej pravici mogel ugovarjati, da se nikoli ni spodtikal nad Hribarjevimi poslovnimi potovanji, le to da mu ni šlo v pamet, čemu se vsak njegovih korakov oznani »urbi et orbi.« Tudi to je popolnem v redu, ako župan ljubljanski prijavi občinstvu in strankam, da ga ne bo o gotovem času dobiti v uradu, ali čemu potem še po listih razbobnati, proti kateri svetovni strani se obračajo županove stopi-njice. To naravnost smešno malenkostno reklamo je mimogrede nekoliko ožigosal naš sodelavec »na Kamnu«, in — zapeklo j e! Toliko za danes, ako drago gospodi, se še vidimo! Dvorni svetnik g. Fran Šuklje — kandidat katol-narodne stranke? Po ljubljanskih gostilnah stikajo veliki in mali politiki glave in nekaj dni že ne go-govore o ničemur drugem, nego o glasovih, da namerava katol.-narodna stranka v okraju, katerega je doslej zastopal g. Vencajz, kandidirati v državni zbor dvornega svetnika g. Frana Šukljeja. Danes so te vesti priobčili tudi razni nemški dnevniki in za-vrščalo je še bolj. Umevno je, da se bodo s to zadevo pečali zaupniki katol.-narodne stranke. Mi za danes to vest samo registriramo. Najskrajnejša nemika predranost. Slovenjegraški župan Pototschnig raz- pošilja po nemškem „Roichu« oklic, v katerem na jako čuden način poziva Nemce v „Reichu"; naj priskočijo na pomoč po požaru oškodovanemu Slovenjemu gradcu. Župan ne prosi za reveže, ampak za Nemce, češ, da sicer pokupijo pogorišča Slovenci, ter kliče : »Pomagajte ohraniti nemško (!) mesto v slovenskem ozemlju, pomagajte hitro, ker če pomoč prepozno pride, bode naša nemška dedščina, katero smo prevzeli od svojih očetov, bo nemška občina, nemško mesto Slovenji gradeč našim otrokom brez naše krivde izgubljeno.« — Da župan o taki priliki pošilja okolu taka pisma, je res najskrajnejša predrznost in kaže, kako se bo pri razdeljevanju doslej tudi mej Slovenci nabranih podpor Slovence v Slovenjem gradcu preziralo! S to nemško predrznostjo so bomo š=> pečali. Deželni predsednik baron Hein Be je preteklo nedeljo po noči s svojo soprogo podal na daljši dopust v Gata na Odrskem. Odlični priletni novomašnik. Naš rojak, ekscelenca grof Edvard P e t -t s n e g g , komtur in veliki kapitular nemškega reda, dr. phil., theol. in juris utr., mnogovrstno odlikovan, bil je včeraj mašnik posvečen! Čestitamo! Osebne vesti. Premeščen je višji geo-meter II razreda pri raapreglednem uradu v Radoljici g. H e n r i k H o h n v enaki lastnosti v Slovenjigradec. — Profesorji gg. dr. Val. Ko run in Anton Stritof na prvi in Martin Sinkovič na drugi ljubljanski državni gimnaziji, Al. V i r b -n i k v Novemmestu in E d v. P h i 1 i p p v Kočevju se s 1. oktobrom pomaknejo v VIII. činovni razred. Provizorični učitelj na II. državni gimnaziji ljubljanski gospod dr. Oton Janker postane s 1. sapt. redni učitelj. Promoviran je bil 26. t. m. na dunajski univerzi doktorjem prava odvetniški kandidat g. dr. K a r o 1 Š t u r m iz Metlike. Naše najiskrenejše Čestitke! O smrti g. Alfonza Oblaka se nam še poroča: Trgovec Oblak umrl je v petek ob 1. uri popoldne. Zjutraj ob 4. uri se je hotel odpeljati v Št. Jernej. Soproga ga je pregovorila. Šal je v kavarno časnike brat, tam ga je ob 6. zjutraj zadel mrtvoud. Prejel je ob pol 8. sv. poslednje olje. Pokopan je bil v nedeljo popoldne ob pol 5. uri. Svetila mu večna luč! — Na Bled je došlo od 1. maja do 20. junija 482 tujcev. Vsak torek popoludne izide „Letovjški list« z imeni gostov. — Predor pri bohinjski železnici je sedaj na neverni strani dole 7970 metrov. — Iz Škocijana na Dolenjskem, dne 26. rožnika t. 1. se poroča: Danes je bil pokopan v Dolih 88 let stari Janez Cvet iz Jeledola, ki je mnogim g. g. duhovnikom dobro znan. — Novo šolo bodo začeli prihodnjo spomlad t. j. 1904 na sedanjem šolskem vrtu graditi, stala bode okolu 34.000 K. — Rudelnovo posestvo z gostilno vred je kupil Martin Andrejčič, po domače »doktorjev Martinek*. — Sena je prav veliko in dobrega, tudi trta prav dobro obeta in tudi vsa druga letina bode, ako ne bode toče, povsem prav dobra. — Rojstni dom znanega domačina in jezikoslovcaFranceta Metelko »Vrhovski mlin« bode kmalu izginil s površja tega sfeta, ker se nič več ne popravlja in tudi jez so razdrli. Kedaj bode vendar nameravana slavnost v spomin tega imenitnega moža, katera bi se bila vršiti imela že pred 12 leti, kakor so pisale »Dolenjske Novice«. — Nova maSa bode dne 25. julija t. L, daroval jo bo gosp. Fr. Vovko. — Nemška slavnoBt v Ljutomeru. Iz Ljutomera se nam piše: Tukajšnje nemško pevsko društvo si je oskrbelo zastavo in so jo predvčeraj slovesno razvili. V to Bvrho se je po VBporedu v soboto zvečer vršila bakljada. V nedeljo ob deseti uri so se z vlakom pripeljali gostje iz raznih krajev, nekatera pevska društva z zastavami, n. pr. iz »nemškega« Celja, iz Radgone, iz Lipnioe itd. Pred vhodom v trg stoji poslopje z napisom »Deutsche Volksschule«. (Rajni »Brencelj« je v Kamnici bral besedo »Volksschule« in je mislil, da beseda pomeni toliko, kakor »šola za volke«, toda on se je motil ) Dokler še na tistem torišču ni stalo sedanje poslopje, smo kraj imenovali »rajtšola« in je prostor služil vojakom-ko-njenikom za njihove vaje. Tu »pri nemški šoli« so tuji in domači pevci poskusili skupno petje. Odtod so se podali na glavni trg. Tam se je vršil pozdrav, a neki rojeni Čehoslovan in bivši društvenik slovenske čitalnice govoril je slavnostni govor. Sledilo je »razvijanje« zastave, potem obed po »nemških« gostilnah, popoldne pa v »praj-hausi« petje in pitje in menda tudi vpitje. Za v ponedeljek je vzpored obljubil »Fitth-eohoppen«, kakor ao to omislili »nemški« prebivalci trga. — Ustreljen orožnik V St. Jurju ob Dravi je žendarmeriiakega stražmojstra Ko-rotaj ustrelil orožnik desetnik Mihalič s puško. Morilec si je samemu sebi tudi po skusil vzeti življenje, kar se mu pa ni posrečilo. Mihaliča so aretirali in ga izročili vojnemu sodišču. Vzrok umora je mašče-vanje. — I* Železnikov. Naše bralno društvo je v seji z dne 28 decembra prošlega leta izvolilo častnim udom č. gosp. Alojzija J a r c a , bivšega društvenega predsednika in bivajočega sedaj v Slavini; dne 21. junija odšla sta v Slavino dva odbornika in mu poklonila častno diplomo — Pri občinskih volitvah v Škofji Loki je zmagala, kakor poroča »Gorenjec«, v tretjem razredu katol.-narodna stranka, v drugem na »naprednjski«. — Doktorjem promovirana sta bila na dunajski univerzi pravnik A n d r e j k a in filozi t K o z i n a. Pri kopanju utonil je v Dravi uradnik z Dunaja U l r i k Z e 1 1 \v e g e r, ki je prišel obiskat v Kamnico pri Mariboru svojo mater. — Društvo učiteljev in šolskih prijateljev ljnbljanske okolice je imelo zborovati dne 2. julija v St. Vidu nad Ljubljano. Zaradi nepričakovanih ovir se pa z bo rovanje preloži na nedoločen čas. — Poboj. Anton Kodrič, 24 let star mladenič iz Stražišča pri Kranju h. št. 108 je bil v noči od nedelje na ponedeljek od dozdaj neznanega lopova napaden in na glavo udarjen. Po groznem udarcu se ie nezavesten zgrudil in v lastni krvi ležal do 3 ure zjutraj. Najditelji so ga na pol mrtvega prinesli domo". Na lici mest* sta se našla dva debela kola in en žepni nož. Ponočnjaki zapomnite si: »Noč ima svojo moč!« — V Borovljah je pogorelo 16 poslopij. — Nesreča na Jesenicah. Marija Meisner, kuharica pri Ivanu Hermanu, last niku panoptika na Jesenicah, je bila pripeljana v deželno bolnico. Padla je na stopnicah pri vozu in si je zlomila levo nogo. — Pojoči okrajni glavar. Rimski časi se vračajo. Okrajni giavar brežiški g. Julij pl. Vistarini se je produciral pri kon oertu nemškega bralnega društva v Sevnici B Bolosppvi. — Smrtna kosa. V goriški norišnici je umrl nadučitelj Josip Lippizzer. Bil je do svoje nesrečne bolezni voditelj ljudske mestne šole pod Kostanjevico. — Shod zastopnikov avstrijskih mest je med drugim sprejel tudi predlog, da se zakon o nastanjevanju vojakov spremeni in odškodnina meBtnim občinam poviša. To je umestno! — Koroško šolstvo. Koroški deželni šolski svet je sklenil, da Be sedanja šola v St. Jakobu v Rožni dolini razdeli v utrakvi stično šolo in v slovensko šolo pod skupnim vodstvom. Razdelitev se prične s prihodnjim šolskim letom. Okr. šol. svet ima pravico do pritožbe na ministerstvo. — V konkurz je v Celju prišla trgovka z modnim blagom Ana Sadnik. — Upokojen je pre fesor veronauka na višji gimnaziji v Beljaku č. gosp. Jožef K o c h. Roparski napad. Na poti v Breže je bil kočar Silbitzer napaden od kovaškega pomočnika Celestina Zuniča. Napadalec je kočarju vzel 10 kron, zadal mu težke rane in ga vrgel preko neke skale. Silbitzer je 6 ur ležal v krvi brez pomoči. — Slovenski abiturijentje na Su iaku. Bivši dijaki kranjske gimnazijeIvan Svetina z Breznice, Anton Gaber iz Škofje Loke in Josip Ribarič so napravili letos na c. kr. veliki gimnaziji na Sušaku zrelostni izpit s povoljnim uspehom. — Mesečni padel s strehe. S strehe je padel v noči od 27. na 28. t. m. Anton K o v č n i k , kovaški pomočnik v Beli peči. Kovčnik je meBečen in je ponoči vstal in šel iz svoje podstrešne sobe na streho, odkoder je padel na tla in se nevarno poškodoval. Mej padcem je zadel z brado ob odprto okno v prvem nadstropju in si izbil štiri zobe. Ljubljanske novice. Dzimski se je vrezal. Deželna vlada je dovolila, da se dne 5. julija vrši slovenska slavnost na korist Prešernovega spomenika v »Zvezdi«. »Glasbeni Matici« je izročila gospa Uršula Souvan po želji nje pokojnega soproga gospoda Pran Ks. Souvana znesek 200 kron. »Glasbena Matica« uljudno vabi svoje člane na mnogobrojen obisk razstave ženskih ročnih del »»Mestnem domu«. Po sodbi vseh obiskovalcev je razstava tako krasno vspels, da zasluži vsestranske pozornosti ter priznanja izbornega delovanja narodnih dam, katere so v plemenite narodne in dobrodelne namene priredile krasno razstavo. lavne produkcije gojencev »Glasbene Matice" se vrSe te dni. Snušnja v soboto je V8peia na čast našega odličnega glasbenega zavoda in gg. učiteljev. Jutri in v soboto bodo še javne produkcije. Oceno priobčimo o vseh skupaj. Umrl j» tukajšnji trgovec s steklenim blagom in hišni posestnik g. Alojzij Pau-schin v 72 letu svoie dobe. Cerkvene slovesnosti vršile bo se ta dva praznina v pmalavo iupnih patronov in sicer: V nedpl|o, 28 t m. v trnovski cerkvi s v. Janeza Krstnika, včeraj 29 t. m. pa v cerkvi s v. P e t r a. V obeh je bilo pri duhovnih opravilih na stotine vernikov. Matura na zasebnem uršulinskem ženskem učiteljišču s pravico lttvnoBti se je za-vršila minulo soboto. Od 20 kandidatinj jih je maturo delalo 19 naredilo pa 18. od teh pet z odliko. Preiskušnio so dostale: Emi lila ABchmann, Irma Cosum, Ter. Cvar, Justi Dobrave (z odliko), Marija Finžgar, Otilda Fink, L;udmila Kappus, Antonija Keržišnik, Frida Kropej (z odliko), Pavla Majcen, Marija NovaW, Marija Petteroa. Marija Rodič (z odliko), Frančiška Ruech Ana Stegenftek. Ivana Vf-likajne, Marija "VValUnd (z odliko) in Urš. Zupančič (z odliko). Ena kandidatinj še ni dosecrla normalne starosti, eni je pa iz enega predmeta dovoljen čez dva meseca ponavljavni izpit. Najdene stvari. V minulem tednu so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 1 par čevljev, 2 palici, 1 glavnik, 1 dežnik in 1 solčnik. Sladkosneda. Kuharica Marija Koračin je svoji gospodinji Rozaliji Pavškovi na sv. Martina cesti štev. 36 kradla vino, pivo in klobase. Ko eo jo zasačili, je pobegnila iz službe. Pokvarjeni okus na kračo. Delavec Mar tin Ravnikar, stan. v Tesarskih ulicah št. 3 je včeraj zjutraj ukradel v Bolskem drevoredu mesarici Ani Kunsteljnovi eno kračo in jo hotel odnesti. Ker so tatvino takoj opazili so Ravnikarja prijeli in mu odvzeli ukradeno kračo. Koncerti. Nedeljski in včerajšnji koncerti društvene godbe so bili povsod dobro obiskani. Parni mlin za privatna stanovanja. V bivšem, industrijski družbi spadajočem po slopju, izvršujejo zidarji zdaj že par tednov rekonstrukcijska dela, ker je sedanja lastnica — družba sv. Vincenca Pavlanskega — dala prostore predelati za privatna stanovanja. Stanovanj bode na jesen notri okolu 1Ž. Izleti pretekla dva praznika. Prosti čas in lepo vreme izvabila sta ta dva dneva vse polno občinstva v prosto naravo. Oddelek članov »S ov. plan. društva« je pohitel ob iskat velikana Triglava, manjše gruče bo šle na Golico, Stol in njh sosede, turisti manjše mere pa so jo krenili na Šmarno goro, k Sv. Joštu, Sv. Katarini in na Rožnik. Vsi pa so se dobro imeli! Radi električne železnice. JoBip Pasar, posestnik v Žužemberku, pripeljal je dne 28. t. m. po Dolenjski cesti dve teleti. Ko je privozil električni voz, splašil se je konj, skočil na stran in prevrnil voz v cestni jarek. Pasar je padel z voza in se na mezincu leve roke in na stegnu desne noge poškodoval. Slaba zahvala. Delavec Matija Koštrun, stanujoč v Rebru št. 2, prenočil je v noči od 28. na 29. t. m. nekega tujca, kateri mu je v zahvalo ukradel novo obleko, njemu pa pustil svojo staro. Vino kradel. Gostilničarju, hišnemu posestniku in občinskemu svetniku K a r o 1 u Lenčetu v Wolfovih ulicah št. 5 je v njegovi hiši stanujoči znani bivši liberalni agitator Karol GoršiS kradel iz kleti vino. V nedeljo ponoči so mu prišli na sled in ga pri tatvini prijeli. V hiši se je skril policaj in čakal na tatu, ki je res okoli dveh ponoči prišel, šel najpo-pred v kuhinjo, odtod v sobo, kjer se toči vino, tukaj pa je dobil pravi ključ od kleti in šel notri. Natočil si je bil vrč teranca. Ko je prinesel vino iz kleti, ga je policaj prijel. Goršič se je policaju iztrgal iz rok in je pobegnil na Pavšinov vrt in odtod na Ahčinov. Policaj ga je zasledoval in ga konečno tudi ujel. Goršič je kradel vino že več let in se ceni škoda nad 400 K. Tat pri darovanju. Včeraj popoludne je prišel v sv. Petra cerkev k cfra neki mož in je šel z drugimi ljudmi okoli oltarja. Ko je prišel do krožnika, na katerega se polagajo darovi, segel je tudi on proti krožniku, pa ni ničesar spustil na krožnik, pač pa je hitro stisnil v roko bankovec za 10 kron, ki je ležal na krožniku in je hotel oditi po cerkvi naprej. Župnik je to videl in prijel moža za roko, na kar je ta spustil bankovec in zbežal iz cerkve. Na sumu radi tatvine prijet. Pred dnevi je bila hlapcema Francu /bareta» kardinaloma Taglian ju in Katschthalerju. — Prijet a n a r h i s t. Policija v Parizu je aretirala anarhista Pannegianija, katerega je že dolgo časa iskala. V njegovem stanovanju so našli mnogo dragocenosti. Pannegiani trdi, da ni več anarhist in da je samo trgovec s starinami. — Slavnosti poljskega sokolstva v Lvovu se je pretekla dva praznika udeležilo 4000 Sokolov. Poleg Čeških Sokolov je bila navzoča deputacija Hrvatov. Slovenski Sokoli so baje ostali v Solnveglovem naročju. — Umrl je na Dunaju sekcijski šef v poljedelskem ministerstvu Friderik baronTraut-tenberg. — 600 letnico obstanka je praznovalo včeraj mesto Hali na Tirolskem. — Velikanska želozniška nesreča. Iz Madrida se poroča, da jo na progi Bilbao Saragossa padel železniški vlak v reko Nagerilla. 90 oseb je mrtvih, nad 100 ranjenih. Trupla so strahovito razmesarjena. Mnogim je odtrgalo glavo. Nckai potnikov, ki po ostali pri življenju, je zgubilo govor. — 2 0 0 0 zidarjev stavka v P I a u en u. Zahtevajo povišanje plače. — Novi poveljnik avstrijske vojne mornarice. Čuje se, da po delegacijskem zasedanju odstopi poveljnik avstrijske vojne mor narice baron S p a u n. Naslednik mu bo baje sedanji podadmiral. — Promovirana dama. H5i profesorja Masaryka gdč. Alica M a s a r y k je bila te dni v Pragi promovirana za doktorico filozofije. Cela vas v ognju. Vas P r u t z v solnograškem okraju Landeck je od včerajšnjega dne v ognju. Ogromne škode doslej še niso mogli oceniti. — Stolp iz porcelana namerava tovarna porcelana v Sevrasu zgraditi v parku Saint Cloud v Parizu. V stolpu bo 300 000 kosov najraznovrstnejšega porcelana. — Ljubimca zastrupila. V G;urgjevcu je Matilda Sunka z arzenikem zaptrupila svojega ljubimca krojaškega mojstra Štefana Zidarja. — Umoril je v Monakovem bivši knjigovez -Julij L a š i c iz Ljubnega na Gorenjem Štajerskem Ano Freiberger. Zaklal jo je na cesti. Na to je tudi simega sebe zabodel — Zasuti izletniki. Iz Berna se poroča, da je na Piz Blas lavina zasula dijake izletnike in njihove profesorje. Mrtvi so prefesor matematike dr. Groebli, profesor francoščine Vodoz in dva gimnazijca, šest dijakov pogrešajo. Štirje dijaki so se rešili. — Santos Dumontje svoj zrakoplov tako izpopolnil, da se mu je posrečilo te dni izkrcati se tik pred vrati svoje hiše. — Knez črnogorski je s soprogo in hčerko Milico odpotoval v inozemstvo. — Uporni vojaki. Francoska liga vojakov tujcev je v Baolacu streljala na hišo svojega stotnika, ki je nepriljubljen radi svoje surovosti. Leginarje so prijeli redni vojaki. Uporniki pridejo pred vojno sodišče. Telefonska in brzojavna poročila. Kriza v Koerberjevem ministerstvu. Dunaj, 30. junija. Koerberjevo ministerstvo je v krizi. Češki minister dr. Rezek je podal svojo demisijo in vstraja pri demisiji. Tudi poljedelski minister je demisijoniral. Radi sladkorno kontingent-nega zakona je omajano tudi stališče finančnega ministra BOhm Bawerka in čuje se, da namerava tudi on demisijo-nirati. Radi tega je stališče celega kabineta omajano. Radi tega kritičnega položaja Korberjevega ministerstva cesar ni odpotoval v Išl. Cuje se, da se bo sestavilo koalicijsko ministerstvo, v katerem bodo Nemci, Poljaki in Cehi. Dunaj, 30. junija. Avstrijski državni zbor po leti ne bo zboroval. Vsa obratna namigavanja nimajo prave podlage. Dunaj, 29. junija. Grof dr. Edu-ard P e 11 e n e g g je bil danes v maš-nika posvečen. Celje, 30. junija. Pretekla dva dni je bil tu shod nemških štajarskih obrtnikov. Mesto je bilo v frankfurtaricah. Tudi na posestvu Maksa Waltherja v slovenski celjski okolici ie plapolala ta pangermanska zastava. Celjska okoliška občina je hotela prisiliti, da se ta zastava sname, a c. kr. namestništvo v Gradcu se je na pritožbo VValtherjevo zavzelo za frankfurtarico. Budimpešta, 30. junija. Današnji nastop Khuen Hedervaryjevega ministerstva je bil v ogrskem državn. zboru sprejet z velikim viharjem. Ko je Khuen pričel govoriti svoj programatični govor, je^ opozicija pričela ironično klicati: Zivio! Živio! Predsednik Apponyi: Samo hrvatski člani zbornice imajo pravico govoriti hrvatski. (Veselost.) Ko je Khuen nadaljeval svoj govor, prekinila ga je opozicija z burnimi klici: Pojdi v Zagreb, mi te ne potrebujemo! Tomašič je postal minister za Hrvatsko, to je sramota za večino! Ti si sne del dano besedo! Lažnik! Proč s teboj ! — Khuena se često ni moglo prav nič razumeti. Končno je izjavil, da je vojna predloga odložena z dnevnega reda, a da pride v razpravo jeseni. (Vihar.) Budimpešta, 30. junija. Posestnik Czerna v Stolnem Belemgradu je na cesti zavratno napadel svojega očeta, ga zadavil in mu naposled še glavo odrezal. Zagreb, 30. junija. Grof Teodor Pejačevic se brani sprejeti bansko čast, baje radi tega, ker ima obilo posla z oskrbovanjem posestev, katera je prevzel po svojem očetu. Ravno iz istega vzroka se baje brani grof Štefan Erdody. Ako ostaneta ta dva politika pri svojem odmoru, bode nastopil provizorij t. j., da se vresniči bojazen opozicije, ki trdi, da hočejo izvestni krogi ohraniti mesto bana prazno za — Khuen Hedervaryja v slučaju, ako bi moral skoro zapustiti mesto ogrskega ministerskega predsednika. Varaždin, 30. junija. Edini kandidat opozicije v zagorskem okraju je zaslužni dr. Pero Magdi č. Sofija, 30. junija. Vojne priprave Turčije se nadaljujejo. Vsa turška armada iz Male Azije je že koncentrirana v Evropi. Število turških vojakov v Makedoniji, Albaniji in okraju Adrianopel je 250.000 mož. Višji poveljnik turških čet v Kosovem maršal Omer Rušdi Paša je dobil povelje z enim delom vojakov odkorakati proti Makedoniji. Turški vojni svet drugega vojnega kora je sklenil popolnoma v južnem dela okraja iztrebiti bolgarsko prebivalstvo, da bi v slučaju vojne z Bolgarijo imel varen hrbet. Radi tega je požganih mnogo vasi, prebivalci umorjeni ali pa zaprti. Nekaj jih je ušlo v gore. Iz okraja Drinopolje je 3000 oseb ušlo v Bolgarijo. Turčija čaka le na zopetno pojačenje vstaškega gibanja v Makedoniji, da napove vojsko Bolgariji. Vstaši pripravljajo velike dogodke v okrajih Solun in Monastir. Belgrad, 30. junija. (C. B.) V skupščini je danes min. predsednik Avakumovič prebral kraljev ukaz, s katerim se zasedanje zaključuje. — Odgovor ital. kralja na Petrovo obvestilo je že došel. Belgrad, 29. junija. Vse varnostne naredbe za kralja so se na kraljevo zahtevo opustile. Včeraj si je kralj ogledoval mesto, povsod burno pozdravljan od občinstva. Ogledal si je tudi trdnjavo in ječe. Šel je v ječo, v kateri je bil zaprt Tavšanovič. Pomiloščeni kaznjenci, mej njimi vsi, ki so se udeležili zarote proti Aleksandru v Šabacu, so že izpuščeni iz zaporov. Tudi Arsen Ala-vantič je izpuščen. Izpuščeni jetniki pripovedujejo, da jih je policija mučila, da bi podpisali napačne zapisnike. Belgrad, 30. junija. Otroci kralja Petra pridejo v Belgrad 11. julija. Meseca julija bo kralj prepotoval deželo. Madrid, 30. junija. Glasom najnovejših poročil o železniški nesreči v San Asensio je u b i t i h 90 oseb, ranjenih pa nad 100. Pariz, 30. junija. Divji Mulah je pet angleških straž mej Buksom in Bo-hotle uničil. 39 angleških častnikov je padlo, 2000 vojakov domačinov je vjetih. Ženeva, 30. junija. Leopold Wolf-ling je prosil švicarsko vlado, da so sme nastaniti v Ženevi, ter je že storil vse potrebne korake, da se z gdč. Ada-movič poroči. Meteorolog'!dno porodilo. Viflina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746-0 mm 3 Ofta opa-tOTanja Stanje barometra. t mm. Temperatura po Celsija Vetrori. Nebo «■2 lig - 271 9. zveč. | 739-3 | 18-7 sl. szah. jasno 28 7. zjutr. 2. popol. 740.7 738-1 14-3 250 sl. vzsvz. sr. jug jasno jasno oo 28| 9. zveč. 738-7 18-1 sr. szah. » 29 7. zjutr. 2. popol. 739 3 73 v3 13-4 26-4 sl. svzh. sl. jjzah. > » oo 5:9 !j. iv«<- 738-1 204 i>r. sever » 30 I zjutr. 2 popol 73-1 1 736 6 14-8 26 8 brezvetr. sl, jug : 00 Srednja temperatura sobote 19.6°, normale 18-9. Srednja temperatura nedelje 19 1". normale, 19 U. Srednja temperatura ponedeljka 201°, norm. 19 0* t Globoko užaljenim srcem naznanjamo, da je naš predragi, nepozabni soprog, oziroma oče, tast, stari oče in brat, gospod Alojzij Pauschin trgovec in hišni posestnik danes, v ponedeljek, dne 20. junija ob 6. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 72. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogrob predragega ranjki-ga bode v torek, dnč 30. junija ob pol 7. uri iz hiSe žalosti, Wolfove ulice St. 6, na pokopališče k svetemu Krištofu Sv. maže zaduSnice brale se bodo v raznih cerkvah Dragega pokojnika priporočamo v molitev in drag spomin. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, 29. junija 1903. Karollna Pauschin soproga. — Alojzij Pauschin, železnični uradnik, sin — Karollna Pauschin. Lulza Jorzabek, Pavla Parma, hčere. — Katarina Lelm, rit-mojstra v4bva, sestra — Karol pl. Alt-vatter, načelnik po taje, Hubert Jorzabek, tovarnar, Viktor Parma, c kr. okrajni glavar, zeti. — Frlda, HeibOit, Herta, Beatrlce, Vlotor, Bruno, Angela, vnukinje in vnuki. 866 1-1 Zahvala. Za vse izkazano sočut'e ob priliki pre-britke izgube naSega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma oieta in deda, pospoda Anton-a Križaj-a tovarniškega uradnika v pok. kakor tudi za mnegobrojno spremstvo dra-zega ranjuega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem udeležnikom od daleč in blizo nažo prisrčno zahvalo. Posebno pa se Se zahvaljujemo Slovenski krSč -socialni zvezi in darovateljem vencev. V Ljubljani, 80. junija 190?. Žalujoči ostali. 70 °|o ljudi boleha na pomanjkanju slasti, na slabem pre-bavljanju in nerednem odvajanju snovi. Vsi čutijo, kako jim lo spodkopava splošno telesno blagostanje, a malo se jih zaveda, kako hude posledice utegne imeti to bolestno stanje. In kako lahko je pomagati! Vzemi vsakdanjemu vinu „rogaSkega templovega vrelca« ali če je zlo že zelo zast&rano (jedno uro pred zajutrekom) .rogaškega Styria-vrelca«. To najboljše in najizdatneje učinkuje. 816 ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre liarnionlje domačega in amerikanskega sestava, glasovirje i« planine. 264 34 J)aJ6 se tudi na obroke! Na zakteranjo so pošiljaj« ceniki brezplačno. Iidajatelj in odgovorni uednik:. Dr. IgnaolJ Žitnik. Tisk »Katoliška Tiskarno« v Ljubljani.