List w korlMl d«lev-•kega Ifudeiva. Delav* oi eo opr»vii*ni do va«ga War producirafo. Thie P«P«r la devot«d lo the interest« of the working cla««. Work« ere are entitled to all what they produce. IiMrtdM ••oo»4-ol*M m»u«tr, Dm. I. IWT, al ta« aoai offu* »tChkaMO IU. uudar lb« Act of Uomgr.«« of March lrd, IMT9 OffiM: 4001 V. 31. Str., Cbiet|t, III "Delavci vseh dežela, združite se!' pazite na Številko v oklepe) u ki — naha|a polog v»« toga naelova. prilepli«-nege «podalali /%iS_v na ovitku. Ako (3o5) |a itavllka . . toda! vam « prihodn|o itovilko naioga lieta potege naročnina. Prosimo, ponovit« |a t«ko|. Ste v. (No.) 364. Chicago, III., t. septembra (September) 1914. Leto (Vol.) IX, Nauki evropskega klanja. Socialistična «tranka, ki je vedno zagovarjala mir, obsoja sedanje klanje, ki se je pričelo v Evropi in se že raaširja po vsem sta rem svetu ter grozi, da pograbi kmalu tudi del "novega" sveta. So cialistična obsodba je tako razumljiva, da ne potrebuje nobene posebne razlage. Grozoviti zločin nad narodi, ki jih cesarji in kralji "po milosti božji" nedolžne gonijo v klavnico, presega vsa hudodelstva, kar jih je doslej poznala zgodovina. Ali sama obsodba ne zadostuje. Ves socializem sloni na spoznavanju dejstev in njihovih zakonov. Tudi v sedanjem krvavem konfliktu, Čigar posledice so nedogledne, je naša naloga, da spoznamo vzroke in razmere, ki so porodile strahoviti po grom in vrgle milione v nesrečo. Internacionalna socialistična stranka je poklicana, da uredi danes ali jutri svet na drugi podlagi in pribavi narodom večjo srečo ; ker pa vemo, da se svet na suče po naši volji, temveč po gotovih zakonih, moramo te spoznavati po njihovih učinkih, da jih obrnemo, kolikor mogoče v prid človeštva. Ako smo si na jasnem, da se godi vse po doiočenih zakonih, tedaj moramo predvsem razumeti, da je bila sedanja vojna neizogibna. Do tega klanja je moralo priti prej ali slej, in kdor je opazoval blaz no oboroževanje po evropskih državah, ni mogel nikdar dvomiti o tem. Seveda so vlade v parlamentih in delegacijah neprenehoma zatrjevale, da zahtevajo milione in miljarde U za ohranitev miru. Vojni ministri so pripovedovali, da je mir najbolje zavarovan, če je armada močna in če štrli veliko bajonetov okrog angelja miru.In meščanski poslanci so si povsod dali dopovedovati noro modrost, da se drugi ne bodo upali kaliti miru, če bomo mi imeli dosti k&nonov. Treba je bilo sleposti, s katero so večinoma udarjene meščanske stranke v Evropi, da se je verjela taka budalost. In treba je bilo tiste nesamostojnosti in tistega klečeplazenja pred mogotci, ki ga nahajamo po vseh evropskih državah. Kajti kdor je le odprl oči, je moral opaziti, da ni oboroževanje enega strahovalo drugega, ampak da je nesramno utilitaristično zapravljanje v eni državi povzročevalo enako brezvestno militaristično zapravljanje po drugih državah. Zlasti zadnja leta je militarizem in marinizem po Evropi zahteval take žrtve, da se je moral vsakdo vprašati, koliko časa se bodo mogla narodom še nalagati taka bremena, ne da bi jih gospodarsko popolnoma uničila. Vojni in mornariški proračuni evropskih velesil, pa tudi manjših evropskih držav so od leta do leta neprenehoma rastli. Posebno pa so skakali izdatki, odkar je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino. Značilno je, da so najbolj raštli takozvani izredni izdatki, o katerih so vlade trdile, da jih zahtevajo le enkrat. Tako je lani Nemčija zahte vala račun rednih izdatkov, ki ae ponavljajo vsako leto, celo miljardo mark za izredne stroške. Tudi siromašna Avstrija, ki se na gospodarskem polju v nobenem oziru ne more meriti z Nemčijo in ki je vsled avoje brezumne politike v času balkanske vojne zabredila v strašno industrijsko krizo, je zahtevala miljardo kron od svojega revnega pre bivalstva, ne glede na to, da je svoj redni vojni proračun silovito povečala. Oboroževanje trozveze je dalo velesilam na drugi strani pretvezo, da so hotele ostati na enaki višini in kolikor mogoče prekositi nasprotnice. Rusija je povečala svojo armado, Francija je vpeljala triletno vojno službo, Anglija je gradila nove ladje. Italija, zaveznica Avstrije, se je ustrašila pomnoževanja avstrijskih bark, pa je hitela s svojim oboroževanjem. Male balkanske države je še bolj obhajal strah, pa so tudi one kupovale orožje preko svojih moči. Vojni ministri so govorili o "ugledu države", o "časti domovi ne" o vsakovrstnih rečeh, ki lepo zvene, posebno v ušesih nerazsodnih ljudi. V resnici pa je imelo oboroževanje vse drugačno ozadje. V prvi vrsti je šlo za kapitalistične gospodarske interese. Kapitalizem pomeni profitarstvo. Miljon se hoče razviti v biljon To stremljenje imajo vsi miljoni; posledice je neizprosna, neprizanes ljiva, kruta konkurenca. Vsak kapitalizem gre za tem, da si prilasti ves prof it. V ta namen mora gledati, da izpodrine konkurente. Naj očitnejša je ta tekma med nemškim in angleškim kapitalizmom, ki sta v Evropi najbolj razvita in najbolj mogočna. Grabi pa sploh vsak, kdor more in kjer more. Italija je izvedla roparsko vojno zoper Turčijo v Tripolitaniji, da si je pribavila oporišče v Afriki. Avstrija je upirala oči v Balkan in iskala pot proti Solunu, da bi napravila iz balkanskih dežel svoje gospodarske kolonije; ustvarila je Albanijo, da prepreči gospodarsko neodvisnost Srbije, hotela je izzvati svetovno vojno zaradi Skadra, da onemogoči razvoj Črne Gore, intrigirala je v Sofiji, da je vjela koburškega Ferdinanda v svoje mreže in razdrla balkansko zvezo. Od svoje strani je na Balkanu spletkarila Rusija, ki je obenem v Aziji iztezala svoje prste po Perziji in Kitajski. Kapitalistična konkurenca se poslužuje vsakega sredstva, ki ga more doseči. Kakor ji ni žal delavcev, ki se zaradi nje ponesrečijo v rudnikih, na železnicah, pri eksplozijah, tako ji ni žal za kri miljonov, ki se preliva na bojiščih, ako upa, da bo ta kri rodila dividende in tan-tjeme. Kapitalistične države so ropale po Afriki in Aziji, dokler je bilo med "divjaki"prostora za osvojevanje. Ko so si razdelile svet "brez gospodarja", je moral priti trenotek, da se stepo med seboj. Treba pa je še vpoštevati, da so evropske države še zelo neenako razvite. Medtem ko nadvladuje na zapadu in severu industrija, pre hajajo dežele proti jugu in vzhodu boljinbolj v poljedelstvo. Balkanske države so pretežno agrarne, Avstro-Ogrska, ki leži v sredi, je pa v prehodu. Češka, Moravska, Nižja Avstrija je močno industrializi rana, Ogrska, Hrvaška in ves jug je še zelo agraren. Tako je tudi socialna in politična struktura, katero določajo gospodarske razmere, zelo različna. Poleg modernega, čistega kapitali stičnega sistema nahajamo še močne ostanke fevdalizma. Velekapi-talistični konkurenci se pridružuje agrarna konkurenca veleposestnikov in ustvarja nove snovi za konflikte. Razun teh glavnih, velikih spornih snovi igrajo po strani še manjša nasprotja vlogo. Narodnost, vera, zgodovinske tradicije ustvarjajo tupatam spore, tupatam pa vsaj pretvezo za spore. Zlasti v Avstriji in v Rusiji so narodni momenti še močni. Obe državi nasprotujeta stremljenju narodov po samostojnosti in neodvisnosti. Tako je postala Evropa velikanska smodnišnica, kateri je morala biti vsaka iskra nevarna. 2e dostikrat se je zasvetilo, zabliskalo, ali doslej so se take iskre še ugasile, preden so priletele v smodnik. Toda večno pripravljanje za vojno je moralo enkrat poroditi klanje. In zdaj smo pričakali ta trenotek največje groze. Sedanja vojna s svojimi nezaslišanimi grozotami, ki se krvavo roga jo vsej civilizaciji in kulturi, vsemu krščanstvu in vsem frazam o človečnosti, žalostno potrjuje socialistični nauk, da odločujejo v zgo- Delavski pregled. Premogarji, kateri so v južne j Coloradi na štrajku že približno eno leto ho za trdno prepričani da ae bliža štrajk svojemu koncu. Vojni tajnik Gartison's je izdal povelje na federalne čete v štraj karskem okrožju, da bodejo morali operatorji odsloviti vse stavko-kaze, kateri niso naturalizirani državljani te države. Na ta način bodejo delodajalci zgubili skoro vse skebe, kar bi pomenilo zmago organiziranega delavstva, e e « Od Rockefellerja neodvisni manjši operatorji .kateri lastujejo premogorove • v južnej Coloradi. so z "U. M, W. of A." sklenili nadaljno pogodbo za dve leti. Vsak tretji vojak, ki pade, je-socialist! DVA SOCIJALISTA V FRANCOSKEM KABINETU. Vancouver, 1). C., 21. avgusta. Premogarji so sklenili končati stavko na Vancouver Island, ki se je pričela dne 1. maja 1913. Ta boj je veljal United Mine Workers of America preko miljon dolarjev. • « e Dobro znani socialistični pisatelj in govornik, Fred O. Strick» laud je obsojen na $10 globe in sodnijske stroške, ker je v Clarks burg, \V. Va., govoril na stopnji-call sodnijskega poslopja. Strick land je sedaj pod varščino $200 in ponovna obravnava preložena na mesec november, kjer se bode razmotrivalo, kedo da je kriv; sodr. Strickland ali pa konstitu cija Združenih držav. Socialisti hočejo v tem slučaju biti na jasnem, in ako bode potreba apelirati na najvišje sodišče. "The Glasgow Forward", delavski list, kateri je kljub bojnemu viharju v Angliji «»stal zvest iuternacionali in socialističnim na čelom, piše 15. avgusta, da je vsak tretji vojak, kateri je padel pred trdnjavo Liege, bil socialist. Piše med drugim: "Vi se veselite poraza Nemcev pri Liege! Pravite, da morate dobro naklestiti cesarja Viljema! V zadnjem imate prav. Cesarja in njegov militarizem je treba streti. ¡Ali pa bodo vaše kroglje zadele cesarja? Nikdar! On je na varnem. Preden pridete do njega, u-bili bote tisoče in tisoče drugih. Pred trdnjavo Liege je padlo 25,-000 Nemcev. In vi se veselite J Vriskate od veselja. Ali pa veste, kdo so tisti tisoči? Ako bi bili to nemški aristokratje z Viljemom vred, ki ropajo nemško ljudstvo— vriskali bi tudi mi z vami. Toda tisoči, ki so.umrli pred Liege, so bili — delavci! Sinovi in očetje delavcev! Bili so organizirani delavci! Vsak tretji med njimi je bil socialist! In ti naši bratje so bili pogtreljeni, bratje, ki si» nam pomagali in prispevali denar, ko smo mi tukaj v Angliji štrajkali in borili s<' zoper naše tirane ..." Daily Chronicle ima sledečo vest: "Bruselj, 20. avg. — Eden častnik uLaneev se je pustil vjeti brez odpora. Razprostrl je roki in vpil: "Soeial demokrati" Mrliči pokrivajo polfa kakor preproga!" Nad stotlsoč mrtvih samo v Belgiji: Deset mlllonov Rusov se vleče, Nemci prodiralo proti Parizu. Srbi prodiralo v Bosno. Angleži zmagali na mor|u, Vandallzem nemške armade v Belgl|l. Goverment delavske stranke v New South Wales,* Austrija, je pokupil privatne rudnike od različnih posameznikov in sindikatov, ter začel obratovati iste — potom države»_____ e e e Švica je zelo majhno ljudovla da, vkljub temu pa bi se žiher marsikateri delavec sel učiti med to zdravo ljudstvo, kar se tiče socialističnega gibanja. Socialisti v Švici imajo 11 dnevnikov in sicer deset v nemškem in enega v francoskem jeziku. Nadalje ima jo še švicarski sodrugi sedem tednikov, izmed katerih se dva tiskata v taljanskem jeziku, e e e V Australiji imajo generalne volitve dne petega septembra. Listka sta dva. Na enej strani delavska stranka (Labor pary). na drugej pa združeni liberalci in konzervativci. Vsa znamenja kažejo, da "Labor party" zma ga z ogromno večino. • e e V državi Washington je upe ljan zakon, kateri določa, da je najmanšja minimalna plača za dekleta v perilnicah po na teden. l)a so prišle delavke vsaj do teh drobtine, je rezultat "državne industrielne delavske komisije" katera povsod najde delavce in delavke v nad vse žalostnih in mizernih razmerah. • e « Lep porcijon neumnosti je še vsekakor tudi v Ameriki. V Dcn^ ver, Colo., je v velikem "auditorium" dne 24. avgusta molilo 10.000 žensk za mir v Evropi. Za mir moliti je poceni, vsekakor pa prismojemo, ker nič ne hasni. Nas sploh ne briga, kedo da moli; ampak navsezadnje bodejo vedno le tisti razočarani, kateri vrja-mejo v moč molitve. Victor L. Berger in Win field R. Gaylord sta kandidata za Z I), kongres v Milwaukee, Wis. Iz Pariza poročajo 27. avg., da sta v novem francoske in kabinetu dva socialista, Jules Guesde in Marcel Sembat; prvi je radikalni socialist, zadnji pa zHružen socialist, ki pripada internaeionali. O ba sta člana zbornice in njun skupni nastop v ministrstvu znači — Klasom poročila — združitev vseh socialističnih frakcij na Francoskem v eno telo. Socialistična stranka v Francija je izdala manifest, v katerem pravi, da ae strinja s tem korakom. "Ako bi mi socialisti" — stoji v manifestu — "hoteli prisotovati buržoazni vladi v mirnem Času, tedaj bi zagrešili. Toda v tem slučaju in v teh razmerah vidimo v nevarnosti živ ljenje Francije in zato ne smemo odlašati. Delavska solidarnost nam ne brani, da bi ne smeli braniti se, če nas napade izdajalski delavec; ravnotako nam ne brani odbijati napad tuje vlade, ki je pogazila mir v Evropi." Socialisti v Lincoln, Neb, so i-mcli, žc dalje časa hud boj za svobodo govora na ulici. Sedaj so sodrugi izvoljevali svojo zahtevo in govore lahko na vsakem voga lu v omenjenem mestu. • • • Sodrugi v državi Michigan so sklicali izvanredno državno kon vencijo soc. stranke na dan 28 septembra v l>ansing, Mich, e • e Na »eji "Cook County Delegate Comniitte" je izvrševalni tajnik soc. stranke, sodr. Lanfersiek sta vil predlog, da naj se angleški soc tednik "Workers' World" združi z "American Socialist". "Za" je glasovalo 44, "proti" pa 5 dele gatov. Omenjena dva lista se tora. združita in upati je, da "Ameri can Socialist", kateri se odlikuj« po svojih originalnih in intere santnih člankih, kmalu, postane najbolj razširjen soc. list v Ame riki. dovini razmere. Zmerjali so nas, če smo trdili, da meščanska agitacija za mir, kongresi v Hagi, Carnegiejeva mirovna palača in knjige rajne Berte Suttnerice ne preprečijo vojne, če jo izzovejo socialne razmere Zdaj dokazujejo požgane vasi, poteptana polja, zapuščene vdove in sirote, prenapoljene bolnišnice in hekatombe mrtvih, da ne pomaga ne kultura, ne vera, ne izobrazba, ne humanitarnost proti vojni, ampak da izgine ta zločin iz človeške zgodovine še le tedaj, kadar ga odpra vi jo boljše, popolnejše socialne razmere, katere pripravlja edino socia listično delo. * — Nemci so — nad Parizom! V nedeljo popoldne je priplul viso ko nad Parizom nemški avijatik in vrgel tri bombe, ki so pa le ranile dve osebi. Dalje je metal avijatik letake, na katerih je sta lo: "Nemška armada je pred vratmi Pariza. Podajte se! Drugo vani ne kaže." — Velike bitke se vrše med Rusi in nemško-avstrijskimi sila mi. Iz Petrograda poročajo, da Rusi korakajo naprej brez ovire — Angleške sile iz New Zealan-la so v nedeljo osvojile važno ristanišee z gl. mestom Apia na nemškem otočju Samoa v Pacifi škeni morju. V pomorski bitki pri lleligo andu so Nemci izgubili 860 mrtvih, Angleži pa ÜJ9 mrtvih in J9 ranjenih. To je uradno poročilo iz Londona. - Nemški cesar grozi Angliji, da bo obdržal Belgijo kot trajno nosest če bo skušala zadnja spraviti še katero drugo državo (lta- ijo) v boj proti Avstriji in Nemčiji. - Iz Prage, Češka, prihaja privatna vest v Chicago, da je profesor in poslanec Thomas G. Ma saryk obsojen na smrt "zaradi političnih vzrokov". Vest so dobili tukajšnji sorodniki Massaryka. — V Meksiki se zopet nekaj kuha. Gen. Funston v Vera Cruzu je pred tremi dnevi brzojavil za več vojaštva, ker Caranza nekaj nagaja. Wilson je zahtevo odbil, a določil pa je, da ameriške dred-natke, katere bi imele oditi od tam te dni, ostanejo še v nadalje v meksikanskih vodah. PREGLED SVETOVNEGA KLANJA PRED SKLEPOM USTA. — V soboto so Nemci porazili britiške čete pri St. Quentinu in Francozi so ostavili Bolougne na obali angleškega kanala. General Gallieni, militaristični governor Pariza, je v nedeljo ukazal podreti vse hiše v bližini pariških trdnjav. To pomeni, da se Pariz pripravlja za obleganje. V nedeljo so Nemci prišlo v La Fere ki je 65 milj od Pariza. — Angleška vlada snuje splošno mobilizacijo. V Winnipeg, Canada, so dobili povelje, da morajo postaviti na noge vse moštvo, kar ga morajo dobiti. Rndarji v Angliji so pozvani na iztočnose-vemo obrežje, kjer motajo kopati obkope. — Švedska mobilizira. V New York je prišla brzojavka v nedeljo, da s«- na Švedskem pripravljajo veliki politični dogodki. — Italija je poslala Avstriji ultimatum. Zahteva pojasnila, kaj pomeni koncentracija vojaštva v Tirolih in na Goriškem. Vojna za m ore izbruhniti v pondeljek 31 avgusta. * — Turčija je sklenila zvezo z Nemčijo in Avstrijo. Dogovorjeno je, da Turčija pojde na pomoč Avstriji zoper Srbijo čim Italija napove vojno. Turško armado vodijo nemški oficirji in genera Ii. Ako nattadc Turčija, skoči ta koj v ogenj Grška in Bolgarska proti zadnji. — V Londonu in Petrogrartu tajijo, da so bili Rusi tepeni v soboto pri Allensteinu. Nasprotno poročajo, da so Rusi zmagali in zavzeli trdnjavo Koenigsburg. Iz Rottcrdama poročajo, da je šlo v soboto 160 nemških vlakov s četami iz južnega bojišea na sever proti Rusom. — Canada ima na nogah 130.000 mož, ki so na potu v Evropo Anglija je izdala poziv na vse svoje dom in i je za vojaštvo. Tz Indije pride ogromna armada mohamedancev. —Japonci bombardirajo Tsing tau, nemško postojanko na Kitaj skem. Tam je 5000 Nemcev, ki se pa ne morejo dolgo braniti. Ja ponska namerava operirati poi časi, tako da bo Nemce izstradala. SRBI PRODIRAJO V ASTRIJO. Po oficijelnem poročilu iz Ber« lina je Avstrija nehala z ofensivo proti Srbiji. Na srbskem bojišču se nahaja le še eden at;madni zbor (200.000 mož), kateri ima nalogo odbijati srbske napade na avstrijskem ozemlju ;vsa ostala avstrijska armada je morala oditi v Ga licijo proti Rusom. — Iz Niša poročajo 29. avg., da 125.000 mož srbske armade vspeš-no prodira v Bosno. Srbske čete se po zmagi pri Šabcu podile Avstrijance in jim vzele mnogo topov. Dalje porošajo iz Niša 26. p. m., da je v devetdnevni biflri ob Savi pri i^labcu padlo 10.000 Avstrijancev in 20.000 je ranjenih. Na obeh straneh se je borilo okrog 400,000 mož. Ta bitka je bila najkrvavejša ne samo v seda-njej vojni, temveč v obeh zadnjih balkanskih vojnah'. Na tisoča mrtvih trupel je plavalo po Savi proti Donavi. O velikem porazu Avstrijancev pri Sabcu dalje brzojavlja poročevalec Reuter's Telegram Co. v Londonu sledeče: Dne 24. avgusta popoldne so Srbi reokupirali &a-bac ob Savi in pognali sovražnika čez reko in ob reki proti Bosni. Avstrijanci se niso več upirali; bežali so z veliko brzino in gre-doc požigali srbske vasi ter morili prebivalce. Avstrijska izguba je velikanska, štirje polki so obležali na bojišču in general Sibor sk je med mrtvimi. Srbi so vjeli 8000 avstrijskih vojakov. — Dalje poročajo iz istega vira, da sq Avstrijanci v bojih ob Drini iz gubili 15.000 mrtvih, 30.000 ranjenih in 15.000 je vjetih; Srbi so zajeli 75 kanonov. Srbi imajo tudi velike izgube ,toda številk ne navajajo. O drugi bitki med Srbi in Avstrijanci poročajo iz Soluna dne 24. p. in.: Očividec velike bitke na ravninah Jadra je pravkar prišel v Solun. Pravi, da sta mar-Hirali dve avstrijski armadi po stotisoč mož proti Srbom. Obe armadi sta se združili pri Ceru in takrat so napadli Srbi, katerih je bilo kakih 100.000 in ki so se kon cetrirali pri Valjevu z gorami za hrbtom in ravnino pred seboj. Pet dni so grmeli topovi in končno so Srbi pognali Avstrijance v beg v dveh oddelkih. Na srbskem ozemlju ni danes več niti enega avstrijskega yojaka. KOTAR AZRUSEN? "Corriere d'Italia" ima poročilo iz Bara, Črnagora, 25. p. m da so francoske in angleške oklop njače po silnem bombardiranju razrušile utrdbe v Kot ar ju in da avstrijski poveljnik stavi pogoje za predajo mesta. Drugo poroelo iz Rima se glasi da je avstrijska eskadra pobeg nila izpred Badne v Dalmaciji, ko se je bližalo nasprotno brodovje ITALIJA NAPADE VSAK ČAS. Poročila, da bo Italija napovedala vojno Avstriji in Nemčiji, so vsak dan bolj resnejša. Avstrija ima na južnem Tirolskem 18,000 mož in 70,000 na Goriškem. Prebivalstvo v Trentu in bližini je obveščeno, da mora zapustiti kraj. Javna poslopja so spremenili v vojaške barake in v isti namen so u-grabljene tudi mnoge zasebne hiše. Italija je mobilizirala* 800,-000 vojakov. IZ PENNSYLVANIA Cambria Štel Co. iii aovrsžniki naprednega delavskega gibanja so «i že ikI veselja meli svoje roke in east it ali si o domišljavi zmagi nad delavstvom. Čel posrečilo se nam je zatreti poplnoma organizacijo naših delavcev se predno so se de lavci zavedli. Sedaj smo zope brezskrbi in zopet lahko poljubno izkoriščamo to neumno živino, ko likor nas je volja. Naše (kapitali stični) ponižne duše — farji — so tudi lahko popolnoma zadovoljni ker smo tako brezobzirno postopa li s socialističnimi volkovi in jih popolnoma pregnali iz te okolice Oni (farji) zdaj zopet poljubne lahko strižejo svoje baeke kolikor jim je drago. Na kratko povedano, mi smo popolni gospodarji te okolice in kar v njej živi — socia-lstov ni več! Tako približno so modrovali naši kapitalistični prijatelji. Ali vrezali so se pošteno. Kavno ko so mislili, da so brezskrbi pred socialisti so se slednji zopet pokazali in napovedali neizprosen boj ne le samo C. S. Co. v Johnstownu am|>ak kapitalizmu nasplošuo. Socialisti iz Cambria, Bedfort in Blair Counties so sc skupno združili, naredili si načrt in napovedali boj z umom svit li 111 mečem. Javni shodi so se začeli vršiti po vsili mestih in naselbinah, na katerih so dobro podkovani in sku-šeni govorniki ljudstvu kazali pot do zmage in do industrialne svo^ bode. Delavstvo je poslušalo, se začelo zavedati in navduševati. Ustanovile so se nove socialistične postojanke in okrepčile stare. Med našimi izkoriščevalci je to včinko-valo kakor bomba. Nastala je velika zmešnjava. Poročila in ukazi so po bliskovo švigali po bakreni žici iz enega do druzega urada. Od zadnjega kompanijskega čuvaja in do "slavnega" mayorja mesta Johnstown je vse dobilo od C. S. Co. ukaz "Lookout for socialist." Posledica tega je bila. da je bila sod. Lock wood dne 23. Jul. v Jobnstownu aretirana, ker jc na ulici govorila. Mayor mesta jo je pa radi tega kaznoval na $25.00 globe. Stranka je raditega naredila priziv na okrajno sodišče. Kaj bo izrek "sodnika neverno in nas tudi dpsti ne briga. Mi hočemo svobodo govora, kod jo imajo republikanci, demokrat je, sufragetke in verske sekte. Da me bodo čitatelji bolje razumeli moram pojasniti, da v Johnstownu vsakdo drugi svobodno govori samo sooialisti ne. Dne 13. avg. je skušal na ulici govorit sodr. Haydon iz Pittsburga, ki je obenem soc. kandidat za "congressman at large" v Penn-sylvaniji. Komaj je govoril kaeih deset minut že položi ualicniau svoje roko nanj in ga ffdžene v City Hall. Tam ga ponižne sluge kapitalizma poduče, da kod socialist nima pravice v Johnstownu na ulici govoriti. Ker si pa ti modrijani menda niso bili svesti svoje autoritete so mu potiho na uho zašeptali, da za sedaj ga ne bodo kaznovali za ta prestopek, gotovo pa če ga dobe v drugič v svoje kremplje. Drugi «lan, to je na 14. avg. je s«)d. Haydon prišel govorit v Conema'.igb, kjer jo imel ravno tako smolo kod prejšnji dan v Johnstownu. Ni š«- govoril pol ure, ko pride polieman in ga odpelje v zapor. Ali tudi v temu slučaju je bil izpuščen na svobodo brez kazni. Vsi ti in tu«li prejšnji soc. shodi na ulicah so bili z«*l«> zanimivi za kritičnega «>paz«»valca lokalnih razmer. Shodov so s«* vde-lcžili ljudje iz različnih poklicov in dobro poznanih uzrokov. Frad-niki družb skupno z barabami tistega kalibra, ki igrajo v času štrajkov največjo vlogo za kapitaliste, so obračale na se veliko pozornost in nehote se je Človeku žuljava r«)ka stisnila v trdo pest. Te osebe so vredni bratci onih, ki so povzročile o božiču paniko v Taljanskej dvorani v Calumetu, v kat«>rej j«> 75 nedolžnih otrok in žen storilo svojo smrt, in pa onih barab, katero so v Ludlow, Colo., izvršile strašen umor nad delavskimi družinami. Zraven teh barab so s«' shodov vdeležili še različni sumljivi faktorji različnega kalibra. Vsi ti in pa lokalno časopisje je bila jako dobra agitacija za nas socialiste, socialistični govorniki imajo pa po vseh krajih veliko radovednih poslušalcev. Naravno je, da nas vse to jako veseli in bo brezdvomno veliko pri. pomoglo za razširjenje socialistič- nega nauka. Sodr. Haydon, ako-ravno je priprosti delavec, je iz vrsten govornik. Poslušalcem se povsod i priljubi in povsod kjerko li govori, naredi na ljudstvo dober vtis, kar vso da povod, da s« o njemu govori in razpravlja, kar ima gotovo dobre poslediee. V Conemaugh in Johnstownu se bo de gotovo še povrnil, za dan s«* š« ne ve. Dno 5. sept. prirede socialisti iz Cambria, Blair in Bedfort Coun ties piknik v Woodland parku Altooni. Cist i dobiček piknika je namenjen za naš soc. list "Land and Labor", ki izhaja v Altooni. Želeti je, da s«» Slovenci po možnosti vdeleže tega piknika. Glede jesenske volitve moram reči, da imamo socialisti v Penn-sylvaniji nominiran popolen soc. tiket, kandidata za vsako mesto. Poročevalec. Pueblo, Colo. Dne 18. julija je priredil tuk. slov. socialistični klub svojo prvo veselico, katera jc bila kljub slabem vremenu zelo dobro obiskana. S tem je nas klub prvič — toda ne zadnjič — nastopil v javnosti. Veselica se je priredila v korist slov. štrajkarških družin v premogovem okrožju južne Colo-rade in v korist klubove blagajne. Uspeh veselice je bil pove ljen kajti čistega preostanka po odbitku vseh stroškov se je naštelo $77.10 od te svote dobe polovice kot že omenjemo slov. štraj-karji. Zabava je bila fina in posebno mnogo zabave in smeha je nudila tombola s precejšnjimi lepimi dobitki, in pozneje t. zv. judovska dražba. Dobitke so nabrali sodru-gi pri raznih slov. in angleških trgovcih in gostilničarjih, kateri so se namenu odzvali še precej liberalno. Zakar jim izrekom na tem mestu zahvalo. Dalje je prejel klub tudi svoto $100 potom sodruga Fr. Wegelna iz Franklin, Kans. za podporo dru^ žinani slov. štrajkarjev, tako da imamo sedaj na roki svoto $138.55, ktero razdelimo med najbolj potrebne družine slov. trpinov štrajkarjev, kakor hitro dobimo zato potrebne in zanesljive podatke. Slovenskim štrajkarjem pa: vstrajajte kot ste do sedaj in zmaga mora biti vaša, borite se z zavestjo da je vse slovensko zavedno delavstvo z vami, ter vam v duhu želi skorajšnje in popolne zmage nad molohom kapitalizmom. Ju gosi ov. soc. klub štev. 132 zboruje »vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldan v prostorih sodr. Sabo na 401 E. Northern ave., Pueblo, Colo. Slovenski delavec, trpin v organizacijo tvojega razreda na političnem in strokovnem polju! D. Pogorelec, tajnik. P. S. V slučaju, da žele slov. soc. klubi poslati kako svoto za slov. štrajkarje, lahko pošljeje na naš klub, kteri bo vse po možnosti razdelil med najbolj potrebne. Naslov: D. Pogorelec, 508 Moffat ave., Pueblo, Colo. DELAVSKI PREGLED. Pri primarnih volitvah v Nell-da, Okla., so dobili socialisti 21 (ilasov, demokrat je 20 in republikanci 6. Dve leti nazaj so socialisti v tem mestu imeli samo 8 glase v. • • • "St. Louis Labor", znani socia listični tednik v St. Louis, Mo. je bil tožen za $200.000 odškodni ne, ker je v znanem štrajku stek larskih delavcev v Festus, Mo. razkrinkal lumparsko družbo Nasprotniki organiziranega delav stva so pred sodiščem pogoreli in s tem tudi kapitalistične sline za lepo svotico $200,000. Sika se jim. • • • Bojkot koristi soc. listom. Madžarski soc. dnevnik "Elore" (Naprej), kateri izhaja v New Vorkti, je seveda, kakor vsi drugi soc. listi pisal proti vojni. To pa seveda nikakor ni bilo všeč ma džarskim ultra patriotom, nakar so v svojem gorečem navdušenju sklenili, da naj se omefijcni soc. dnevnik bojkotira. Toda glej za zlomka. Klore ima sedaj več na ročni kov, kot jih je pa imel ke-daj poprej. Nevarnost je, da zopet ne iz bruhne industrielns vojna v štrsjkarskem okrožju v južnej Coloradi. A. Marians, unijski pre-mogar iu tajnik lokala soc. stranke v Trinidad, Col., je poslal brzo jav vsem tsjuikom soc. državnih organizacij, v katerih pojasnjuje sledeče: ('-etc od stotnije "A" v Trinidad in stotnija "E" v Wal seuhurg od državne milice, katere so pomorile žene in otroke v Ludlow, so se zopet reorganizirale in imajo nočne seje v vojašnici. Polkovnik Lockett, poveljnik federalnih čet je naznanil mešča noiii, da bodejo njegove čete skupni obhod po trinidadskih ulicah, nakar zvezne čete odijejo iz štrajkarskega okrožja. Meščani prorokujejo, da se po odhodu Z. D. milice zopet prične proliva nje krvi, ker se že en par tednov zopet zbirajo. Rockefcllerjovi burni in tajni družbeni detektivi od zloglasne Baldwip-Fcltz agentu-re. Zaradi tega trinidadski lokal soc. stranke apelira na vse socia liste v Ameriki, da naj skrbno pazijo na to, da se protektirajo stavkujoči bratje v Coloradi, in da se tragedija kapitalističnih morilcev pred Ludlow zopet ne ponovi. • • • V nedeljo, dne trinajstega septembra pritedi socialistična stranka v "Riverview Park" Chicago, veliki shod proti draginji v Ameriki in vojni v Evropi. S tem shodom pričnejo tudi chicaški socia» listi kampanjo za jesenske volitve Skrbite, da na ta sho«l pridejo de-lavci do zadnjega moža. Pripeljite žene in otroke. Na shodu m* stopijo najboljši soc. govorniki. Ne vTjamite, da kapitalisti kaj dajo na narodnost in patriotizem. Pred petnajstimi leti so belgijski «lela»vci v steklarskej industriji v Luettich (Liege) imeli volik štrajk. B«lgijski kapitalisti so si znali hitro pomagati. Importirali so iz Nemčije stavkokaze, da so domačim delavcem odjedli kruh in zlomili stavko. Pri kapitalistist ih sc narodnost in domoljube hitro neha. Belgijski kapitalisti in nemški stavkokazi, kakor tudi ameriški kapitalisti in slovenski skebje — se pra»v dobro razumejo. • • • Avstrijski cesar, kateri se še ni nikdar pokazal, da je kakšen duševni velikan, je na starost popolnoma ponorel. Nas je pregnal v Ameriko, kolikor je Slovencev še odstalo na Slovenskem s krepkimi mišicami jih je pa pognal v Francijo, da si tamkaj s puškami in bajoneti iščejo domovino. Žal, da bodejo namesto domovine našli grobwe. • • • Vst se draži, samo poštne znamke imajo vedno isto ceno. Zakaj? Poštne znamke so last držaje, živila pa kontrolirajo in narekujejo cene istim — privatni graftarji. • • • Avstrijski patriotje sanjajo o «velikej Avstriji, srbski patriotje sanjajo o velikej Srbiji. Istotako Nemci, Francozi, Angleži itd. Ali je to vojna za emancipacijo delavstva in za socialistično ljudo-vla»lo. Kaj šc. Naj enej strani se gre za interese potomcev roparskih vitezov, na drugej pa za interese potomcev svinjskih pastirjev. ■Vojna je proklestvo za delavce in blagoslav za kapitaliste. Kadar bodo vsi »lelavci proti vojni, takrat bo konec barbarske moritve. V državi Massachusetts je ko misijs, katera je bila zato sestav« ljena, da uredi za *ženske mini mslno plačo, dokončala svoje delo. Gospodje komisarji so skozi yeč mesecev mnogo govorili in in innogo pisali, storili pa malo. Končno so prišli do zaključka, da sleherna dekle lahko Živi, ako zasluži $8.71 na teden. Pred komi sijo je bilo dokazano, da je v pro širin letu bilo ena petina deklet, katere so zaslužile manje kakor pa $4 na teden; dve petin manje kot $5, in ) > Dunlo, Pa. Kot proslavo dvoletnlne otvoritve »lov. larob. Doma. Na veselici sodeluje tudi slov. Pevsko Izobraževalno drufttvo "BUD" ter tamburaftkl odsek Istega. Is naselbine Franklin. Pa Prtfetek veselic* je oh 4. uri popoldne, zaključek lite ob 1. uri zjutraj. Prtfetek programa t»»*no ob 8. uri zvečer. PROGRAM. • Banovac............................Izvaja tamburaSki ods. Bled Prolog...................................Deklnmira Fr. KanM«* Budilna V." Kazbornik................................P°.ie Vihar Dela vika himna Iv. pl. Zajec..........................Poj« Bled Na Planine. K. Kristan................Deklami™ ga. K. Hočevar Preko valova..........................Izvaja tamb. odsek Bled 7. Bratomorni boj......V.....................Deklarira Fr. Ksufič S. Jaz bi rad rudetih ro*, Fr. Prelovee—Hude............Poje Bled Marijen polka..........................Izvaja tamb. odsok Bled Ftopljenka—J. Kriikow*ky............................Poje Bled Mrrtan immdan..........................Izvaja tamb. odsok Bled Trije titkl, burka v «Ivoh,, dejanih..............Predstavlja Vihar Hvibenska Hufcioa......................Izvaja tamb. odsek Bled Lahko No*, H. O. Vngrii..............................Poje Bled Marseillaise, Jos. Rouge del Isle........Pojota Vihar in Bl«*l Po programu «ledi pie.«, Šaljiv srečolov, ter prosta zabava. Druiltvo Vihar t«»m potom naju)judneje vabi vse rojake in rojakinje iz okolice, da sp te prireditve udeležiti blagovolijo. Vitorpnina za člane $1.00, za ne Mane 50e. Dame so vstopnine protte. ■ Z» tete« pssMbe ter Isvrstea prifrixek bode skrbiirno \\ j j ODBOR. 1. p s! 4. 5. fi. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 1». Ogromna ruska armada prodira v iztočno Nemčijo in v Avstrijo v Galiciji. Glasom vesti iz Petrogra-da je izjavil general Spiridovič, član generalnega štaba, da v des» tih dneh bo tri milione Kusov v Nemčiji, dva miliona v Avstriji in pet milionov je pa zadaj v rezervi. Zadnji teden so Kusi poplavili velik del iztočne Prusije in v petek so osvojili Koenigsberg, važno trdnjavo na obali Baltiškega moria. Do zdaj s«» Nemci nikjer dosti ne upirajo Kusom in vid«>ti je, da niso pričakovali tako na glega vpada ruske sile. Iz Berlina sicer poročajo 29. p. mj.( da je 200,000 Kusov zadelo na hud odpor pri Allensteinu in da so tam Nemci zmagali, toda tako pravijo samo v Berlinu. V (»aliciji so Kusi prišli v soboto do Lvova (I^mberg), glavnega mesta dežele, kjer imajo Av-strijsnei 120,000 mož za obrambo mesta. Ruski acroplani letajo nad mestom in opazujejo važne pozicije. Bije se velika bitka za posest ni«'sta. Avstrijski c«sar je zapovedal utrditi Dunaj. To dokazuj«», da ne slutijo na Dunaju nič dobrega. (Vse te vesti prihajajo iz Petrograda in Londona.) PORAZ ZAVEZNIKOV V BELGIJI.—60,000 NEMCEV PADLO. Strašna bitka trajajoča tri dni, katera s<* je v začetku prešnjega tedna končala s porazom Francozov, Angležev in Belgijecv v južni Belgiji pri Charleroi, je zahtevala silim žrtve. Padlo je 60,000 Nemcev mrtvih in ranjenih: koliko je patllo saveznikov, nočejo poročati. Vendar pa v samem Parizu priznavajo, da je število ogromno. "The Chronicle" v Londonu ima poročilo iz Ostenda, da j<> samih Angležev padlo v bojih v B«»lgiji do 28. tvgusta 10,000. Dalje poročajo iz llague, da belgijske izgube značajo 19,000 mrtvih in čez 50,000 ranjenih. Bilo je m«'-sarsko klanje. Francoski ranjenci so pripove premesti v B«>urdeaux na obali Sredozemskega morja v slučaju, če bi Parizu pretila nevarnost. OPUSTOŠENJE BELGIJE. Londonski listi prinašajo grozne vesti o vandalskem pustošenju mest in vasi v Belgiji po Nemcih. Zadnjo sredo so nemške čete požgale in popolnoma razdjale staro, zgodovinsko mesto Louvain v Belgiji, katero jc štelo 45,000 prebivalcev. Mesto je danes v razvalinah, večina prebivalstva jc pokla-nega, ostale so pa Nemci naložili na vlake in jih odpeljali neznano kam. Poročilo sc glasi, da so div jaki nemške armade klali staro in mlado, ženske in otroke brez ozira na narodnost; med pomorjenimi je veliko število profesorjev, učiteljev in «luhovnikov. Vsa javna in znamenita poslopja kakor vseučilišče, knjižnico in druge zgradbe v izobraževalne svrhe so razdjali z bombami. Beguni, ki so pribeža- li v Antwerpen, ne morejo popisati strsšuih prizorov, ki so se tam odigrali. Drugo strašno barbarstvo je u. bijanje civilistov, žensk in otrok ter razdevanje hiš v Antwerpnu z bombami, ki jih mečejo na mesto iz aepelinov v zračni visoČini. 25: p. m. je priplul prvi zepelin navsezgodaj zjutraj nad Antwer-pen in pa«llo je deset bomb na različnih krajih z groznim učinkom. Kazdjanih je bilo več hiš in med njimi ena bolnišnica in sedem os» b mrtvih ter trideset ranjenih. Ena bomba je padla na hišo, kjer je spala žena s štirimi mladimi hčerami. Vseh pet je bilo raztrganih na kose v posteljah. Metanje bomb se je ponovilo zadnji teden petkrat in vselej po noči. V dveh slučajih—tako se glasi vest — se je Belgijcem posrečilo, da so s strojnimi puškami zbili zepelin na tla, ali v ostalem so pa zračni bom-bometalei ušli kroglam. V četr- i tek zjutraj so mislili zračni napadalci spustiti bombo na streho ju-stične palače; zgrešili so cilj, toda bomba jc padla na ulico in otrgala glavo neki revni starki, ki je v trenotku pogledala skoz okno. Prebivalstvo se več ne upa spati v hišah in vse se skriva po kleteh; nepopisen strah vlada vmestu. Belgijska vlada je po svojem poslaniku v Washingtonu apelirala na Z«'d. države, «la protestirajo proti takemu teroriziranju civilnega prebivalstva. Nemški cesar je zadnji teden i-menoval vojnega guvernerja za Belgijo, kateri je naložil 90 milionov davka na belgijsko prebivalstvo. Iz Londona tudi poročaja, da Nemci odvajajo starce in ženske v Nemčijo, kjer morajo delati na poljih. Ataše nemškega poslanstva v New Yorku pravi, da nemška armada zato postopa, drasti«"-no napram prebivalstvu v Belgiji, 1 k« r j«' zadnje streljalo na nemške » vojake in morilo ranjence, kjer je lc moglo. ANGLEŠKA ZMAGA NA MORJU. Glas«mi poročila iz Londona je oddelek angleškega bojnega bro-«lovja p»»d poveljstvom podadmi-rala Davida Beatty-a napadel nemško brodovje v bližini Heligo-landa na nemški obali v Severnem morju v soboto zjutraj in bitka se je končala z zmago Angležev. E-najst nemških križark in torpe-dovk je potopljenih in Angleži so na nmrju polovili 74 vjetnikov, ki so jih pripeljali v Harwich. Angleži so Nemce iznenadili, ko niso 4 bili zadnji niti malo pripravljeni za boj. Zmagovalci imajo enega mrtvega, 20 ranjenih in ena sama ladija je nekoliko poškodovana. Ta zmaga je obudila veliko vesc- ^ lje v Londonu, kjer je zadnje vladala velika potrtost zaradi porazov v Belgiji. 27. p. m. jc tudi dosla vest v London, da je angleška križarka Highflyer potopila veliki nemški parnik Kaiser Wilhelm der Gros-se nedaleč od zapadnega brega A-frike. Ta parnik je bil last severo-nemškega Loyda in sedaj ob času vojne s«> ga spremenili v lahko križarko, katera je nagajala Angležem v afriškem vodovju. AVSTRIJSKI REZERVISTI DOSPELI ANGLEŽEM V PESTI. Iz Falmoutha, Anglija, poroča-j«» 25. p. m., da jc tam dospel parr.... .1 nik Postdam Holland-American črte, kat«-ri jc zapustil New York 15. avgusta in na katerem jc bilo okrog 400 nemških in avstrijskih rezervistov, ki so šli iz Amerike v stari kraj na vojno. Angleške o- J blasti so takoj odvedle rezerviste i iz parnika in jih zaprle kot bojne vjetnike. To je dobra šola za vse tiste, ki š«* mislijo iti v pekel za cesarja . . . NEMČIJA OBOROŽUJE DEC0. Iz Berlina prihaja vest, da je nemški car sklenil zmetati vse moško prebivalstvo Nemčije vojnemu molohu v žrelo dokler bo kdo gibal. Pod orožje jc poklicana ta-kozvana črna vojska (landsturm) do t>0 leta starosti, a to šc ni vse. Vlada je sklenila mobilizirati tudi dečke od trinajstega do osemnajstega leta. Tako harači nemški militarizem 1 Ali še imate prvi državljanski papir? IJio ne, pojdite precej 1a-tri ponj! Ako ga imate, vzemite kakor hitro mogoče druzega. Delavec brei volilne pravice, Je čolnar bres vesla. Kdor bi lahko volil in ne voli, je iločinec, ker ]t kriv, da drugi trpe zaradi njega.« SLOV. DELAVSKA Utt»i»rlJ«n» dM IC «va«*U PODPORNA ZVEZA iakorporlnuM ss »pni« 1k» V driftvt P«oa. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: « Predaednik: F BAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, Pa Po« t pred »«xini k: JOSIP ZOBKO, B. F. D. 3, bo* 91|a, Weet Newtoa, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoftni tajnik: IVAN PR08T0B, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 8t. Clair At«., Cleveland, Ohi«. Pomoini blagajnik: JOSIP MABINClC, 5409 8t. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDB1H, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM 8ITTEB, I. nadzornik, Lock box 67, Coaemaugb, Pa. FBAN TOM AMC, 2. nadzornih, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVfiE, 3. nada., 1 Craib et., Numrej Hill. N. 8. PitUburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GOBftEK, 1. porotnik, Weet Mineral, Kanaas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street Johnstown, Pa. ALJOZLJ KARUNGEB, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, B. F. D. 4. box 8«. VRHOVNI ZDRAVNIK, f. J. Kern, M. D., «202 St. Clair At«., Cleveland, Ohio. GLAVNI UBAD v hiii *t. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOINI ODBOB. Dremelj Jotef, box 275, Conemaugh, Pa. Oa£nik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Zaman Franc, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Buoert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabr«aja Matija, B. D. 1, box 120, Johnstown, Pa. PBIPBAVLJALNI ODBOB ZA ZDBUftTEV SLOVENSKIH PODPOBNIH NAPBEDNIH OBGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan 8. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 11L, ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿l*n 8. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. Ätefaniid Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. av. Barbare. Frank J. Alei, 400« W. 31at St., Chicago, 111., ¿lan 8. D. P. * P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kana., ¿lan A. 8. B. P. D. Uradno Glasilo: PBOLEABTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena druJtva, oairoma njih uradniki, no uljudno proteni, pošiljati ve« ¿opise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •• poiilja glaaom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Baninih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿elov. V sijaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. ANDREJ IN IVAN STOK. Franoes Penko. V mali vasici B. bila sta vrla mladenča Ivan in Andrej Stok. Hiše in polja vse sta imela skupaj, mogoče je bilo tu vse eno posestvo, ki so razdelili enkrat na polovico. ^Ivan je imel lepo, nezadolženo premoženje, med tem ko se je njegov sosed Andrej ubijal z dolžniki in revščino. Delal je od zore do mraka in ugibal, kako naj se reši dolgov. Mnogo si je mislil ali pravega zaključka le ni bilo. Ostal je sam. Stariši so mu umrli in sprevidel je, da hiša pogreša ženske. Sprevidel je, da bi ^ bilo bolje ako se oženi, in tudi ko bi kaj pri ženil nebi škodilo. Ko je Andrej vse to ukrepal je njegov sosed pripeljel vrlo ženo Marijo. To ga je še bolj užalilo. Nekoč se poda kopati krompir. Solnce je peklo iz pod oblakov, na levo in desno pa je včasih zabliskali in v daljavi je bilo slišati grom. Tako zamišljenega pozdravi Jože Komarjev mimo idoč P9 cesti. Jože je bil prekupec telet in bavil se je iz vsemi stvarmi samo, da ni težko delal. Stopi pa porušen zid in začne z Andrejom pogovor. Misel mu šine v glavo kaj ko bi bilo tukaj koj zame. Ena dobra beseda, pa bom spil lahko par kozarcev vina in tudi kaj krompirja dobim. Zviti mešetar nekoliko pokašlja, nakar začne pogovor z Andrejem. No, Andrej saj si v letih pa se oženi in tudi dota ti bode prav prišla. Začela sta se pogovarjati o vsih stvareh in prišla tudi do zaključka, da je res najbolje, da se Andreja oženi. Kje bi se dobila zame pripravna žena, reče Andrej. Tista le Jurjeva Tinica je "lušna" ali nima nič dote in potem bova oba reveža. Jože se odkašlja, kakor bi se šele spomnil sedaj in reče — kaj pa Karlina. ta ki je pri nas. No ni moja hčer, vendar ti jo lahko priporočam in tudi denar bo. Andrej malo pomisli in se začudi, da se dosedaj ni spomnil na to dekle, ki mu je enkrat v družbi prinesla belo cvetlico. Neka zadovoljnost ga objame in sklenila sta zasnubiti dekle v soboto zvečer. Jože Komarjev jo reže proti domu zadovoljen in komaj čaka posedati dekletu. V soboto se Andrej odpravi v novi obleki in belim šopkom na prsih ter gre v v omenjeni kraj. Dekletu se j« dopadel in v kratkim je bila poroka. Mislila sta si, da se poročita iz prave ljubezni in slikaLi sta si zlato bodočnost. Ona je mislila kako bo ponosna na dan poroke v beli obleki iz vrlim Ženinom. On pa zopet, da Karlina je bolj izo bražeua in fincjša od sosedove Marije. In tudi denar ima. Ampak zasukalo se je drugače. Prve mesece sta se po malem začela spoznavati, da nista ene in iste misli, da on ima vse druga čut-stva in nazore od nje. Kar je on govoril, ni bilo prav nji, in kar je ona, ni bilo njemu. Tako sta takorekoč živela vsak v svojem taboru. Karlina ni imela znancev niti drugih sorodnikov razen župnika Kakovca in njegove dekle Lucije ki jo je nazivala teta, in njega stric. Bil je pa župnik pravi njen oče in ona njema mati. On je prešal denar od revnih faranov in plačal Andreju se dolgove in mu kupil osiuero živine, tako, da je slovel za prvega kmeta »v isti vasici. Andrejov obraz je bil kljub temu otožen. On se je mučil od zore do mraka, njegova žena je pa posedala po sencah. Začela se je zavedati in prišla do spoznanja, da ona je nesrečna, da vsak, ki je količkoj z njo v sovraštvu, pa ji pOve v obraz, da je farška hči. Preživela je sve svoje življenje še kot dekle okrog drugih. Župnik in Lucija sta jo odstranila, da sta l,ožje prikrila svoj greh. Nesrečna hči Je Imela troje otrok, dve hčerki in sinčka Andreja. V tride »tem letu je začela bolehati in umrla. Andrej je ostal samec do smrti. Lucija mati njena je kmalu umrla za njo. Stari župnik si je poiskal drugo, ki je živel ž njo ali ne dolgo. Po nesreči je padel po stopnicah, si zlomil rebra in kmalu potem umrl. Svoji druhi kuharici je zapustil par tisoč, ima danes gostilno in stem živi. Štok Andrej hodi ob palici. Prej so ga zavidali vsi, ki mu je raslo premoženje, danes pa pravijo, da je od-klenkalo da bi oni farani plačevali druge dolgove in bogatili župnikove hčere. stranke, dohodke in stroške za izobrazbo. Iz tega poročila posnemamo sledeče: V Berlinu ima stranka šolo v kateri se uzgaja« strankine agitatorje predavatelje iu tajnike. V preteklem letu* je obiskovalo to šolo 29 učencev, in 2 učenki. Dve ženski in 23 možkih so poslale politične organizacije, lest so poslale strokovne organizacije. U šoli se je poučevalo to, kar v prejšnjem letu. Zgodovino in gospodarstvo se je poučevalo 543 ur. luridičnc predmete so je poučeva lo 104 ure. Za tolmačenje Erfurt-skega programa 52 ur, Za razne druge predmete 70 ur. Centralni odbor za izobrazbo, poroča o izobraževalnem delu med delavstvom, ki se je poučevalo, o gospodarstvu, o znanstvenem socializmu, naravoslovju tehniki i. t. d. Tudi za umetnost se je precej izvršilo. V vsakem okraju so se držale krajne konference na katerih se je debatiralo o načinu širenja izobrazbe. Izobraževalni odbor je imel 761.202 mark dohodkov in 732.479 mark izdatkov. Med dohodki je 129.325 mark, ki jih je darovala strankina blag. in strokovne org. Odbor je imel v 215 krajih 420 tečajev s 2519 predavanji. V 254 krajih se je priredilo 608 umetniških predstav, in pre davanj o umetnosti, o razumeva u ju drame, in glasbe. Nadalje so držali popotovalni učitelji 206 tečajev s 941 predavanji o raznih predmetih. Teh tečaj se je udeležilo 29.836 učencev in 4754 učenk, katerim se je prodalo 22.458 bro šur za 8877 mark. Izobraževalni odbor je ustanovil ljudske kniž tiice: po več delavskih centrih in katerih se delovno ljudstvo pridno poslužuje. To poročilo kaže jasno, koliko socialisti žrtujejo za izobrazbo. Kakor poročajo nemški sodrugi o izobraževalnem delu, tako poročajo tudi avstrijski, se veda ne v tako velikem obsegu kakor nemški. Tudi slovenski socialisti napravijo za razširanje izobrazbe, kar je mogoče. Tako vi dimo na celi črti, da je socialistična stranka tisti pijonir izobrazbo med proletariatom, ki je od kapi talistične družbe zanemarjen. ZAMORCI KOT RUDARJI V NEMČIJI. Prihodnji teden je "Rdeči teden"! Naj se trese ves stari svet, naj poka in grmi kroginkrog nas — motiti nas ne sme, da bi zanemarili uaš ameriški "rdeči teden". "Kdeči teden" pomeni mobilizacijo socialistične armade. Delavstvo Amerike se mora pripra viti za naskok ua trdnjavo kapitalizma Kajti Čas prihaja. Vsak sodrug, kateri je SODRUG, naj bo pripravljen. Naše orožje je naše časopisje in naša organizacija. Čim več naročnikov iu članov, tem močnejše bo naše orožje. Naprej v boj, kdo noče biti suženj! 4000 bojevnikov okrog "Prole-tarca" naj pridobi 4000 novih bojevnikov in nasprotniki zavednega slovenskega delavstva v Ameriki bodo kmalu našli svoj Waterloo! Naprej v boj, kdor hoče biti deležen zmage! •V "(Jlasu Naroda" čitamo, da je neki črni gospod na nekem banketu v Milwaukee "sarkastično ožigosal slovenski socializem v Ameriki". Mila nam majka! Vprašanje je: Ali je bil dotični gospod pošteno trezen, ko je "ožigosal", ali je bil pošteno na-trkan? Njegova navada jc, da se repeniji samo takrat kadar spravi pod streho najmanj petnajst — "itajnov"! In strašno krivico bi mu delali če bi rekli, da je "časti ti" naredil izjemo na omenjenem banketu. IZOBRAZBA IN SOCIALISTI ČNA STRANKA. Najboljši odgovor našim nasprotnikom, ki raznašajo stare fraze, da se socialisti brigajo samo želodec in trebuh, je poročilo, ki ga objavlja socialistična stranka v Nemčiji. V tem poročilu ne dobimo le navadna poročila o a gitaciji o političnem in strokovnem gibanju. V tem poročilu dobimo tudi o izobraževalnem delu Uprava jame "Deutscher Kai ser" (nemški cesar) v Tlambornu je, kakor poroča "Volksblatt" Bohumu, nastavila oziroma v de lo sprejela nekaj črnih zamorcev ki naj bi morda nemškim kapitali stom pokazali, v koliko se jih da uporabljati kot jamske delavce Koliko jih je in od kod so prišli do sedaj še ni bilo mogoče izvede ti, vendar pa upamo, da bomo tu di to v doglednem času dognali Ne glede na osebe novih delavcev je zelo značilno, da gospodje na stavljajo tuje delavce ravno se daj, ko se tu in tam že pojavljajo znaki krize in domači delavci še sem in tja morajo neprostovoljno posamezne sihte praznovati. Eno pa gospodom rudniškim posestnikom že danes lahko povemo, namreč, da njihovo veselje ne bode trajalo predolgo, kajti črnci «v Združenih državah so misel orga nizacije in delavske solidarnosti znamenito zapopadli. In celo juž noafriški Kafri, kakor so nam zad nji dogodki v tamošnjih zlatih rudnikih pokazali, nikakor niso tako mirne krvi, da bi kapitalistično suženjstvo molče prenašali. Postopanje nemških kapitalistov napram nemškim delavcem meče na nemški nacionalizem jako čud no luč. Katoliški delegatje so dali sijajno brco " Amerikanskemu Slo vencu" s tem, da so mu odvzeli glasilo; dali so kardinalno brco Janezu Kranjcu, s tem da so od pravili prisilno spoved; podelili so veličanstveno brco Neinaničevi kliki s tem, da so dali jednotin dom na boben in izmed mnogih drugih brc prismolili so salamen-sko brco tudi Sojarju s tem, da so postavili katoliško jednoto na isti tir, po katerem že daleč naprej tečejo socialistične jednote! In spričo tolikih brc, ki pomenijo začetek konca slovenskega klerikalizma v Ameriki, si še upa Sojar "žigosati" socializem, dasi ravno socializem pri tem prav nič ne trpi! Saj mogoče, da bi bi trezen! POLITIČNA NEZRELOST. Po statističnih podatkih je v Združenih državah 26,999.151 ljudi, kateri so polnoletni za volitve. Izmed teh jih je 2,835.709, kateri niso naturalizirani državljani Z. D. Potemtakem odstanc pravih vo-lilccv 23,053.442. Leta 1812 smo imeli tudi v državah, kjer je pri-poznana ženska volilna pravica, nad 2,000.000 žensk, katere so imale pravico za glasovati. Toraj skupaj nad 25,000.000 glasov. Od vseh teh pa je bilo pri predsedniških volitvah leta 1812 oddanih le 15,036.542 glasov. Glasovalo toraj ni 10,016.900 volilcev ali 29.9 odstotkov vseh volilcev, kateri bi pravzaprav morali vladati deželo. Kapitalisti so seveda skoro izključno vsi glasovali, ne pa delavci, deloma zato, ker se selijo iz kraja v kraj, deloma pa vsled politične zaspanosti in neznanja. Črni gospodje — ne vsi, marveč par srboritežev — neprestano vpi jejo, da je socializem za nič, so cialisti so za nič, socialistične jednote so za nič in sploh vse je za nič. Zdaj so pa doživeli, da je prva katoliška organizacija sprejela isto formo, katero imajo že davno socialistične jednote (cem tralizacija, lastno glasilo, referendum etc.) Socialisti so torej le imeli prav! Ali ni značilno, če duhovni vodja katoliške jednote poroča na konvenciji: "3800 članov ni lani opravilo prisilne spovedi, toda jaz jih nisem izključil. Storite z menoj kar hočete! Povem vam pa da duhovni vodja je toliko potreben pri jednoti kakor peto kolo pri vozu!" Ali ni to znamenje časa? Ni je nazadnjaške sile, ki ne bi podlegla napredku! Velike grad be ielesnic v Av- straliji. — Železniško omrežje v Avstraliji je dosedaj še zelo redko. Na ozemlju, ki meri 7,929.-014 štirjaških kilometrov, je samo 20 913 kilometrov železnic. Le-te se nahajajo po veliki večini na jugu in vzhodu. Ves severni teritorij na primer ima železnice zelo neznatue dolgosti. Sedaj pa so je izdelalo načrte za nove železnice, ki bodo napeljane skozi o-gromne puščave. Eno teh prog so že gradi, za drugo pa se ima kmalu pričeti. Pretečeno jesen se je pričelo z gradbo prekodeželne železnice, ki. bo spojila Zapadno Avstralijo z jugom in vzhodom. Gradi se je ob južnem obrežju med postajama Port Augusta (Južna Avstralija) in Kalgordie (Zapad-na Avstralija). Po tej železnici bodo medsebojno zvezana glavna mesta vseh avstralskih držav od Pertha v Zapadni Avstraliji preko Adelajde, Mclburna in Sidnija do Brisben v Koinslendu (vzhodno obrežje). — Težavnejša pa bo izvedba severo-južne železnice, ker vodi preko celine od posaje Pina Creek skozi ogromne notra-nje-avstralske puščave do Odua-datte v Južni Avstraliji. Od tam teče že stara proga preko Por Augusta do Adelajde na južnem obrežju. Do 1. julija prihodnjega leto bodo predpriprave za železnico že končane. V doglednem času bodo na ta način vsi deli Avstralije združeni po železnicah. Voziti se bo možno ne le od vzhoda na zapad, temveč tudi od juga proti severu skozi neraziskano no tranjost tega dela sveta, katerega brezkončne pustinje še ni preho dila človeška noga. Pobožen samostanski /brat"— tat. — Meščanski listi iz Hamburga javljajo: Pri neki izredni reviziji blagajne v samostanu svetega 1 Ivana so revizorji do gnali, da manjka 9000 M. denarja, ki se stekajo potom milih darov. Po natančni preiskavi se je do gnalo, da je teh 9000 mark ukradel 6 31et stari "brat" — samostanski pisar Leher,Jri biva vtem samostanu že 20 let. Značilno Je da je "brat" Leher imel 8000 mark letne plače. Mogoče je po božni brat imel tudi kako 'pobožno" sestro. Dragoceni tovor. — Neki eks presni vlak, ki je pred kratkem vozil iz Baltimore v New York je po tej progi prevažal naj-dragoceni tovor, kakršnega še sploh noben vlak ni vozil. V poštnem vozu so bili naloženi sodčki ki so obsegali za nič več in nič manj kakor za eno milijardo in 500 milijonov mark zlata. Vlak je spremljalo 40 zanesljivih obo roženih stražnikov. Da se ameri aknski milijarderji enkrat nasi tijo mamljivega zlata, bi bilo ban kam, ki ga bodo prejele priporo čati, da ga vsaj en del raztopijo in ga jim tekočega nalijejo «v usta. 37 narodov zastopanih v socia lisični Intemacionali. — Camile Huysnians, g. tajnik mednarodne ga socialističnega biroa v Brus selju, je ravnokar izdal statistiko o narodnostih, ki so zu^iopani v mednarodnom birou. Ti narodi — odnosno države — so: Argen tinh, Avstralija, Avstrija, Belgi ja, Češka, Bulgarija, Canada Chile, Cuba, Kitajska, Danska Finska, Francija, Nemčija, An gleška, Grška, Holandska, Ogr ska, Italija, Japonska, Letsko Luxenburg, Nova Zelandija, Nor veška, Poljska, Portugalska, Ru munska, Rusija, Serbija, Južna Afrika, Španska, Švedska, Švica Turška, Zedinjene države in U ruguay. stopnice. Vsak, ki želi postati !l«n kluba, izpolni eno tsh pristopnic, kakor se glase vprašanja. Nato se iaroČi karte s 50c vred sklicatelju. Ko so vse pristopne karte in svote pobrane, se voli tekoj odbor, in sicer tajnik, organizator in zapisnikar za eno eto, predsednik se voli pa pri vsaki seji. S t^ui je klub vstanov-jen. Po seji pošlje tajnik gl. tajniku zveze od vsakega člana po 20c za mesečne prispevke, kakor tudi mesečno poročilo in pristopne karte. Svota 20c se deli takole: Gl. odboru skupne stranke... 5c 01. odboru zveze............5c State in County organ......5c zvauredni prispevki ....... 5c "Krščanski vladar miru" na Dunaju baje umira od žalosti, ker mu je pokojni papež odrekel špecijelni žegen za avstrijsko armado. Neumnost! Staremu ne pomaga več noben žegen. Bog je Avstrijo zapustil — čeprav misli besni nemški Viljem da jc Bog na njegovi strani — in za njene vladarje pripravlja satan posebni sprejem! Stotisoč proletarcev je že padlo mrtvih v barbarskem petteden skem klanju. Ali ni umor Franca Ferdinanda že dovolj osvečent Stari avstrijski cesar pravi, da ni. On in njegov znoreli bratec v Berlinu pravita, da mora pasti še stotisoč in še stotisoč in še sto tisoč itd. Oba prosita Boga, da bi se tako zgodilo! O Elija, kje so tvoje strele?! NEKAJ NAVODIL, KAKO ZA ČETI SOCIALISTIČNI KLUB. če je v Vaši naselbini v^oleg Vas še Četorica zavednih delav cev, si zaniorete ustanoviti socia listični klub in ga priklopiti Ju goslovanski socialistični zvezi Chicagi. Klub mora namreč imeti pri osnovanju najmanje 5 članov Dotičnik, ki misli osnovati klub nai piše popreje tajništvu zveze 111 N. Market St., Chicago, 111 in zahteva tiskovine za ustanovi tev, kakor pristopne Karte, for mule za mesečna poročila in en iztis pravil. Pri ustanovitvi se je ozirati na sledeča navodila: Skliče naj se skupaj ljudi, za katere se misli, da bi postali so- cielisti. Ko ste zbrani, naj ski catelj raideli med pričujoče pri-'12. Zsključek seje. Skupaj ....................20c Poleg te svote pridejo še pravila, ki stanejo po 5c komad in pa članske knjiiice, ki so po 2c iomad. Ko prejme tajništvo zveze pristopne karte in svoto, . odpošlje marke, da klubu številko in pošlje vse potrebno za poslovanje. Charter dobe klubi od County li pa državne organizacije, in sicer vedno drugi mesec, ko je dub sprejet v zvezo. O pravilnik za vzdrževanje sej. § 1. Po klubu izvoljeni predsednik predseduje. Ako želi predsednik govoriti, ga zamenja tajnik. Ako govornik ne govori k točki dnevnega reda, ga ima predsednik pravico poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa ape-irati na pričujoče, da se odvzame govorniku beseda. § 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo. § 3. Predlogi se stavijo ust-meno. § 4. Debato o predlogu zamo-reta voditi le dva člana, eden za, drugi pa proti. § 5. Osebne opazke se stavijo vedno le na koncu debate. § 6. Predlagatelju je dovoljeno i^-ure za poročilo in 10 minut za zaključni govor. § 7. Vsak drug govornik govori le dvakrat k enemu predmetu in sicer prvič 15 a drugič 5 minut. § 8. Predlogi se sprejemajo z nadpolovično večino glasov. Pri enakosti glasov odloči predsedni-cov glas. § 9. Glasovanje o predlogih je javno z vzdiganjem roke. § 10. Volitve se vrše potom tajnega glasovanja. § 11. Kvorum je tedaj, ako je navzočih 5 članov. § 12. Pri predavanju se lahko razvije stvarna debata, ni pa dovoljeno posegati vmes z upraša-nji ali meklici. Dnevni red in drugo. § 1. Seje kluba sklicuje tajnik dopisnicami ali potom zveznih glasil. Dalje predseduje seji, dokler ni izvoljen predsednik. § 2. Predsednik predseduje in vzdržuje red glasom opravilnika in dnevnega reda. § 3. Tajnik kluba vodi računsko knjigo o prejemkih in izdatkih, pobira, članarino in izdaja članom redne in izvanredne strankine marke; dalje vodi ko respondenco s County, State in gl. tajnikom zveze po potrebi; hrani spise, premoženje in vodi imenik dobrih in slabih članov; podpisuje vse uradne listine in mora imeti vpogled v vse delo kluba. § 4. Zapisnikar vodi zapisnik in v vsakem ?ziru pomaga taj niku. § 5. Organizator vodi brigo za pridobitev novih članov in da so člani naročeni na zvezna glasila, kakor tudi za razpeČavanje socialistične literature, prirejanje shodov itd., ako v to popuščajo gmotna sredstva. § 6. Nadzorni odbor, sestoječ iz treh članov, ima nalogo vsake tri mesece pregledati vse računske knjige in poročati na prihodnji seji kluba o rezultatu. Dnevni red seje. 1. Volitev predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnje seje. 3. Sprejemanje novLti članov. 4. TTplačevanje mesečnh prispevkov, 5. Čitanje dopisov. 6. Poročilo tejnika. 7. Poročilo organizstorja. 8. Poročilo osebnih odborov. 9. Poročilo stalnih odborov. 10. Nedovrsena opravila. 11. Razno. PROLETAREC LIST XA 1NTKIKSK DKLAVSKSGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAHl TOREK. — LMlatk la ud»)»t«i)> - Ji|ul«riaiki dtlavski tiskaiaa družbi i ;hiei|i, llliaoii. 7m Ameriko $2.00 za calo ta pol leta. Za Evropo Naročnina: leto, $1.00 __ _ $2.60 za celo leto, $1.26 »a pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivali!i a je poleg novega namaniti tudi stari naslov.__ CImIU «l»r»n«hT «riMiiMlM Jugoal. — McUliilitM »»••• » Amartkl. — V§e pritožbe glede nerednega poAiljanja lista in drugih nerednoeti, je poliljati predsedniku druibe Pr. Podlipcu, 603» W. 21. PI. Clca—. ML PROLETARIAN Owa*d *nd pul>li*H«d •▼•ry Tu«MUy by South Slavic Workmen's Pubuking Company Chicago. Mlinoir__ Subscription rates: United SUtes and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half {ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year. -:- -:• -:- -:• Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Talaphona: LAWNDALE 9677 ~ SOCIALISTIČNA NALOGA V AMERIKI. Kaj so zakrivili evropski narodi, da jih njihove vlade gonijo na morilce kakor živino v klavnico? Vojna, ki divja po Evropi, nc more prinesti narodom ni«" druzega, kakor nepopisno nesrečo, katere desetletja nc bodo popolnoma popravila in izgladila. Dobička nc bo inialo ljudstvo v nobeni državi od tega barbarskega klanja. Vsak otrok lahko razume, da s«- vojna nc vodi v interesu narodov. Ako bi bile vlade vprašale ljudstvo, predrn ho napovedale vojno, bi Vili gotovo vsi narodi zahtevali mir\ Ako Iti bil«* dal«- vprašanje na glasovanje, bi bila gotovo o-gromna večina glasovala zoper vojno. Jasno jc, da narodi niso hoteli moritve. Ali če iščemo popolno r«-s-nico, je vendar treba povedati, Ga so narodi »okrivi in s<* lic morejo sklicevati na absolutno m*dolžnost. Seveda, vojno so hoteli tisti, ki vladajo. V tem oziru ne zadene narodo nobena krivica. Pred zgodovino bodo za to divjaško prelivanje krvi odgovorne kronane glave in njih hudodelski svetovalci z onimi brezvestnimi hujskači, ki si hočejo napolniti žepe na račun pobitih, poklanih, pohabljenih, gospodarsko in moralno uničenih žrtev. Ali druga krivda zadene narode. Odgovorni so za svojo brezbrižnost, za svojo lahkovernoat, za svojo duševno lenobo; zakaj in-diferentizem ljudstva je kriv, da morejo biti na krmilu take hudodelske vlade in da morejo svojo voljo postavljati nad voljo narodov. Ko se je pričel krvavi ples, je bilo kajpada nemogoče preprečiti rokovnjaško divjaštvo. Tedaj je bilo prvi trenotek šc mogoče teoretično protestirati; v drugem trenotku je bilo tudi nemogoče, kajti kadar je razglašeno vojno stanje, §o zavezani jeziki in le puške govori. Nihče nc more očitati rezervistu, ki je proti svojemu prepričanju oblekel uniformo, da se ni uprl Z žalostjo v srcu lahko gledamo, da se sodrugi enega naroda boju jejo s sodrugi druzega; za greh jim nc moremo šteti tega, kar eno stavno ne morejo storiti nič druzega, kakor ubogati. Toda narodi so bili na svetu, preden se jc pričela vojna. Imeli so oči v glavi, kaj se godi okrog njih; z uš«'si so lahko poslušali in z možgani sodili. Po vseh deželah jih je socializem pozival, naj mislijo; kazal jim je razmere in jih razlagal. Učil jih je, da morajo uveljaviti svojo moč, ako nočejo biti sužnji gospodarjev, ki jih izrabljajo le za svoj«* koristi. Ali premajhen del ljudstva jc poslušal socialistično besedo, in zdaj se to maščuje tako grozno, kakor sc nikdar ni sanjalo dobrim dušam Po toči zvoniti je pač prepozno Ali izkušnja je nauk, in čim brid kejša j«', tem temeljiteje uči. Zdaj so evropski narodi tepeni, iz nji hovc vnebovpijoče negreče se pa lahko uči ves svet, in delavno ljud stvo vseh dežel lahko spoznava da ostane igrača, dokler ne vzame svoje usode v avoje roke. Evropska vojna je žaloigra, kakršne šc ni videl svet. Izpreine-niti ne moremo tega dejstva Ali iz te grozne šole mora priti ljud-at vo pametnejše, zakaj sicer bi sc ta tragedija lahko šc neštetokrat ponavljala. Zdaj imajo socialisti skoraj po vsej Evropi «vezano roke. Le malo jih bo, ki so sploh ostali doma; ogromna večina je morala odnesti svojo kožo na trg za interes«-zločinskih mogotcev. V sedanjem času je vsaka socialistična akcija v Evropi nemogoča. Toda socia-liz«'iu ne more umreti. I temeljen je v razmerah, in če bi vsi Frane •Jožefi in Viljemi, Nikolaji in A leksandri, Berehtoldi in Beth-manni bruhali ogenj in žveplo, ga ne ugonobe, zakaj zakoni razvoja so močnejši od vw- monarhistiene domišljavosti in od vsake človeške sile. * Ali t«> trdno prepričanje, ki izvira iz spoznanja zgodovine in razmer, ne pravi, da smemo biti fatalisti in prekrižanih rok čakati na polom kapitalizma. Ako poznamo zakone, jih moramo porabiti; ako poznamo razmere, s«* moramo učiti, kako moremo vplivati na nje. Delavcu trpinu je pogostonia reba dopovedati, da je trpin, ker včasi niti ne čuti jarma in verig. Treba mu je povedati, zakaj je potlačen in izkoriščan, treba ga je poučiti, da je vsa njegova moč «' v edinstvu in slogi, treba ga je pridobiti za bojevnika in sodruga Čimbolj je z«laj preprečena so-ialistična akcija v Evropi, tem važnejša je naloga ameriških socialistov. Tukaj se mora zdaj z največjo vnemo povzdigniti socia-istično delo • živa agitacija je šc potrebne.iša. kakor pr«'j in z .vse-nii silami je treba delati za utrditev organizacije. Vojna v Evropi je podala s«»cia istični stranki v Ameriki poseben pomen. Bil je čas, ko s«' je vsaj moralno morala naslajati na s«>-cialno demokracijo v Evropi, na svojo starejšo in močnejšo s«'stro. Z«laj s«- bliža čas, k«» bo evropski socializem potr«'boval tak«' opore in zalombe, in «l«»biti jo nuna iz A nierike. Zato moramo na t« j strani »ceana postati močni. Tisti hip, ko »odo utrujene države starega svita sklepale mir, o kat«vrcm «lanes še nihče ue v«», kaj pri nem- Evropi in kako izpremeni njen zemljevid, morajo mogotci videti moč socialna in njegov.nevzdržni napredek. In k«-r bo Evropa takrat velikansko pokopališče, ga morajo videti Ameriki. Ameriška stranka j<- dobila na logo socialističnega pionirja.Njena dolžnost je, da jo izpolni. In vsak zavedni sodrug mora s podvojeno agitacijo pomagati, da se pomno-že naše vrste, da se utrdijo naš« organizacije, da s«- nabrusi naš« orožje. Naj bo konec vojne kakršenkoli — napredek socializma Ameriki povzdigne samozavest in pogum naših evropskih sodrugov in poda internacionalni armadi proletariata moralno moč, katere bo takrat potrebna. KJE SO TATOVI? nega iudustrializma ,lahko odgo-ori na to vprašanje, («onpodujoči sloji so jemali drug drugemu in [>o staro- in srednjoveških nazorih je bilo to popolnoma pravično, po loveškem in "modernem" pra\u udi. Zgodovina kapitalizma j«' zgodovina nasilnega razlaščeiija drugih, pa naj to zgodovinarji olepšujejo kolikor hočejo. Pojdimo dalje. Kapitalist danes »oseduje rudnik. On ali bivši astnik je našel rudo; ogradil j»' dotično parcelo daleč ua široko, tolikor sc mu je zahotelo in rekel: T«» je moje. Seveda, po starem pra-vuje to pravično! Toda ruda sama na sebi j«' mrtev kapital in brez sake koristi ,dokler leži v zemlji ncdotaknj«'»ia. Kapitalist ozir«mia <\idno logiko rabijo naši nasprotniki kadar s«' jim zdi potrebno napasti programatične zahteve socialistične stranke in pobijati socializem vobče. Tako jc nedavno tege neki katoliški list pisal, da sprememba privatne lastnine pr«>-izvajalnih in distributivnih srv«l stev v kolektivistično, oziroma raz laščenje kapitalistov kakor zaht«--vajo socialisti, pomeni "tatvino In socialisti «la vsled tega "priporočajo tatvino." Kako modro! Za ljudi, kater imajo 365 dni v letu možgane na počitnicah, in kat«-ri obenem mrzi jo socialiste, a n«- vedo zakaj, j« taka trditev mastna kl«»basa, češ Aha, zdaj vas pa imamo! Vi socia listi bi radi oropali kapitaliste njih lastnine! Vi zastopate tatvino! Vredno je spregovoriti t«-rn par besed. Kaj so proizvajalna in di stributivna sredstva? Zemlja, rud niki, premogokopi, tovarne, maši ne, parobrodi itd. so proizva jalna sredstva, železnice, parobro di itd. so pa distributivna sred stva. Ta sredstva obenem pred stavljajo kapital. Denar samo obsebi ni kapital; denar le pred stavlja faktični kapital, bodisi surovi materijal: zemljo, rudo, les itd. ali pa izgotovljeno, rabno blago, dobrine. Kako pa je kapitalist prišel do kapitala ! Na kakšen način si jc kapitalist prisvojil proizvajalna sredstva! Kdor študira zgodovino kapitalizma in ps razvoj moder biti iu ostati ua vs«' večne «'-ase. To, jc tisti barbarski nazor, kateri še vedno "jrana" delavce, da ai drugače ne morejo predstavljati sistema — da mislijo, «ta tako mora biti — da Miuatrajo kapitaliste za svoje dobrotnike, ki jim dajejo zaslužek in Ua bi-cz njih bi ue mogli ži-vetj. Po tem nazoru jc jeden človek več kot drugi; jedcu sme celo življenje prelenariti v brezdelju a drugi mora zanj delati — in vs*t to vsled privilegija privatne last nine proizvajalnih sredstev, ki mora biti sveta iu nedotaknjena Ponavljamo še enkrat in na kratko: Privatna lastnina vseh proizva-jalnih in distributivnih sredstev temelji na krivici, na razlaščenju. astnik rud«* bi gladu umrl poleg Pridobljena je nasilnim potoni. Po seli milijonov vrednosti svoje astnine, ak«i bi ne bilo neposest-nikov — proletareev — delavcev, ii so voljni dvigati rudo ua površje. Ruda zadobi sv«»j«> resnično vrednost šele tedaj, ko je izkopa ua in spravljena na površje. Z drugimi besedami: delavec in samo lelavec šele pretvori rinit» v tak-ični kapital in ji da pravo vrednost. Kapitalist najine delavca, «la zanj koplje rud(4; zgra«li topilnice, kjer zopet delavec spr«-nn ni •utlo v kovino; zgradi tvornice, kjer zopet delavec izdeluje iz k«>-vitie razne porabne predmete-; zgradi železnico, kat«*ra prevaža riulo in izgotovljen produkt na-prej. Kapitalist r«*s založi denar. T«»«la «l«-nar pmlstavlja kapital, današnji delavec del, živ prives«-k mašili«'. Ker pa kapitalist poseduje mašino iu ostala proizvajalna smlstva, poseduje k«»iisckvcntuo tu«li d«'lavea. S tem, «la j<- delavec mezdni suž«'iij, j«* obenem tudi njegovo življenje popolnoma odvisno od kapitalista. Kapital sam na s«'bi preobrazi v raben produkt; vsl«'«l t«'ga je delavce jedini stvarnik vs«>-ga bogastva in pospeševatelj kulture. Po vsej pravici torej vse b«>-gastvo, ves kapital, naturni in pro«lucirani spada tistim, ki ¿hi preobrazujejo iu ustvarijo. I)«»kl«/ pa d«'lav«'C t«-ga nima, j«- razlašč/n za plod svoje razlaščrujc smatrati za tatvino? Ako ti nekdo suknjo in ti skočiš za nju in vzameš - k«l«> je tat, ti ali 0111 Kavno na ta na- Nujnost in predlog je vteme-Ijeval poslanec dr. Viktor Adler s sledečim govorom: Ce Vam še ob tako pozni uri, v trenutku, ko hoče zbornica za ključiti svoje delo, podajamo svoj predlog, storimo to, ker menimo, da se zbornica, če spoznava svojo dolžnost, ne sme laziti, ne da bi sklenila izjavo svoje volje v življenskem vprašanju, v katerem jc danes za nas, za državo in za narode vse ua kocki. Zdi se nam, «la je izključeno, da bi sc razšel parlament, ne da bi zaistop-niki narodov izrekli, kaj čuti ljudstvo samo ob nevarnosti vojne, kaj hoče ljudstvo samo v tej stva ri. Dolge mesece že imamo pred seboj težko nevarnosti in če smo porabili vsako priliko, da se je slišal v tej zbornici glas naše stranke ter smo izjavljali, da hoče delavno ljudstvo mir, se nam zdi danes, da vse to nc zadostuje več, ampak mi želimo — in jaz mislim, da mora to biti tudi Vaša želja, — slovesno izpričati svojo voljo za mir. Z«li se, da se je vojna nevarnost danes zmanjšala. V tem trenutku nočemo preiskovati, kje so vzroki, kje povzročitelji vojne nevarnosti, ki jc mesece iu mesece plava la ne le nad našimi-narodi, temveč na«l vso Evropo in ki se žal vsak hip lahko zopet pojavi. Prišel bo čas, ko se bodo morali zagovarja ti tisti, ki so odgovorni. Danes hočemo pribiti, da si tisti, ki plačujejo vs<* s svojo krvjo, tisti, katerih kri plačuje ugled dinastij in vso slavo vseh državnikov, da so široke množitve prebivalstva složne, kadar se kliče: Kako evropska diplomacija rešuje mir1 tal in vs«' bogastvo. Kaj pa imajo delavci od tega? Le majčken, majčken del tistega kar ustvarijo. Za vporabo svoje magične delovne, hogatstvo tvorne sile, brez kat«-rc je ves kapital mrtva stvar, obdržijo le majhno drobtino, recinto dve des«'tini svojegs produkta v obliki plače ali mezde. Ostalih osem ošiljam odtod, iz tega parlamenta, kjer sede zastopniki mednarodnega proletariata v Avstriji, pozdrav tja v srbsko skupštino možu, edinemu, ki je bil tako poguincu, da se je uprl množici hujskačev. (Viharno, dolgotrajno odobravanje.) Nekoliko trenutkov je tega, kar smo slišati govor, ki je, namesto da bi bil sledil našemu predlogu, sel mimo njega: Govor gospoda poslanca Drezela, ki je porabil debato o trgovinskih ugovorih, hoteč socialni demokraciji obširno predavati o notranji in zunanji politiki. (Veselost.) Mirno bi prezrl te sadove čitanja in bi se niti ne zmenil zanje, če ne bi bila v njih beseda, ki naravnost izsiljuj«' odgovor. Gospod poslanec I)rexel je govoril — in to me je veselilo — za mir. Popolnoma je naše mnenje, «la ima v tem oziru prav in želel bi le, «la bi se postavilo tudi časopisje njegove stranke na to stališče. (Tako je!) Davi smo lahko brali v "Reich-pošti" — čemur bi ne posvetil nobene besede, če bi ne bili slišali I)r« xelovega govora — «la bi bilo priporočljivo, če bi Avstrija odstranila dinastijo v Srbiji, ki je gnila, koruptna in še marsi-kakšna. .laz seveda ne bi ugovarjal odstranitvi gnilih in korupt-nih dinastije (živahna veselost) in mislil sem, da je s tem gospod Drexal tembolj solidaren, ker se je list. ki mn ie iako blizu, v jako aktualnem slučaju izjavljal tudi za odstranitev podobne dinastije na Portugalskem. (Dobro!) Nič nimam zoper to; mislim pa le, da naj bi oskrboval vsak narod v svoji režiji odstranjevanje gnilih in korumpiranih dinastij (živalna veselost); mislim, da na take reči ne bi imele jemati za začetne točke mednarodnega n važen 1n in mednarodnih zmed. (Odobravanje.) Mislim, da je ta teorija nevarna, ker bi nas morda lahko zapletla v marsikakšno vojno. Ne vem in nisem poklican, obra«xati pozornost, na druge dežele (veselost) ; mislim pa, da bi kdo, če bi hotel priporočati vojno z Rusijo rabil tako argumentacijo.) Toda to sc nc vjema. Važno je razpoloženje, ki poraja take reči in danes jc resnična nevarnost, da bi razpoloženje, ki hoče, naj bi se napravil konec v Srbiji, povzročilo zmešnjave. Naše mnenje je, da je ministrstvo za zunanje za«l«'ve vsaj, o«lkar j«' izvršilo aneksijo, delovalo za mir. I11 bilo bi tudi zelo čudno, če bi se hotelo, ko se je že anektiralo, š<» voditi vojno. (Ve-sebist.) K«lor se je nasitil, ne vodi vojne. Toda prav sedaj, ko se j«» izvršil preobrat, ko se zdi, da se je Evropa, vštevši Anglijo in Rusijo, sprijaznila z dejstvi, katerih z«laj ne more izpremeniti, s«» dvigajo v Avstriji glasovi, ki bi lahko zapeljali naš zunajni urad, če bi smatral te glasove za ljudski glas, da bi začelo ravnati manj miroljubno, pa bolj agresivno. Zato izjavljamo tukaj: Prepričani smo in vemo, da govorimo v imenu svoje stranke, ne samo v imenu s«>cialno demokratičnega delavstva, temveč v imenu vseh strank, vseh volieev, če pravimo: Mir hočemo! Dežela in narodi nosijo že doslej težke žrtve. Nihče jih ni vprašal. ¡o prinašati te žrtve. Že «i», je izdalo sto in hi o milio-na stotisoée mož Htoji ol> me-Za te žrtve ae najti«' opravi-k tedaj, de ao prinesene za (Živalno odobravanje in plo-iije..) Narodi pa ne bi mogli razumeti, da so morali vse to irtvovati za vojno. Mislimo, da govorimo tukaj v imenu vseh strank; Še več: Naša resolucija nima osti proti nobeni stranki. Naši vladi pa pravimo: (V hoee ostati na poti miru, tedaj naj ji bo sklep zbornice v okrepčan je, v ohrabre-nje. (Živalno odobravanje in ploskanje.) C« bi zapustila to pot, bi ji bil seveda resen opomin, resno svarilo: V tem zmislu želimo, da bi zbornica v zadnji minuti, ko je še skupaj izrazila svojo voljo, in prosimo voljo, in prosimo, naj ae sprejme naš predlog. (Viharno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) O predlogu s«' je razvila debata, v katero so posegli ministrski predsednik in govorniki raznih strank. Po zaključni besedi sodru-ga drja. Adlerja se je predlog so glasno sprejel. (Dalje sledi.) SMER KAPITALISTIČNEGA RAZVITKA. Ako se hočemo prav temeljito prepričati, kako deluje in se širi kapitalizem, tedaj poglejmo v statistiko, ki pojasnjuje obseg različnih obratov. Statistika je pa prav posebno poučna tedaj, če primerjamo številke iz različnih let. Številke kažejo razvoj različnih raz redov, prorokujejo enemu razredu pogin, drugemu napredek. Razvoj kapitalističnega gospodarstva se v nobeni drugi evropski džavi ne more tako zasledovati kakor na Nemškem, kjer se je ka pitalizem vgnczdil primeroma pozno, šele v drugi polovici 19: sto letja, a se potem pričel razvijati v najhitrejšem tempu. V nasled njem podajamo nekaj številk iz nemške statistike, ki so značilne za učinek kapitalističnega razvoja in ki veljajo tudi preko nemških meja. Nemčija je štela prebivalcev leta 1855 86.1 miljonov, leta 1875 42,5 miljonov, leta 1895. 52 miljonov, Teta 1M5. 60,H miljonov, leta 1910. 64,8 miljonov. Število novorojencev pada relativno počasi od leta do leta, a še hitreje pada število smrtnih sluča jev, tako da je prebitek stalen. V zadnjem desetletju je bilo vsako leto rojenih 2 miljona. umrlo je 1,200.000 oseb, prebivalstvo se je pomnožilo torej okroglo vsako le to za 800.000 oseb. Kaj pomenijo te številke? Kapitalizem omogo čuje življenje ogromnejše množice kakor pa so to zamogli gospodarski sistemi prejšnjih dob. In ker se zmanjšujejo smrtni slučaji, je to znamenje, da je postala mno žica zdravejša in da je več od* porne sile v njej. Delavci so s pomočjo strokovnih in političnih or ganizacij dobili vpliv, ki se pozna v zakonodaji, dobili so bolniške blagajne, prisilili vladujoČe razrede, da so izpolnili njihovo zahtevo po zavarovanju onemoglih, da dobe matere zadosno varstvo. Čimbolj se uveljavlja socialna politika in čim svobodnejše se smejo gibati delavske organizacije, tem manj smrtnih slučajev je. tembolj se množi prebivalstvo. Prebivalstvo u Nemčiji se je razdelilo na različne občine in mesta takole: Od 100 prebivalcev jih je živelo leta 1880. v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 58,6 v mestih od 2000 do 50000 prebivalcev 12.7, »v mestih od 5000 do 20.000 prebivalcev 12,6, v mestih od 20, 000 do 100.000 prebivalcev 8,9, v mestih nad 100.000 prebivalcev 7,2: leta 1890. v kmečkih občina do 200 prebivalcev 53, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 12, v mestih od 5000 do 20.000 prebivalce* 13,1, v inesTtfi od 20.000 do 100.000 prebivalcev 9,8, mestih nad 100.000 prebivalcev 12,1, leta 1900, v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 45,6, v mestih od 5000 do 20,000 prebivalcev 13,5, v mestih od 20.000 do 100.000 prebivalcev 12,6, v mestih nad 100 -000 prcbivalcm- 16,2; leta 1905 v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 42,6, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 11,8, v mestih od 5000 do 20.000 prebivalcev 13.8, v mestih od 20.000 do 100.-000 prebivalcev 12,9, v mestih nad 100.000 prebivalcev 18,9. Vidimo, da je »ves prirastek v mestih. Čim večje je uieato, tein hitreje raste njegovo vprašanje pedeča zadeva socialne politike. Komur je ljudsko zdravje pri srcu, bi moral delati za dobra, cena in zdrava stanovanja. Kaj Je vzrok temu ogromnemu preseljevanju z dežele v mesta t Ustroj narodnega gospodarstva se je silno spremenil: poljedejstvo zasta ja, Število onih uarašča, ki si služijo kruh v industriji in trgovini in ki se kopičijo v mestih in in-dustrijskh okrajih. To dokazuje naslednje štovilke: Od vsakih 100 prebivalcev «e jih je preživljalo leta 1882, s kmetijstvom 42,51, z industrijo, rudarstvom in s stabinstvoin 35,51, h trgovimo in prometom 10,02, u-ladnikov in v svobodnih poklicih je bilo 4,92, samostojnih brez poklica 4,97, z domačimi opravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 2,07; leta 1895. s kmetijstvom 35,74, z Industrijo, rudarstvom in s stavbinstvoin 39,12, s trgovino in prometom 11,52, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 5,48, samostojnih brez poklica6,43, z domačimi o-pravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajajcu 1.71; leta 1907. s kmetijstvom 28,65, z industrijo, rudarstvom in s stav binstvom 42,75, s trgovimo in pro metom 13,51, uradnikov in «v svobodnih poklicih je bilo 5,58, sa-mostojnih brez poklica 8,38, z do-mačirni opravili se je preživljata, ne da bi stanovali pri delodajalcu 1,28. Leta 1907. je bilo na Nemškem 62 miljonov ljudi, od teh je bilo zaposlenih več kakor polovica v trgovini in industriji. Razvoj in ljudski napredek ni torej odvisen kmetijstvo, ki obsega le nekaj nd eno četrtino prebivalstva, temveč od onih, ki so v drugih poklicih in ki obsegajo skoraj tri četrtine prebivalstva. Agrarno-ka pitalistična politika s svojimi monopoli, s svojimi velikanskimi pro fiti, ki jih spravlja v žep pri a-grarnih carinah in pri prepovedi uvoza živine, ne bo prinesla re šitve ljudstvu, temveč krepkeje se mora razviti industrijska politika, ki zabranjuje, da bi se žrt vovali interesi množice nekaterim privilegirancem. Dejstvo, da sta industrija in trgovina postali glavni vir ljudskega življenja, je.rodilo še nekaj drugih, prav značilnih sprememb. Število onih, ki so živeli od za služka družinskega poglavarja, se je znižalo število pridobovajočih pa se*fe »višalo. Od 100 prebivalcev jih je bilo leta 1882. pridobivajočih 38,99, družinskih članov 55,8, poslov 2,93, samostojnih brez poklica 3; leta 1895. pridobivajočih 40,12. družinskih članov 53,15, poslov 2,59, samostojnih brez poklica 4,14, leta 1907. pridobivajočih 43,46, družinskih članov 48,97, poslov 2,05, samostojnih brez pokli ca 5,52. Silno hitro je naraščalo prido bivanje žensk. Leta 1882. je zna šalo število pridobivajočih žensk 4,3 leta 1895. 5,3, leta 1907. pa 8,2 miljonov. Najvažnejša posledi ca industrijskega razvoja se kaže v tem, da kapitalistično gospo darstvo uničuje .samostojne eksistence, m nože se nastavljene! in delavci. V industriji pojema število samostojnih najmočneje. Od 100 oseb zaposlenih v industriji je bilo leta 1895. samostojnih 24,9 nastavljencev 3,2, delavcev 71,9, leta 1907, samostojnih 17,6, na stavljencev 6,1, delavcev 76,3. Več kakor štiri petine vseh, ki dejalo v industriji, je «v odvisnem razmerju. V vseh poklicih tvorijo delavci višje število, naraščaje hitreje nego podjetniki. Število samostojnih z družinskimi člani vred je padlo od 18,84 na 16,9 miljonov, število delavcev se je zvišalo od 24,26 na 32,38 miljonov. Dalje kaže statistika, da se združujejo delavci v »vedno večjih obratih. Dd 100 oseb, zaposlenih v obrtu, je bilo leta 1882 v malih obratih do 5 oseb 59,1, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 18,9, v velikih " obratih čez 80 oseb 22, leta 1895, v malih obratih do 5 oseb 46.5, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 23,9, v velikih obratih čez 80 oseb 29,6, leta 1907. v malih obratih 37,3, v srednjih obra tih od 6 do 50 oseb 25,4, v velikih obratih Čez 80 oseb 37,3. Le za industrijo, rudarstvo in Bta»vbinske stroke veljajo naslednje številke; leta 1882. mali ob- rati 55,1, srednji obrati 18,7, veliki obrati 26,2, leta 1895 mali obrati 39.9, srednji obrati 23.8, veli«» ki obrati 36,3, leta 1907, mali obrati 29,5, srednji oblati 25, veliki obrati 45,5. t'iiu večji so obrati, tem hitreje se razvijajo. Osobje v pruskih malih obrati se jc pomnožilo za 24,4 procentov, v srednjih obra« tiv za 51,7, v velikih obratih (51 do 500 oseb) za 72,1, v obratih z 501 do 1000 oseb za 62,4 in v obratih Čez 1000 oseb za 109,8 procentov. V sedmih največih industrijah je »več kakor polovica delavcev uslušbeuih v velikih obratih: rudarstvo 830.000 delavcev (96,8%), strojna industrija 789.-000 delavcev (70,4%), kemična industrija 120.000 delavcev (69.8 (/r), tekstilna industrija 734,000 delavcev (67,5%), izdelovanje papirja 134,000 (58,5%), industrija za kamenje in zemljo 404.000 (52,5%) industrija za razsvetljavo, masti, milo itd. 48.000 (52,3 procentov.) Te številke jasno kažejo smer ekonomskega razvoja. Kmetijstvo že dolgo ni več glavna panoga za pridobivanje, industrijsko delavstvo je postalo najmočnejši družabni razred in to je proletariatu veselo oznanjenje. Nad vsakim dvomom je vzvišeno dejstvo, da tvori delavsbvo pretežno večino vsega prebivalstva, da hitreje narašča negi njegovi izkoriščevalci in sovražniki. Ne samo na Nem-škom, v vsaki kapitalistični državi zasledujemo sličen razvoj. Ako zbudimo še one stotisoče, ki žal še niso spoznali lastnih interesov, ki stoje še izven zavednih ljudi, za zveste sobojevnike, zre proletar ska ramada lehko z veselim priča kovanjem v bodočnost. KJER JE PROFIT, TAM SO MILJONARJI. Nekdaj so naše stare mamice rabile za razsvetljavo svoje skrajno slabe kamrice — lojeve sveče in smrdljive leŠčerbe. Dandanes imamo moderno razsvetjavo; elektriko iu plin. To vse bi bilo lepo, ampak zraven pa ne smemo pozabiti, da v današnjej družbi profit ji prof it in da lopovske družbe tudi z razsvetljavo delajo dobiček na miljoue. V AVidnes, Anglija, kjer je plinarna mestna last —je plin po 26 centov za 1.000 kubičnih čevljev. V Združenih drŽavah, kjer je gnezdo največjih korporacij na svetu, je pa najcenejša cena za plin 50 centov na 1.000 kubičnih čevljev. Ta cena pa velja le za tri mesta izmed 59 mest, od katerih imamo podatke. V 24 mestih izmed 59 pa je cena 1.000 kubičnih čevljev plina #1 in več. Sedaj si lahko vsako sam ustvari sodbo, zakaj imamo v Ameriki toliko mi« ljonarjev. Parola teh izkoriščevalcev je, da potegnejo konsumarjem kožo čez glavo. Zvezini zbor švedskih zidarjev, se je vršil ob navzočnosti 59 delegatov, ki so zastopali 3500 orga nizi ranih zidarjev. Iz poročila posnemamo, da je bila konjuktura v zadnjih letih zelo slaba, radi tega ni mogla organizacija napredova ti. V klub krizi je zveza imela »reč mezdnih bojev iz dosego zboljšanja razmer, kakor tudi v o-brambo obstoječih pogodb. Ti boji so kakor povsod tudi tukaj zahtevali veliko denarnih žrtev, radi tega se je moral zvezini zbor baviti za konsolidirati zvezino blagajno. Zvezin zbor je sklenil povišati tedenske prispevke od 32 na 52 vin. na teden. Vse te prispevke se mora zvezi .odračuna-ti. Za lokalne potrebo si morajo podružnice same skrbeti in v ta namen morajo člani plačati najmanj 13 vin. za lokalne potrebe, ali skoro vse podružnice so vpeljale, da se plača 26 vin. na teden lokalnega prispevka tako, da zidarji na švedskem plačajo za organizacijo 78 vin. na teden. Zraven tega plačajo 2 franka 66 vin. na leto za smrtno podporo. Pristopnine se plača najmanj 6 frankov. Na tem zvez i nem zboru se je sklenilo napraviti medsebojno zvezo med. Švedsko, Škodsko, Norveško in Dansko zidarsko avezo, ki ima namen se medsebojno v boju podpirati. Živahna debata seje vršila u reditvi brezposelne podpore, ta predlog je bil po dolgi debati preložen na prihodnji zvezini zbor. Odklonil se je predlog ki je zahteval, da nastavljenci pri orga nizaciji ne smejo sprejemati političnih mandatov. Springfield, 111. Helo, Jaka: — Kukr sm zadnč omenu, d' ti bom sporoču koku me je spring-fieldsk gaspud sprejeu, k' sm ga pršu pczuhat, zatu držim svojo besedo, če mi je prou zagroziv d' teb ne sinem o nega pisat kratk mau nč ,tebe se boji kt vrag križa, ali pa kt mač 1'sice kedrga lovi. Pmi večer k' sm sem pršu, sm šou kmau spat k sm biu trudn na smrt. Druh dan v jutr sm biu pa že zgodaj pokonc, dobim mau fruštka, pa jo krenem naravnost po petnajstem štrit pa v saut. Ker sm biu le Žamišlem koku se bova z gaspudam pogledala, dojdem dva kranca k' sta šprehala pa smejala se kt cigan belem kruh. Jazpa mau nategnem ušesa, pa sm vse slišou k' sta se menila koku so katolčani cisiliste spari k' sa jim haga pojedl, in d' sa še pr tem gaspuda opetrigal k' sa ga naštimal d' je tisga smrdlivga kozla jedu pa je mislu d' Lukato-vo šilkroto jej. Sm s' mislu tule mi bo pa t ud prši še prou, pa sm šou naprej. — Tko jo pokam kar naprej, kar se pošlatam za brado pa se spomnem, d' sm se pozabu dav rezirat. Hitr se okul obrnem, pa zagledam na enih vratih pisan: Barber. Potrkam na vrata, kar prleti en pope za menoj pa prau: Stlic, dons nej mase, sa gaspud pijan, ni tleba hodit noti.— Geraud, sm zaupu nad niin; kaj mi» datiraš če se čem dat brit, saj bom sam plačov, ne boš ti. Pop-ček me pa kar prime za frak, pa začeu praut d' to ni barber shop, d' to je cerkev sv. Barbare. Pol sm še le vidu d' pope ma prou. Sm reku. kaj pa ta šmok haus tu-kej pomen. Tu je pa turn, sa »vo-novi gor. Kaj pomen pa tist štern-kukn-haus tamle, sm djan. Tist je pa nova šola d' se bomo kransk otroc notr žlehtnobe učil. Vel, kej je pa farovšT Glih tistle haus tamle, k' je tri stuke po tleh. No, sm s' mislu, tukej bo pa špasa dost za Jurja. Barber-šop maja za cerku, šmok-haus za turn, štern-kukn-haus za šolo, farovš je pa v tri štuke pa vsi po*tleh, povrh pa se gaspud pjan d' mašvat ne more. Orajt, sm djau, zdej gremo pa gaspuda pogledat. Res, potrkam na vrata, pa pride kuharca od-pret, prau: koman, Če čte z gaspudam govort, mau sa bolan pa bo že šlo. Ko not stopm, pa ga že ugledam na enem raknčer u drugm rum, k' se je zibou kt kaka Janezova afna. Zgledou je pa glih taku kt en aziski krokodil al pa kaka afrikanska gorila. No, kaj pa ti bum češ? je zabrhrov prek men. Jaz nisem nobeden bum, jaz sem Jaketov Štelfrtre-tar, ime mi je pa Jur Leuliga, se mu odrežem. O, kaj si ti Ju-u-u-r? Jesr, jaz sm Ju-u-u-u-r, koko je pa teb ime? Jaz se pišem Francis-kus Sleva-Fon. O, sm si mislu, saj si ta prava šleva, če si zmirom pjan kt si dons. — Kaj te pa vrag nos tle okul, d' ne daš miru ldem kedar sa bolni? je zakričou. Mene ne nosi vrag nikoder kt tebe, Šleva pijana, jaz sm poslan od Ja-kata d' se prepričam, če je res tko d' čete tu v Springfield vse cisiliste kar pohrustat. Kaj si tud ti tist cisilistožrc? No, no, Jur, le počas, šur jaz sm mislil vse drgaČ kukr se je zgudl, al pa povem ti Jur, d' cisilisti v Springfield sa vsi z luciferjam, ne podajo se, pa se ne. Ja zsm se przadjau kulkl sm se mogu d' b' jeh spravu v Smer, najraj pa s sveta, pa jeh ne morem. Pisou sm v žoletsko kib-lo kar mi je prši na misu, d' sa pjanci, preklinva«vci, raubari, tatovi in vse kar je gršega, pa če prou vem d' sa fajn Id je. K' sm vidu d' jim nč nemorem, sm jh pa pustu v mir, al pa dobiu am jh pa doat pod nos, tko d' sa sm kar kraste nardile. En koroše me je narbol fokserou, pol sa pa še drug udari po men, pa sa me kar v žakl stvčal. Ker sm pa dons bolan, ne moreni več govort, prid jutr Jur, pa ti bom še kej več po-vedou. No, sni si mislu, pjan si res' kt krava, bom pa šu. Glej pa d' ne boš še jutr tko nabit k' si dons, pa d' boš resnico govoru, drgač ti bo slaba predla, sm mu djau. Orajt Jur, mi jo reku, tu imaš petak, pa bod tih, in glej d' Jaka ne bo nč zvedu, kaj sm ti govedu, zatu pol sni frdaman. Sur, petak sm jaz spranu v žep, pa sm odšu. Druh pot ti bom ya pisou, kaj mi bo jutr povedou. <'e bo pa spet tko natrkan kt je dons, in če se mi bo kaj lagou, ga bom i>a vleu tko d' bo mislu d' ga je Rus s kauouaiu trofu v negou brentast trbuh. Jur Leuliga. Teorija in praksa. Sodrug dr. Oto Bauer pravi v zadnji številki "Kampfa", o teoriji in praksi sledeče:4' Teoretično je monla to pravilno; ali praktična izkušnja uči drugače," tako govorjenje, katerega se poslužujejo radi mnogi sodrugi, ne pri-stoja socialistom . . . Socialisti so ponosni na to, da je utemeljena naša politika na znanstvenem spoznanju. Kaj pa je "teorija", kateri postavljajo nasproti "is-kušnje"? Nič drugega ni kakor rezultat izkušnje, seveda ne izkušenj iz tesnega prostora enega kraja in ne kratke dobe enega človeškega življenja, temveč Izkušenj vseh dežel in vseh časov, izkušenj, ki nam jih pripoveduje zgodovina narodov in izkušenj, ki nam jih odkriva statistika velikih prikazov med masami. Take zbrane in urejeno izkuŠne imenujemo znanstvo, teorija. □ □czandooc onaaoooi 10 O O O CCD Dt 3 O O QQG3Cli ¡i Bolečine in okorelosti katere povzroča revmatizem, obistne neprilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo SEVERA'S GOTHARD OIL (Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krče in okorelost. Cma 28 in 50 centov. V vseh lekarnah. n □ D uborno za Severa's Medicated Dobro m"° toaleto in kopelj. Skin Soap Zdravilno Milo) (Severovo za britje in izmivanj« Cm SSc. SEVERA'S TAB-LAX. c.n. ioi.aa.~t.. Naprodaj T v»?h lekarnah. VpraAaJt« sa Severov« Pripravke po Imenu. Zavrnit« nadomestitve. Ako vaa lekarnar n« mor« zaloiiti, naročite Jih od na*. do OB Ü W. F. Severa C0M cedar Rapids, Iowa |§ BI Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain K peller-ja dobite cesto ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 25c In 50c pri vseh dobrih lekarnarilh. F. Ad. Richter & CoM 74-80 Washington St., New York, N. Y. i ' J Z vsakim tucatom slik damo krasno darilo. Telefon: Canal 2590. ^ i\XX\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\\\\\\\\^ FOTOGRAFIJE najfinejšega dela, najiibo ienitovanjske, društvene ali druiinske, vedno dobro in okutno izdeluje Ivan Včclik PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island AvcH med 18. In 16. ulM CHICAGO. ILL. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna — lue Island Avenue, Chicago, II.. Mi tiskamo v SloV^iskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni : I/*ADAR potrebujete društvene po-trebičine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO.t 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. < Cenike prejmete zastonj. Vae delo garantirano. ¡ : ¡MOM......................................... Zvonimir Kosem: VRNITEV 1. Že i»ar «lni je snežilo nepreno-hoiua. Zemlja je bila odeta v belo, mrzlo odejo, pa še vedno je lede-nelo vaenaokrog; uikjer ni bilo več zelenih dreves — beli in nemi kakor nevestina obleka »o ležali pred popotnikovimi očmi gozdovi. Vaai in sela po dolinah in gorah ao bila zasnežena, pota med njimi na debelo s snegom pokrita, tuin Um nad meter visoko žamete"*« Mrzel, oster sever je bril preko polj in gozdov, žalostno tulil in pojemal šele onkraj gričev in hol-mov, med belimi gorami, utihnil pa ni nikdar. Ignac je gazil sneg in mraz mu je bilo; komaj je razločeval pot pred seboj: zakaj v zraku je ved no migljalo in mrgolelo, vrtogla vo so plesale snežink» in se poigravale med seboj kakor za sta vo; Ignac je čutil na licih te snežinke: tajale so se na njih, velike in ledene ... Truden je bil Ignac od dolge hoje v telo; vendar njegovo srce je bilo kakor spočito in pomlaje no, nič utrujenosti ni bilo v n^em Spomnil se je na dom, ki ga bo videl zopet enkrat, po dolgem dolgem «'asu; doma bo ravno Božiču; mirna tišina bo v sobi; na zapeeku bo sedel resnega obraza oče s pipico v ustih, mati, atara sključena, se bo vrtela za mizo vse polno dela. se smehljala in ae ozirala proti durim; sestra Anka in bratec Manči. mala, ne dolžna, z velikimi, otroškimi oč mi, pa bosta delala jaslice, tam v kotu kraj zastrtih oken, postav ljala bosta pastirce in ovce po ma hu više in više in se pogovarjala važno kakor dva majhna, zgrban čena starčka... "Sveti večer bo jutri," je pre mialil Ignac, dvignil nogo visoko iz snega in se-zavil tesneje v ko žuh, "sveti večer, in takrat bom doma; čisto gotovo bom prišel do mov na sveti večer, kakor sem pi aal iz Amerike... Saj hodim že dva dni v snegu in v mrazu. O še en dan, in doma bom!" Ostreje je zabril sever, huje je pritisnil mraz in kakor iz ledu je pokalo po težkem a snegom ob loženem vejevju kraj ceste; Ignac ai je potisnil kučmo globoko na oči in ušesa; v enomer je snežilo tiho, mirno, kakor v sanjah ... Ignac je obstal kakor da ga je kdo nenadoma prav priiazno po klical v njegovih očh ae je utrni la solza radosti in zdrknila po li cih navzdol... .. Doma bo zopet do dolgem času. Pisal je bil, da pride, in ta ko bo tudi prišel;.postaran in re ven bo prišel, ne več mlad in krepak kakor nekdaj, ko je bil odhajal v tujino, v daljno Ameriko... Ves izmučen in zdelan bo prestopil domači prag, stopal tiho po veži in potrkal na hišna vrata; in bo prišel v toplo, gorko sobo, polno ameha in domačega veselja in življenja. Vsi mu bodo prihi teli nasproti: "O Ignac 1 Bog te živi!... Kar sedi brž tu za mizo, pij in jej!... Truden si pač, revež!" — Anka in Manči, obadva nemirna in radove«lna, se bosta vrtela okrog njega, držala se ga za rokav in ga izpraševala o Ameriki, o tisti lepi. krasni zemlji tam egnile vse zlate sanje iz njego-ega srca. Koliko daleč plava o-ko povsod le bela, daljina polja, povsod belo. neizmerno, v neskončnost potapljajoče se megleno morje, ki mu ni konca nikjer. V divjem vrvenju »o rajale težke, debel snežinke pred očmi znirzu-jočega popotnika, za njegovimi u-šesi je bril leden sever; pod no gami je škripal sneg. tuintaiu je zazvenčalo na tleh, kakor da se zdrobilo tanko steklo. Težko je hodil Ignac. Ko se je oziral naokrog in ni zanazil nikjer nič drugega kakor le to neizmerno sneženo morje, se mu je za zdelo, da stoji vedno na enem in istem mestu m da je svojo dolgo >ot šele pravkar začel. Vrtelo s« je nad njim, naokrog je šumelo in tulilo; preko polj so ječeč ja skali rezki vetrovi in pripogibali s snegom obložena drevesa. "Ponehalo bo, čisto gotovo, da >o... Če ne, ne pridem domov živ že ne. O Bog, da bi se zvedri lo!" je zaželel Ignac. Trudoma je privzdigoval noge in ječal kakor v strahu. t)o kolen je segal sneg in bil je trd, kakor iz kamna; toda po vrhu ni inoge" stopati Ignac; udrlo se je takoj do tal in zlobno zahreščalo ... Dolgo, dolgo je hodil tak«'», tru den, in že je začutil bolečine nogah; bile so kakor lesene, le težavo jih je vlačil za seboj. Po vseni telesu ga je stresal mraz zobje v ustih so mu šklepetali tanka, ledena skorja se je strjeva la na njegovih sesušenih, z red kimi kocinami porast lih licih. Nič več ni mislil Ignac, tudi gledal ni nikamor več ; samo hodil je, hodil, težko, počasi, sklonjen do kolen, do zinrzlega snega; tako se je vračal domov, iz daljne Amerke praznih rok, kakor izgnanec v domovino... "Zdaj bi že moral priti," je menila mati. "Deset je ura, kma-u bo trebaic poluočnici — kaj bo z Ignacom?... Burja je zunaj ln zameti so v hribih; da bi Ignac vsaj pota ne izgreiil in ne ostal tako kje v zametih!" Grobna tišina je zavladala v sobi. Mirno sta sedela Anka in Manči za mizo in sanjala o Igna covi vrnitvi... ... Prišel bo bogat kakor kra ljevič v lepih bajkah, pripeljal se kar v zlati, mehki kočiji pred hišo, ponosen, veselih, cvetočih lic, živih, črnih oči... Slišali bodo že od daleč, kako se pelje; lahno bo drčala kočija po bregu navzgor, razgreta vranca bosta glasno hr-zala in bila s kopiti ponosno ob tla . ..Čakali ga bodo pred pra goni — hej, se je že prikazala ko čija izza ovinka, veseloooreden, zvonek smeh je bušknil iz nje; to rej ni sam! Zlatovlaso. beloliČno nevesto, srčkano nevestico je pri peljal s seboj ... kako vesel je in kako lep: Obraz kakor solnce in oči kakor zvezde — zdaj se je dvignil z nevesto s sedeža, in že stopata iz kočije ... — "Bog vas živi, o mati in oče, o Anka in Manči!" — Že jim poilaja desni eo; pa kako gosposki le. ta pre« sneti Ignac! Kar blešči se od svile in od zlata. — "Gospo«! Ignac, gospod brat Ignac!... Klanjam ! Moj poklon!" bi bilo treba večnemu romanju; doma za pečjo bi se lahko odpočil in se naspal po kršt-ansko ... Kezek sever je bril med hribi iu cvilil bolestno ; Ignac se je globoko sklonil, da ne bi rezal veter njegovih lic, iu je hitel dalje. Bila je to težavna in nevarna pot. Hodil je tako do poldneva in se ni odpočil; kakor bilka na vodi je trepetal od mrazu iu korakal trudno naprej. Vedno je še naletaval sneg iu bil je še gostejši kakor prej; vrtelo in zibalo se je pred očmi, bučalo za ušesi in pojemalo cvileče za griči in hol-mi. "O, kje je še hlfia mojega očeta?... Kmalu bo mrak, moj cilj je pa še daleč. —Bog. pomagaj Avstr. Slovensko IfMaaavijMM* It. luumit U»L nn t" se reci In gredó v sobo; s*očetom, II. Sveti večer je bil; pri Krajano-vih za Cimernein je gorela v veliki sobi z mirnim, tihim plamenom ogromna, od stropa dol viseča petrolejka, svetla topla luč je bila razlita na vseh jasnih obrazih. Za mizo sta stala Anka in Manči, lepo oblečena, radostnih lic in smehljajočih ae oči. zrla na JaaM-ce v kotu in bila vesela in zadovoljna kakor še nikdar. Saj sta bila vse tako lepo naredila, ko je bil še komaj mrak. Kakor živo je bilo vse — prijazen smehljaj lz kota; zdelo se je začudenim o čem, da živobarvani pastirci veselo poj«) in da ovce,, majhne, smešne in ponižnosive, mekečejo vmes, hodijo vse križem po mehkem ma hu in mulijo travo... Sredi kota. pod mahovitim hribčkom, je ti al pa hlevček, z mavričasto svetlobo obliti kakor iz nebes samih je migljala na«l borno strehico ileščala zvezda ; angelci, zlati krl-atci, so pluli v zraku, trepetali nemirno in zamahovali s tankimi lerutnicami... Tako resnično živo je bilo vse to narejeno, da se je Anka na skrivaj rahlo nasmeh nila in se začudila sama sebi: "Je i mogoče, da sem delala to jaz?' Tu«li Manči se je smejal samemu sebi in lepim jaslicam ... Mati je stopala po prstih, tiho mirno, kakor v strahu, da ne bi zmotila tega svečanega miru v so bi. Zdaj je bila pri mizi in jo je jregrnila z velikim nedeljskobelim >rtom, obrisala si roke ob pred časnik in pogledala malo po jasli cah, ozrla se tuintam plašno proti «lurim, zdaj zopet je 6dšla v kuhinjo, zaprla neslišno duri za seboj, ho«lila po veži, stara, zgrbljena, in se je vrnilo v sobo z gorko, dišečo pogačo, položila jo na mizni prt in stopala naprej po sobi, brez šuma kakor bel, velik, prozoren angel... Na zapečku je sedel osivelih las oče, pipico tobaka v ustih, hripa-vo kašljal in puhal dim predse v zrak; beli oblački so plavali dol s peči in se poigravali nie«l seboj, potapljali se niže in niže in se zopet dvigali proti stropu. Mati se je naenkrat obrnila. "Kaj ne prihaja?... Zdi se mi, da čujem korake zunaj za hišo." Oče je vzel pipico iz ust, strkal iz nje pepel in zmaial z glavo: "Cas bi že bil. Pisal ie. da pri de «lanes zvečer. Pa bogve ... grdi'» je zunaj, sever brije za ogli." Zima je bila zunaj, sneg in mraz, v sobi pa je bilo tonlo; vSa sih je potrkal na okna veter, stre sle so se šipe in zazvenčale — hi poma se je zdrznila skrbna mati, se plašno ozrla, gledala dolgo pro ti durim in težko pričakovala. skoro Ignac s<' pogovarja s'očetom, z materjo, zlatolasa nevesta, važno, zrl»'» važno, o lepi, zlati Ameriki iu o drugih tujih, bogatih krajih: Anka in Manči stopata zadaj, nemirna koprneča, in se smehljata drug drugemu od sreče ... Lepe so bile te sanje — pa kakor so prišle, tako so tudi izgini-Veter je tulil zunaj za og\i hiše, trkal venomer na sipe v oknih in ječal in prosil — kako bi moglo »iti lep«'»"tam zunaj? ... Zima je in mraz, po snežeji odeii hodi smrt in kaže svojo ostudnorežeči« obanjo... Kazalec na stenski uri kraj du ri je kazal že enajst. Prišel je čas, co jc treba k polnočnici. "Ne bo ga «lanea!" je za vzdih nila mati in se pokrižala. "Bog vedi, mor SPREMEMBE. Z današnjim dnevom prevzame uredništvo "Proletarca" sodrug Etbin Kristan, kateri je ravnokar dospel iz Ljubljane. Dosedanji u-rednik, sodrug Frank Ôavs prevzame s prvim oktobrom upravni-štvo lista; sedanji upravnik sodrug Fr. Petric pa s prvim oktobrom prevzame glavno tajništvo "Jugoslovanske socialistične zveze." Znano je, da J. D. F. D. izda za leto 1915 svoj "koledar". Da se pa gradivo pravilno razdeli, je di-rektorij na svojej zadnjej seji sklenil, da naj zunanji sodrugi svoje gradivo pošljejo najkasneje do petnajstega septembra. Toraj ako ima kedo kaj za poslati, naj takoj posije, da nebodc potem nepotrebnega kikanja. Cleveland, O. Sodrugom in rojakom v Cleve-landu na znanje! V nedeljo, dne šestega septembra drug' j»h. popoldan se vrši na "Public Sar dneh dobe vsi tajniki v aktivnih klubov J. S. Z. po nekaj iztisov proglasa, ki določa stališče J. S. Z. z o žirom na evropsko vojno, ki je izšel pred kratkem v Proletarcu. Tajniki naj si štejejo v dolžnost, da dotične proglase «e razdele po na selbini 01. odbor J. S. Z. Tiskovni fond. Izkaz dne 18. avgusta____$349.73 Fr. Penko, Cleveland, O... .25 .Jos. Bric, Herminie, Pa... .4(Jtí nje je sedaj odvisno od članstva prizadetih jednot iu zvez! Za pripravljslni odbor William Sitter, predsednik, SOCIALISTIČNE STROKOVNE ORGANIZACIJE V NEMČIJI. Skupaj do 31. avgusta. .$350.38 Fond za colo, štrajkarje. Zadnji izkaz dne 31. jul.....37.06 Jugosl. soc. klub št. 137, Kenosha, Wis......... 5.10 Skupaj do 31. augusta____*42.16 Fond za zvezno tiskarno. Zadnji izkaz 18. avg......$43.20 Paul Svečanec, Chicago, 111. 2.00 S. T. Desnica, B. Canada.. 1.00 Skupaj do 31. augusta... .¡H6.20 Listnica. t Naročnik v Kansasu: Pritožbo dobili, toda brez podpisa. Pošljite Vaš naslov, da vemo kdo ste. F. S. Tauehar, Rock Springs Wyo.: Take tvrdke so nam neznatne. Pozdrav! D. Cepuder, Imperial, Pa.: Va-ša naročnina je v redu; istotako ostalih, katerih naročnino je poslal sodr. Ig. Murschetz. L. Junko, Kansas: Vsem naročnikom, za katere, ste poslali naročnino, se pošilja list redno, izu-zemsi' Cokela in .lelea, katerih listi so hodili mesto v Franklin v Pittsburg. To se je sedaj uredilo. Joe M. Laurence, Roundup, Mont.: Vaš list hodi redno na pravi naslov. Vprašajte na pošti. F. Marintzel, Ifibbing, Minn.: Poleg novega ste pozabili poslati stari naslov. Pošljite ga. Pet Božič, Lowell, Ariz.: Vaša naročnina je O. K. St. Zabric, Garrett, Pa.: Pošta pravi, da Mihaela Teliča, John Trbasa in Anton Bregarja ni v Garrettu. Vsled tega jim je poši-Ijatev lista ustavljena. Pozdrav. ČLANOM IN ČLANICAM VSEH NAPREDNIH JEDONT, ZVEZ IN DRUŠTEV! Pripravljani odbor za združitev poživlja še enkrat vse napredne iu svobodomiselne podporne jednote, zveze in društva, ki se še niso pridružile akciji za združenje, da naznanijo br. Sitterju, predsedniku pripravljelnega odbora za združitev, da je njih*želja se pridružiti gibanju za združitev. Društva, jednote in zveze, ki bodo izjavile, da hočejo, da se ustanovi velika, združena organizacija, prejmejo vse predloge, ki jih je sprejel pripravljalni odbor na seji dne 22. in 23. avgusta t. 1. in katere bo še sprejel na drugih sejah. Najprej gredo na glasovanje predlogi o spremembi pravil prizadetih jednot in zvez, da se tako zgradi zakonita pot za združenje. Ko ho odglasovano o.teh predlogih, gresta na splošno glasovanje dva glavna predloga, na podlagi katerih ima po odglasovanju pripravljalni odbor izdelati vse predloge, ki bodo tvorili medsebojno zakonito pogodbo za združitev. Do sedaj priobčene resolucije jednot in zvez so vse odpadle. Zato je pripravljalni odbor sklenil, da preneha razprava o resolucijah v glasilih nii apelira na urednike in lastnike listov, da takih razprav in polemik ne priobčijo \ prihodnje, ker le ovirajo združitev. Iz zapisnika o seji pripravljalnega odbora in o sprejetih zaključkih bodete spoznali, da so naaprotstva izginila, ki so najbrž obstala le dozdevno, in da je pripravljalni odbor rešil preddela u godno, ki morajo končno voditi do združitve vseh prizadetih organizacij. Splošno f*lasovanjc bo individualno. Vsem članom in članicam priporočamo, da glasujejo po svojem prepričanju o predloženih predlogih. Vsa akcija za «družitev bo v polnem tiru že tekom štirih tednov». Pripravljalni odbor je izvršil svojo dolžnost, storite jo š« vi, članovi in članice vseh priza detih organizacij! Ako bo članstvo prizadetih jednot in zvez glasovalo za spremem bo pravil, je izvršena podlaga za konite poti za združitev. Združe- 44 Korrespondenzblatt'' prinaša poročila o napredku strokovnih organizaciji v Nemčiji v letu 1912. Iz tega poročila se razvidi da čeravno niso strokovne organizcije v tem letu tako nspredovale kakor leta 1911 so vseeno precej napredovale. Organizacije združene po industriji so imele 31 decembra 1912 sledeče Število članov: član. Org. stavb, delavcev.....403.375 " kovinarjev ........596.839 " tekstilnih delavcev .142.634 " transportnih del. ...247.518 " rudarjev ..........114.062 " krojačev ..........114.136 " lesnih delavcev ....213.761 " jestvinskih del.....124.513 " vrtnarjev ............6.858 " natakarjev .........15.542 " kamnarjev .........76.783 " papirničarjev ........74.044 " grafičnih delavcev ..100.345 " tovarniških ........207.597 " raznih obrti.........60.781 Skupaj 2,55*781 Število članov, je naraslo od 2.400.018 leta 1911 na 2.559.281. leta 1912 torej za 159.763 več. Vse orgsnizocije so napredovale «več ali manj, samo rudarji so zgubili okrog 6000 članov in to vsled poraza pri zadnji stavki. STO DRUŽIN, KI LASTUJEJO POLO VICO BOGASTVA ZED. DRŽAV IN KONTROLIRAJO USODO OSTALIH. Rockefeller Carnegie Hill Guggenheim Astor Vanderbilt Weyerhauser Morgan Harriman Ryan Duke Armour Frick I'hipps Huntington Gouhl Clark Htillman MoCormack Schiff Field Sage Haker Harkness Flagler Pavne Pratt Ehret Morton Mills Havemeyer tVidener Elkins Dolan Benedict Bourne fceligman Sloan Speyer teerwind * Dupont Drcyden hrcen liegeman A Id rich Whitney Rogers Archbold Gerry Dodge Perkins l'abst Busch Hearst Fair Crocker Moore Ream Swift Cudahy Morris Pullman Weightman Macy Severance Billings Westinghouse Griscom "Wetmore Stephenson Biddle Drezel Mc Alpin Blair Lewi söhn Bostwick Spreckels Mnckny Belmont McLean Peirce Kennedy Ledyard Schwab Crane Marston Claflin Reid Tulitzer Iselin Lorillard Oliver Pyne Converse Stotesbury Penfield Goelet Deering Teacock Hnggin NIČ VREDNA HRANA. Hrana, ki ne vsebuje redilnih snovi ,je nič vredna. Vsa kateri bi moral dobro premisliti, katere vrste hrane piu daje več redilnih snovi. V slučaju, da nastane najmanjša zapreka pri prebavi hra ne, mora se takoj poskusiti z iz-čiščenjem prebavnih organov, in sicer tako, da ne oslabi telo. Za upno zdravilo za take slučaje je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo ne po-vspeši le odstranjen je vseh ničvrednih ostankov hrane iz no« trajnih delov telesa, temveč daje tudi dovolj moči, da zmorejo ponovno delovati in to brez zdravil. Za želodčne bolezni, bolezni na jetrih iu v črevah se rabi Triner jevo ameriško grenko vino vednarstvu: mi vsi, ki se z delom trudimo in hočemo s tem delom pošteno živeti, se moramo osvoboditi i* tega kapitalističnega suženjstva. Bodoča usoda sve-tevnih in krvnih drugov, teh od Jahveta ljubljenih nesramnih za sužnjevateljev nas ne sme preveč brigati, pač pa nas mora polniti globoko nezaupanje proti onim, ki izhajajo iz tisočletne svetovne izkoriščevalne družbe in ki nas bodo morda hoteli varati z zatrdili, da se udajo v novi socialni delovni red. Mnogo bolj nego usoda te starotestamentne in talmu-distične cerkve in tega popovske-ga naroda nas briga usoda krščanskih cerkev. Te od talmudistov iznajdene institucije so sicer po «večini že izgubile svojo moč nad dušami, vendar pa je njihov vpliv še velik; oni še vedno zadržujejo samostojni razvoj narodov, kar je končno bil glavni namen nji hovih ustanoviteljev. Najvažnejši znak človeka kot takega je, da sam določa in vodi svojo usodo s smotrenim delom. Ce bi hoteli v smislu stare filozofije kratko in jedrnato dojeti pojem "človek", bi danes ne rekli več: človek je razumno bitje ali pa: človek je politično aocial-no bitje, marveč bi ta razum in to aocialnost natančneje označili: človek je bitje, ki krije svoje potrebščine s smotrenim delom s pomočjo orodja, ki je je sam iznašel, ali ki so je drugi ljudje iznašli, i. s. z delom, ki je med ljudi razdeljeno. Človek je razumen v toliko, v kolikor zna rabiti orodje v vedno valovitem življenju v vsakem posameznem slučaju v kritje svojih in družebnih potrebščin. Raba orodja zahteva posebno samostojnost in ročnost. Najvišje stoje oni, kot znajo rabiti pojave pri rode in družbe v človeške svrhe na kak nov, človeštvu dosedaj neznan način. To so najditelji ln izumitelji. Pa tudi neposredno oblikovanje in organizacijo drul be je treba najti ali izumiti, da, to je bilo v dosedanji kulturni zgodovini najvažnejše in (po vsej priliki) najtežje delo človeškega duha. Kasta mogočnih svečenikov in knezov je ljubosumno hranila cesto zelo brutalne in perfidne tajnosti teh socialnih umetelnosti za se, kakor nam je to n. pr. Mac-chiavelli v svojem "Knezu" nekoč stvarno in odkrito razodel. Židovstvo, ki je nastalo s tmn, da so so takšne duhovne in socialne vede razširile na celi židovski narod, je čuvalo te znanosti nasproti vsem drugim narodom kot stva in nravnosti, n. pr. na učbe- lia prirodnega človeškega življe-uik Wesselyja ali novejšega N R. „j^ Zagotovitev spolne potence in krepke raziiinožitve Židovstva postane s to temeljno versko sve-•rska Uirscha ali L. Stcrua iu na učb< m i k mirskega katekizma, sestavljenega pod vodstvom sv. Karla Horomejskega, če sodimo po sliki čistkrvnega Semita, marveč se ho čemo mnogo bolj nego na pisani nauk ozirati na resnično življen-sko umetelnost obojih teh vzgojnih idealov ter takt» določiti dru-i žahuo funkcijo židovstva in krščanstva. Socialna energetika kot prirodoznanaka umrl nosi šivi je« j nja nam to nalogo olajša, navajajoč nas, da se temeljno vprašamo kakšne so po načelih židovska in kakšne so po načelih krščanstvu potrebščine človeške skupnosti i\ Kako skrbi židovstvo, iu kakol skrbi krščanstvo za njihovo krit-jef Potrebščine človeške skupnosti ali družabne potrebščine se delci v dve veliki skupini; te so: rt. potreb*'i n,- posamesne K kroge kršean-znanstveno zadostitev rehte P»-j stva. j*' «istjntfa* ki Jebovi prav ugaja in ki jo Jahve hoče, kajti: trebščine plojenja nežidovskih, belopoltih narodov imamo komaj teoretične pričetke v angleški rvgoiiiki in v pravkar nastajajoči geniologiji. Pač so krščanske cerkve na praktično zadostitev tega nagona v familiji zelo vplivale, o kaki znaustvenosti pa tudi po ta-kozvanem Darwinoveni ne more biti govora. Pač pa j«» Židovstvo znalo na prav prefrigan način zadoičevati ob« •ma tema potrebščinama. Tako je židovska religija na zHo razu men način skozi več ko dve tisoč "S svojim semenom boš.blagoslovil vse narode sveta." 1. Mojzes 22, 1K. Žid«>vsko zakonito rodno plemcnitev so pač strogo hranili skozi tisočletij morda ga ni na svetu, gotovo pa ne v belokoŽem človeštvu, ro«lu, ki bi s« bil tako slolet ju J stioi.ro «Hlloeil o<| manj vredne-o-kolice ter s«' ohranil čistokrvnega skozi več ko 2500 let, kakor se je «»hranilo to po celem svetu posejano plemensko seme Kako pa je t«) pri kristjanih? Da, toda 1«' tedaj, če poprej premorejo krščanstva v sebi s tem, da bodo brezuvetno gojili samostojno novo prirodozuansko umetelnost življensko. Krščanski narodi so s pomočjo sicer maloštevilnih, to brezbrižno in mirno gle-narodnega goapodarstva, ki j«, «- najvišjo krepost. Duhovnom je ce- ,,atl' kako U 8 P1***«« napredno-eer črpalo vso svojo nun' iz sokov I j0 prepovedana ženitev, «>«» «8ti 1,1 znaMONti Pokriti rentni ča vseh drugih narodov. Toda snan-|vz»| oni, občini, ne smejo biti rovniki dobesedno govalec Jahve je razuma ideja gospodarske trdnosti in moči kot prvega predpogoja vsega življenja. Da zna .Jahve kot svetovni kapitalist s posredovanjem obresti delati tudi gospodarske čudeže, ji Židovstvo dokazovalo in dokazalo v tisočletjih. Židovstvo krepko korenini v resničnem življenju. Temu nasproti pa s«' izraža naj višja k iranska krepost v hlapčevski revščini, ki se mora potr pcžJjivo prenašati za bogato plači lo v nekem iluzoričnem življenju, ('¡m več krivic izvršijo v resničnem življenju nad izs«>savajo kri po-Ijudožr-t ud i domi- Ijenje krščanskih narodov c,.j. I 5,j'ji, z rešenim telesinn židovske stoletja strašno propadalo, s«' za- *? b»«m-človeka. Nasproti temu radi tega žalibog prav dobro razu- °,,MtoJ1l v *°h wt,,n» *** v ™<\n\ra me od sebi. Pri aamomorilnih l*los?°t *akriti «oap.Hlan.ki ljudakih idealih se pač ljudsko!wbI,kl' »' »"^ka aUtr(»|»«»fagija «la- pae življenje ne more lepo razvijati. Tako s«« temeljno naziranje o življenju in njegovih potrebščinah pri krščanstvu in Židovstvu razlikuj«^. Razlikujeta se pa tudi načina obojih življenskih naziranj, kak«» je zadostovati potreščinani. \' svetovni delitvi dela morajo krščanski narodi za goljufivo po y vračilo prenašati največje težave, • kristjanom Židom pa je pridržano res najholj- njegovi gospodje, tem bolj s«' mu|fo ne svetovne ekonomije (primerjaj | tu zgorej: 5. Mojzes 7, 17), mi si pa domišljujemo, da s«' prastara nekoč po celem svetu razširj«'iia š«'ga ljudožrstva omejuje dandanes le š«> na kanibalizem nekat«'rih indijanskih in zani«»rskih rodov. Moramo-li mirno trpeti, da se tnniijo običajna nacionalna ekt>-nomija, običajno pravoznanstvo in kakor s«' že imenujejo vse t«' bo «rodil« n. nn r r r in tudi misleca,IrJaviančnega in borznega ¿je, s vs" m križan, Nazarenee je neprekos-L. novinci in luV„,i nordI r ed! I Ji vi nlral kr-ščansk«'ga človeka. 1 Preidemo » j«> pac ■ no izjemo Anglosasov. T< sedaj se k večnim, prirmlna posledica vseh onih nrVd- X Vrst,,^dnrn,bà'ma,n ^ štorih j" Žid râ- veske vrste. Odpr.mo samo te-UulmMl in delavpn umrt¿k žjvljp. meljno knjigo židovatva, čitajmoLja, kriatjan pa okoVn in n^n o7 ,>o i i V. P°»f,avJu življeuaki nerodne!. Židovstvo j«' 27- >9 ob zgodovini s v.rjenjs : vzgajalo talent in genij gosn da Hog pa je vat varil človeka po krščanstvo pa pr«'pr,,s nos i , svoj! podobi, po božji podobi ga j Hpamet, hlape« žid se svoiih na' jr vstvanl kot moža in ženo. HI«. rdita rodovitna in množita se in obljudita zemlj njem stremi h deja- končnemu smotru, »•■iu«!!« m ooijuaiia zem jo ib «vni....... : ¡j-«*,, -i J, i» iT'»t"«iujt. „i,i a™: ribami v morju in pticami na nebu temu smotru KVi.tî ? l-ri tj». « «rc na zemlji. In nkol jo 1),>K: » I «.'„",-"¡"h"'".Ï. ". V""'" ''vlj'"skl1' tem vam ,1«,,, vw. ™o„£„X°¡^ ' «vohod- vRnnnvuwl! « i a koz vina znanost brez vred- zemlji in vsa drevesa s ïmên.k&T^t, 1 » ^ ^^^^oilslose a ur« \ « sa s semenskim | \\ laaenachaft) ne pozna teh smotrov in je celo ponoana na to jih ne pozna; najčistejši Ijati kot najsvetejšo pravdo? Kaj mora zares vsa človeška veda in vs«' znanje š«' nadalje služiti satanu, ki je v r«'sniei mnogo hujši, nego si ga je k«loj kdaj mogel do misliti T • • • V zgorajšnjeni smo spoznali bistvo vaevladajočega židovstva iz njegovih,funkcij. Židovska religija je zelo istinita čijeniea, ki nam nudi v naš«« svrhe mnogo boljših podatkov nego se«laj veljavne teorij«» a rasah. (Konec prih.) rastline, ki rasto milji ii sadom, to bodi vaša hrana!" Ka ko so pač življenski učitelji Židov skega naroda, skega naroda, ki so sestavili te stveno skon nió JH° "" predpis««, ljubeče skrbeli za svoje Z teh Jem^Hn rojake! V isti sapi, k«» govore^30Ll^?^ /nirotov lonii. r. ..._________________I . . •* lU(H Vso ost «la znan- zagotovljenju elementarnega nagona hrane, govore tudi o elementarnem spolnem nagonu. Kako na-ostale ziranjih temelje tudi svetovne lastnosti židovskega in krsčanakega tipa. Sedaj pa s, enostavno in globoko uvidejajof^TmM^l^ ^ da so temeljne nagonake moči vse- Jo» \r rabim« V , Upn° po<°-ga razvoja ljudstev prehrana in dovinskega"^ plojenje! In ravno na moškem dar lnhkn «i1Ja' ,n ypn' •polnem udu je hotel Jahve s krJSail y "a to vpra- vavim obrezanjem utianiti Židov-ll,.ij i^k i ,. Te,iki «motreni atvu neisbriani plemiški diplom ir-Vv™ 9 l ' . Ja ,veta ^anijo- židovstva, jo pa^ krščanska Amerika je bogata dežela. Združene «Iržave pripadajo 40,(KK),(KK) delavcem. Mexika pa 15,000.000 peonom. Ampak delav ci tega ne vedo, ali pa vedeti ne Čejo. • • • Dol s kralji in cesarji. Dol s kapitalizmom. To so pijavke in tatovi v človeški družbi. • • • Kadar ženske zahtevajo volilno pravico ali pa kakšne druge ugodnosti, takrat kapitalisti in njihovi podrepniki zaženejo hu-ronski krik, da prostor za ženske je v kuhinji in vzgajati deco. Dobro. Zakaj pa potem kapitalisti tirajo ženske v tvornice, kjer je samo v Z. D. nad 6,000.000 zaposlenih! Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice Cblcago. KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,00000 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J F. ŠTEPINA 8l agajnie Naée podjetje je pod nadzorstvom ««Clearing Houaa" čikaAkih h.nk torej je denar popolnoma ..gurno naloien. Ta banka t,r,v JL. «e postne hranilnice Zdr. držav. Zvràuje tudi denarni «ro^S vU1Du"i' Uradna ure od 8:30 dopoldne do 5:30 poldne * * > P o vi l-a a.lnvf a ja cl _______k__ je banka odprta do V ure zvečer. Denar vloien v naio banko nosi tri procente Ja pri naa denar naloten varno ln dobtčkanosno banka prevzema tudi ulo-omet 8. N. P. J. v torek in éetrtek Bodite uvejereni, da Conemaugh Deposit Bank 54 MAIN STR. C0WENAUCI, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne ulogre plačamo 4% obresti s. D. P. Z. ima svoj« novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. 5 pristnih pijai, Kranjski Brlajavac, OUtovIc, Tropinovec, Grenko Vino la ia to ao: Highllfe Btttera. Moja tvrdka ja prva ln edina alovenaka samostojna v Ameriki, ki importira tgana pijaie naravno^ iz Kranjakega. Naročite si poskuatni saboj, koUko stekleni« in katere pijade hoiete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi nI treba plačevati drazih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Pilita po cenik. A. HORVVAT, 600 N. Chlcago, st., JoUet, D1 Edini slovenski pogrebnik ¡¡ MARTIN BARETINČIČ 124 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. V presnim letih Velikokrat sliiimo, kako ao naii pradedje živeli in kako ao bili zdravi. 2iveli so vedno po zahtevah nanrve in brez vsake razkoinosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki iive v me stih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naie prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano Trinerjovo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse 74iostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, nosebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo eeli život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljio u porabo tega zdravila. V bolezni želodca V bolezni feter V bolezni čreves|a To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaia pomoč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi koie, zgubi moči, lenem životu, «gubi a peti ta in izgubi spanca. __DOBI 8e V LEKARNAH. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chlcago, 111. TRINKRJEV LINIMENT je prac* močko sdravilo, lakka s« * Maia z oljkin.m oljen,. Večkrat se pripeti, d. bolečin« v «dih site p* hTn mi licah prenehajo i« pri prvi .porabi Imejte ga vedno do«. pr'ProkLh d. j« lahko takoj rabite, ako je trebe ^ d*