RECICA LJUBNO TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU &siisimiiiiii§šiišiiiiilii!!!§!i!i!lfisiisiišssiiššiiišiiiiiššiimiis!liš!iiišiiišiiššlisšliimmiiiii!ill§lifišii!^ Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Samopostrežba Ljubija Tel. 831-058 NOVOLETNA PONUDBA: - pestra izbira buteljčnih vin, peciva in mesnih izdelkov Delovni čas: ob delavnikih 7.30 PONUDBA: - živila - pralna in čistilna sredstva - posoda - tekstil -plin - premog (rjavi in lignit) -18.00 ob sobotah 7.00 -12.00 vsak teden akcijska prodaja različnih artiklov po ugodnih cenah prodaja vseh vrst blaga na kredit 1 + 4(8% obrestna mera na ostanek dolga) in 1 + 6 (20% obrestna mera na ostanek dolga) pri takojšnjem plačilu nad 5.000,00 SIT - 3% popust možen nakup z M - kartico in čeki Poslovodkinja: Zdenka Bind OE &šmi£iŠIiiSii§ŠiSi§I!iiiiŠŠigSŠišiiMiiiii!IISilšŠSi!iSiiS!iiŠŠi!SŠii§!!iiŠiii!gmišŠŠšiiiiiŠimšiiiiiil!iiSŠig§ŠišM JTQ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PO NOVEM POSEBNE OBRESTNE MERE ŽE ZA VEZAVO OD 500 DEM NAPREJ Letne obrestne mere za devizno varčevanje DEM CHF ATS ITL USD devizna varčevalna knjižica 4,00% 5,20% 5,00% 6,00% 2,40% depoziti nad 1 mesec 6,80% 5,75% 6,60% 7,50% 2,50% depoziti nad 3 mesece 7,00% 6,00% 6,75% 7,65% 2,70% depoziti nad 6 mesecev 7,25% 6,20% 6,90% 7,80% 2,80% Letne obrestne mere za devizne depozite nad 1 leto Nemška marka Švicarski frank Avstrijski šiling Italijanska lira Ameriški dolar najnižji znesek vezave 2.000 DEM 1.800 CHF 14.000 ATS 1.800.000 ITL 1.400 USD letna obrestna mera 7,40% do 8,55% 6,40% do 7,50% 7,00% do 8,15% 8,00% do 9,35% 3,20% do 3,75% Opomba: - Najnižji znesek za vezavo depozita nad 1,3 in 6 mesecev je 500 DEM oz. enakovreden znesek v CHF, ATS, ITL in USD. - Obrestne mere za vezavo depozita nad 1, 3 in 6 mesecev ter depozita nad 1 leto so fiksne. - Višina obrestne mere za vezavo depozita nad 1 leto je odvisna od višine vezanega zneska. Vsem varčevalcem in poslovnim sodelavcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto NASLOVNICA NA OKREŠLJU Foto: M.Lenarčič KAZALO STR. TEK NA SMUČEH 4 PREDSTAVLJMO VAM: PRODAJALNO Z MEŠANIM BLAGOM IN OKREPČEVALNICO ZAVOLOVŠEK 4 ODPRTA PRODAJALNA AUTO PLUS V MOZIRJU 5 ZADNJA LETOŠNJA SEJA IZVRŠNEGA SVETA 5 PRIJETEN OBISK 5 SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA ZGORNJESAVINJSKE TURISTIČNE ZVEZE 7 VESELJE NA ČRETI 9 ASFALTIRANA CESTA V LEPI NJIVI 9 ZAKLJUČENA AKCIJA NOVIH TELEFONOV NA REČICI OB SAVINJI 10 "KAJ PA JE TEBE TREBA BILO" 11 RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE: 15 LET RIBNIKA IN DOMA 13 POZABLJENE MODROSTI 13 MAŽE IN KADILA 14 SKROMNOST, DAR DUHOVNE VELIČINE 16 LEPA TROFEJA 17 VOLILI SMO IN IZVOLILI: KLEPET DOMA Z MARIJO ROČNIK 17 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ 18 KRONIKA 18 STRELSKO TEKMOVANJE 20 PISMA BRALCEV 20, 21,22 . NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA 26 Zgornjesavinjčani smo na minulih volitvah kljub vsemu dobili svojega predstavnika v državnem zboru. Na podlagi nacionalne liste se je vanj uvrstil dr. Franc Zagožen, kandidat Slovenske ljudske stranke. Dr. Zagožen bo tako s funkcijo profesionalnega poslanca samo nadaljeval. Pri njegovem delu mu želimo obilo uspeha! Izteka se tudi leto 1992, ki je bilo za Savinjske novice v marsičem prelomno leto. Po kadrovski in organizacijski krizi konec leta 1991 so v letošnjem letu Savinjske novice spremenile zunanjo podobo in postale štirinajstdnevnik. Sodeč po odzivih je bila sprememba v glavnem sprejeta pozitivno, bila pa so, kar je popolnoma razumljivo, tudi nasprotna mnenja. Skozi celo leto smo si prizadevali odpravljati začetniške napake in iskali vedno sveže ideje za popestritev časopisa. Vzporedno s tem so se spreminjale razmere na tržišču, cene so naraščale, kar smo občutili prav vsi pri dnevnih nakupih v trgovinah. Trudili smo se, da smo stroške izdajanja obdržali na sprejemljivo nizkem nivoju; tako je celoletna podražitev za naročnike dosegla le 46%, ker je v primerjavi s porastom cen artiklov široke potrošnje precej manj. Ne glede na to je za nekatere postala naročnina preveliko breme in so se odločili za sprotno kupovanje na prodajnih mestih. Razumemo socialno stisko vedno večjega števila prebivalcev naše občine, zato se bomo v letu 1993 trudili, do bodo imeli naročniki Savinjskih novic večje in raznovrstne ugodnosti. Gibanju cen na trgu pa se kot vsi ostali seveda ne bomo mogli izogniti. Ob koncu mi dovolite, da vam v svojem imenu in v imenu uredniškega odbora zaželim prijetne praznike in uspešno, zdravo, skratka - srečno leto 1993! Franci Kotnik Drage občanke, spoštovani občani! Še nekaj dni in izteklo se bo leto, ki je prineslo vrsto pomembnih dogodkov tako v političnem, gospodarskem in pri marsikom tudi v osebnem življenju. Slovenci smo preživeli prvo leto v samostojni državi in opravili eno temeljnih človekovih pravic - izbrali smo si svoje poslance, ki bodo "krojili" življenje v naslednjih štirih letih. Upamo lahko, da smo se pravilno odločili in da bo našo odločitev pravilno razumel ves demokratičen svet. Verjamemo lahko, da bo novoizvoljena vlada kos nakopičenim težavam v gospodarstvu, da bo razvozlala zanko privatizacije družbene lastnine, dvignila socialni in duhovni nivo človeškega življenja in izpolnila še druge mnogoštevilne predvolilne obljube. Zgornjesavinjčani upamo, da bomo končno mirno spali v deževnih nočeh in da se bomo vozili po boljših cestah. Mnoga delovna mesta, ki se še danes tresejo kot šibe na vodi, naj postanejo trdna in naj dajo redni in dovolj velik vsakodnevni kruh. Nihče ni Božiček ali Dedek mraz, da bi lahko rekel, da tako bo. Vse to in še celo vrsto drobnih želja ima vsak od nas v srcu in enako želimo tudi svojemu najbližjemu v družini, sosedu, sodelavcu, znancu ali slučajnemu mimoidočemu. Naj bo to tudi moje voščilo vam ob prihajajočem 1993. letu, obenem pa vam želim zdravijo in osebne sreče ter blagoslovljene božične praznike in veselo Novo leto. Andrej Presečnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina stavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. o GOSPODARSTVO TOKmsmgzii Pred vrati je "starka zima". Upajmo, da bomo obdarjeni s snežno prevleko, ki jo v predelih Zgornjesavinjske doline še kako lahko izkoristimo za tek na smučeh. Zato tokrat nekaj o tem. Hoja in tek na smučeh imata že več kot stoletno tradicijo. V zgodovinskih zapiskih z norveškega so namreč prva, zares športna premagovanja določenih razdalj na posebnih pripomočkih, smučeh, omenjena že leta 1843. Tudi pri nas v Sloveniji poznamo športne smuči že dolgo, od konca prejšnjega stoletja (1888). Blaška planota in Vidovski hribi pa so poznali starosvetne smuči že veliko prej, saj je Valvazorjev zapis v Slavi vojvodine Kranjske star že tristo let. Vse kaže, da starosvetno blaško smučanje ni imelo neposredne zveze z modernim smučanjem in dolgo so bile smuči le praktičen pripomoček za gibanje po globokem snegu. Veliko pozneje so postale tudi športni rekvizit. Doslej smo za premikanje po snegu s smučmi poznali le pojem "tek na smučeh", v zadnjih letih pa vse pogosteje uporabljamo primernejša izraza "hoja na smučeh" in "sprehajanje na smučeh". Večina današnjega rekreativnega dogajanja na smučeh je namreč prej hoja in sprehod, kot pa tek. Že dolgo, predvsem pa v zadnjih letih, zdravniki in drugi športni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem zdravega načina življenja, uvrščajo hojo in tek na smučeh med najpomembnejše telesne dejavnosti, nekateri po zdravstvenem učinku celo na prvo mesto. Zakaj? Na smučeh hodimo, tečemo ali se sprehajamo po navadi v čistem okolju, velikokrat tudi v višinskih območjih. Smučar tekač je četveronožec, zato uporablja skoraj vse dele človeškega telesa in skoraj vse mišične skupine. Čim slabšo tehniko teka ima človek, bolj telovadi in to je seveda dodaten napor. Ker smo pozimi topleje oblečeni, se ob takem gibanju in premikanju tudi pošteno oznojimo - torej še ena korist za naše zdravje. Vrste ob žičnicah so dolge, pa tudi cene žičniških uslug zabeljene. Čedalje več ljudi se zato odloča za hojo in tek na smučeh. Oprema je veliko cenejša in tudi stroški za vožnjo so precej manjši. Predvsem pa je pomembno to, da v veliko krajšem času storimo za svoje zdravje precej več, kot z vožnjami po smučišču navzdol. Za preprosto "potovanje" na smučeh nam zadostuje dobro udrta smučina in raven teren; morda še kak prijateljski nasvet; če pa želimo dodatnega znanja in če se želimo naučiti mazati smuči, ko nam ne zadostujejo "narezane" smuči, je najbolje, da si privoščimo kratek smučarski tečaj. V enem dnevu se lahko naučimo vsega, kar je najbolj bistveno za prijetno sprehajanje po smučeh. Darko Repenšek, prof. SN: Kai ste delali prej, ko še niste bili privatna trgovka? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Kot trgovka sem bila zaposlena v podjetju Savinja Mozirje. SN: Kdaj ste potem prestopili v privatni sektor? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Začela sem meseca septembra 1989. V teh prostorih je bila trgovina že prej in bivša lastnica mi je ponudila lokal, ker je šla sama v tujino. Ponujeno priložnost sem izkoristila in ni mi žal. Predstavljamo vam: Prodajalno z mešanim blagom in okrepčevalnico Zavolovšek Nenavadne dolg naziv za majhno zasebno trgovinico, si mislim, preden vstopim v njene prostore. Prodajalna se nahaja v samem centru Gornjega Grada, ob glavni cesti proti Novi Štifti. Pozdravi me široko nasmejana lastnica lokala, Jožica Zavolovšek. SN: Povejte nam, ali imate trgovino in bife ali oboie skupaj? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Kot sami vidite, je okrepčevalnica, kije namenjena za stranke naše prodajalne, že po velikosti in režimu poslovanja zgolj dopolnitev prve in si drugačnega naziva niti ne zasluži. Je pa prijetna popestritev za potrošnike, ki se mudijo v naši prodajalni. Če jih je iz tega razloga kaj več, vsekakor služi svojemu namenu. SN: Kai ponujate v svoji trgovini? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Pri nas lahko stranke kupijo tekstil, vendar le lahko konfekcijo, igrače, kozmetiko, galanterijo, po naročilu pa še marsikaj drugega po želji strank. SN: Kaj lahko kot gostje dobimo v okrepčevalnici? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Tople napitke (čaj in kavo) in seveda brezalkoholne in alkoholne pijače. SN: Kakšen ie delovni čas prodajalne? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Delovni čas za prodajalno in okrepčevalnico je enoten: ob delavnikih od 9.00 do 20.00 in ob sobotah od 9.00 do 12.00. SN: Kakšne usodnosti nudite svojim strankam? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Naš adut so predvsem konkurenčne cene. Poleg tega je večje zneske odvisno od višine možno poravnati z dvema ali tremi čeki. Ne bom posebej poudarjala, da skušamo vedno čimbolj ustreči strankam. Pred obiskom v prodajalni lahko kupci dobijo informacije po telefonu 842 - 038. SN: Kai si obetate v prihodnjem letu? JOŽICA ZAVOLOVŠEK: Kar se tiče ponudbe prodajalne,uvajamo novost: prodajo izdelkov zlatarja Marjana Burnika iz Kamnika. Mojster zlatar bo v naši prodajalni prisoten tedensko vsak petek od 18.00 do 20.00. V tem terminu bo mogoče naročiti vse zlatarske storitve po konkurenčnih cenah. Sicer pa nimam viskoletečih ciljev. Želim si le, da bi še naprej poslovala tako uspešno kot do sedaj, merilo za to pa bo predvsem zadovoljstvo kupcev. Tekst in foto: KF Odprta prodajalna AUTO PLUS v Mozirju V soboto, 12. decembra je bila v Mozirju, v Grabnarjevi hiši odprta prodajalna Auto Plus, katere sedež je sicer v Celju. Prodajalna bo s svojo ponudbo avto - materiala prijetna popestritev za domače kupce. Njeno dejavnost bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk Savinjskih novic. Tekst: KF, Foto: Ciril Sem Zadnja letošnja seja Izvršnega sveta V četrtek, 10. decembra se je na zadnji letošnji seji sestal občinski Izvršni svet. Med ostalim je sprejel Odlok o začasnem financiranju javne porabe v letu 1993, poročilo o delu komisije za denacionalizacijo, analizo socialne varnosti v občini z vidika družbeno denarne pomoči in poročilo o odpravi posledic neurij v naši občini v letu 1990 in 1992. Več o posameznih tematikah bomo pisali v prvi številki Savinjskih novic v letu 1993. KF Prijeten obisk V predvolilnem času se je zgodilo precej formalnih srečanj, ki so se zgodila daleč od ljudi. Nasprotno tem dogodkom smo bili veseli obiska gospoda Tineta Vivoda, Slovenca iz Argentine. Srečal se je s člani Slovenskih krščanskih demokratov in nam osvetlil življenje Slovencev v Buenos Airesu. Na začetku je povedal, da je v klubu "pet", vsi smo ga začudeno pogledali. Povedal nam je, da je lahko v tem klubu vsak, ki ima pet otrok. Kako kljubovati asimilaciji v argentinskem velemestu? Predvsem z ohranjanjem krščanskih vrednot, kulturo in neizmernim čutom za Slovenstvo in pripadnost narodu. Dvajset tisoč članov šteje društvo "Zedinjena Slovenija", katerega predsednik je gospod Vivod. Omembe vreden podatek govori, da njihova skupnost izda vsako leto več knjig kot vsa Slovenija. Slovenci po svetu so zelo ugledna manjšina, ljudje, ki jim lahko zaupajo, jih cenijo in imajo ugled, ker so delovni in nikoli ne pozabijo svojih korenin. Čudovito je bilo poslušati gospoda Tineta Vivida. Tekst: Jure Repenšek, Foto: C. Sem »V-UJg7 crttv*) L I T I K A Vsem volilkam in volilcem, ki ste oddali svoj glas za ZDRUŽENO LISTO, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vam obenem želimo SREČNO, ZDRAVO IN PREDVSEM MIRNO LETO 1993! Tudi vsem ostalim občankam in občanom želimo v novem letu vse dobro! PREDSEDSTVO SDP MOZIRJE r Volitve so za nami. Uspeh Liberalno -demokratske stranke je zaslužen. V državnem zboru bo 22 naših poslank in poslancev. K njihovi izvolitvi ste s svojimi glasovi prispevali vsi, ki ste volili LDS. Zato se vam v našem imenu in v imenu našega kandidata Radeta Rakuna za zaupanje toplo zahvaljujemo. Vsem občanom pa želimo vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 1993! LIBERALNO - DEMOKRATSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR MOZIRJE s.’!., uJ . : vlaDNC' povcume ' J~| Wrj NOVOLtTNO j n* VUC. / .. r .'T! r/.v! rA> Mili 1,1 ■* OGLASI lllllg iMi 8i8SSBiiRi5B*?S®RS!B¥RSiS5¥B»8l«RS85!iR»R5SR5i»¥SSa5S8SS8¥RRfi5¥BaB¥8B8?!:B » x Ljubno ob Savinji ; URARSTVO j Prodaja ur, izdelkov za hobi, igrač ; Marija Šerbela - Rupnik ° Tel: 063 841 084 jj v • * MARSIČEMU SE MORAMO ODREČI, TODA SREČNIM OTROŠKIM OČEM SE t NE ODREČEMO NIKOLI! PRIDITE K NAM IN NAŠLI BOMO KAJ, KAR BO J PRINESLO VESELJE V VAŠ DOM! « Poiskali bomo med: v - kvalitetnimi urami vseh vrst, * - igračkami LEGO, BARBIE, TOMY in drugimi, J - sestavljivimi in že sestavljenimi modeli in maketami letal, avtomobilov, ladij, >■ - TV video in žepnimi igricami, žepnimi kalkulatorji in celo računalniki Commodore. £ VAŠE NOVO LETO NAJ SE ZAČNE Z VESELJEM, KER PA SE PO JUTRU DAN > POZNA, BO VESELJE PRI VAS VSE LETO! 't < Obiščite nas in SREČNO ’93 VSEM! \ SJ?»$RRS$RR»$R8»$RX»iRR8H>Bi:»$BX»SRS?»SRX»iBR»$RXi5iB5i»iBJiŽ Oj lO o1 PRODAJALNA GAMS ROMANA BENDA MOZIRJE Vam želi vesele božične praznike in uspešno novo leto 1993! £o EPSI Nazarje razpisuje natečaj za izdelavo spominkov in borzo idej za spominkarsko ponudbo v Zgornji Savinjski dolini Namen natečaja: Z natečajem in borzo idej želimo pridobiti čim več izdelkov in predmetov naše dediščine in sodobne ustvarjalnosti, ki bi lahko služili pri načrtovanju spominkarske ponudbe Zgornje Savinjske doline in Logarske dolina. Kaj vse pride v poštev: Predvsem ne razni "poskusi" spominkov ampak izdelki in predmeti, s katerimi danes živimo ali pa so del našega zgodovinskega spomina. Šele strokovnjaki bodo na osnovi analize in študija posameznim izdelkom ali le vašim predlogom in idejam, dodali vse tisto, kar jih bo usmerilo v njihov spominkarski značaj. Zato imate zares široko področje možnosti, od domače obrti, kulinaričnih izdelkov, domačih žganj in zeliščnih napitkov, od izdelkov domače industrije in obrti, lokalnega mojstrstva in rokodelstva pa tudi predmetov, ki nam ležijo v družinskih arhivih ali zapuščini na podstrešjih... Sprejeli, ocenili in nagradili bomo tudi posamezne ideje, ki jih za to področje predlagate v pisni obliki, s pomočjo risbe, fotografije ali načrta... Pa morda še kaj, kajti vsega tudi ne nameravamo že v naprej zapisati, saj pričakujemo predvsem vaše predloge, ideje, rešitve, izdelke, prototipe itd. Natečaj traja od 25.decembra do februarja 1993. Zadnji rok za oddajo izdelkov in idej je petek 26.februar 1993. Vse izdelke in predloge idej pošljite po pošti ali osebno prinesite na naslov: EPSI d.o.o. 63 331 Nazarje, Savinjska c.4 Prispele izdelke in predloge idej bo ocenila strokovna komisija pod vodstvom dr.Janeza Bogataja (Mlaj - Institut za raziskave in promocijo kulturne dediščine Slovenije, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta-oddelek za etnologijo). Rezultati natečaja bodo objavljeni v Savinjskih novicah in na javni prireditvi. Najboljšim izdelkom in predlogom idej bomo podelili tri denarne nagrade in sicer: 1. nagrada: 10 000,00 SIT 2. nagrada: 5 000,00 SIT 3. nagrada: 3 000,00 SIT Teizem po meri človeka V Zgornji Savinjski iCotini pomeni tudi žlahtnejšo ponubo Vsega, kar znajo njeni prebivalci narediti in ponuditi. Zato sodelujte V natečaju. Seja Izvršilnega odbora Zgor nj esavinj ske turistične zveze Na svoji zadnji seji v tem letu (16.dec.) je IO ZSTZ na osnovi razpisa za SLOGAN obravnaval prispele predloge. Na natečaj za SLOGAN Zgornje Savinjske doline je prišlo 52 predlogov. Po temeljitem premisleku se je IO ZSTZ odločil za predlog Antona ACMANA iz Šmihela "DOŽIVETJE GORA, GOZDOV IN VODA". Njegov predlog ne favorizira nobenega predela Zgornje Savinjske doline, ne spominja na obstoječe slogane v Sloveniji, poudarja naravne elemente (gore, gozd in vode) na katerih temelji turistična ponudba našega območja, v prostor postavlja človeka ("doživetje"), ki vsak po svoje lahko doživlja naravo, poziva k življenskemu sloganu "nazaj k naravi", dopušča veliko ustvarjalnih možnosti za grafično predstavitev, možno ga je razdeliti na tri samostojne slogane (če hočemo poudariti le en naravni element) "doživetje gora", "doživetje gozdov" in "doživetje voda", poleg tega pa imajo vsi trije naravni elementi skupen imenovalec "zeleno barvo" in lahko slogan uporabljamo tudi v obliki "DOŽIVETJE V ZELENEM" kot nadaljevanje "osnovnega slogana" pri grafičnih rešitvah. Poleg tega slednja izpeljanka še bolj poudarja "ekološki" vidik turizma, ki na turističnem trgu dobiva vedno večjo veljavo. Z omenjenim izborom slogana seveda ne zanikamo kvalitet ostalih prispelih sloganov, vendar odločiti se je bilo potrebno za enega. Vsem se za sodelovanje zahvaljujemo. Že v prejšni številki je bil objavljen znak turizma v prihajajočem letu 1993, ki je proglašeno za LETO TURIZMA. S tem želimo poudariti vlogo turizma v okviru Slovenije, prav tako pa tudi njegovo mesto pri nadaljnem razvoju Zgornje Savinjske doline. vs Slovenija vet0 93 Zgornjesavinjska turistična zveza zeli vsem občanom, še posebej pa turističnim delavcem, v prihajajočem letu turizma ’93 veliko delovnih uspehov pri turističnem uveljavljanju Zgornje Savinjske doline. HOTEL TURIST MOZIRJE VABI NA SILVESTROVANJE V TURISTU 31.12.1992 ob 20.00 BOGAT SILVESTRSKI MENU IGRA ANSAMBEL JOŽETA ŠUMAHA IN NA NOVOLETNI PLES V MOZIRJU 1.1.1993 OB 20.00 Z ANSAMBLOM JOŽETA ŠUMAHA REZERVACIJE NA TELEFON 831-022 alj na recepciji hotela VSEM GOSTOM IN OBČANOM SAVINJSKE IN ZADREČKE DOLINE ŽELIMO SREČNO 1993 GIP" VEGRAD "VELENJE Prešernova 9 a p.o. VSEM OBČANOM, INVESTITORJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER MIRNO IN USPEŠNO 1993 LETO Vam zeli prijetne božične praznike in srečno novo leto 1993! o 9 Kako velika pridobitev so telefonski priključki za posamezne kmetije na Čreti, verjetno ni treba nikomur posebej razlagati. Zato se ne gre čuditi veselju domačij Rebernik, Kraple, Završnik, Jugovnik, Zakrajšek, Zahojnik, Špan in Javoršek, ki so s telefoni dobile hitro in neposredno zvezo z dolino in svetom. Deveti priključek v tej akciji so dobili planinci iz Vranskega v svoji postojanki. Vse skupaj se je pričelo že pred davnimi desetimi leti, ko so plačali prvi obrok za izgradnjo telefonskih vodov. Od tedaj pa do letošnjega junija je bilo storjenega marsikaj, pa vendar se zadeva nekako ni premaknila z mrtve točke. Vse niti organizacije je takrat prevzel v svoje roke Anton Bitenc iz Nazarij, ki si je kot izkušen vodja gradbenih odborov v KS Nazarje upal ugrizniti v kislo jabolko. Uspelo mu je pripeljati na Čreto pristojne strokovnjake PTT podjetja iz Celja, ki so na osnovi ogledov izdelali predračun v višini 160.000 DEM'. Velikansko vsoto so domačini uspeli bistveno znižati na račun lastnih izkopov in zasipanja jarkov. Polaganje kabla je kot izvajalec del vršil zasebnik Franc Pohorič, ki je s kvaliteto in hitrostjo dela tudi pripomogel k manjšim stroškom. Potem, ko je bilo 22. oktobra izvršeno količenje trase, je bilo že po treh dneh dela izdelanih 1200 m izkopov, kar je svojevrsten dokaz hitrosti izvajanja del. Le-ta so kljub občasno slabim vremenskim pogojem neprestano potekala in 1. decembra so bili telefoni tudi priključeni. Zanje je bilo potrebno 4.700 m zemeljskih vodov in 1.900 m zračnih. Opravljenih je bilo 3.100 prostovoljnih delovnih ur in 200 strojnih ur. Pri ročnih delih so domačinom pomagali gasilci GD Gorica ob Dreti in planinci z Vranskega. Z bagerjem sta jim pomagala JP Komunala Mozirje in Gozdno gospodarstvo Nazarje. Ne pozabljajo pa se zahvaliti še podjetju PAP Ljubljana in Elektro Celje. Ob priložnostni slovestnosti 15. decembra, ki se je je poleg predstavnikov izvajalcev in KS udeležil tudi predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik, so se družinski člani vseh kmetij, ki so dobile telefon, vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji zahtevnega projekta, še posebej vodstvu KS Nazarje, prisrčno zahvalili za njihovo pomoč. Družabno srečanje, ki je temu sledilo, je stkalo še kakšno pristnejšo človeško vez. Akcija sama pa ostaja kot trden dokaz, da medsebojno razumevanje ljudi ne pozna prostorskih meja (kmetije so namreč porazdeljene v 3 krajevne skupnosti: Nazarje, Vransko, Braslovče) niti časovnih zaprek (operativni del akcije je bil izveden v rekordnih 35 dneh). Tekst in foto: KF Asfaltirana cesta v Lepi Njivi v Ce koga od starejših prebivalcev Lepe Njive vprašate, kako dolgo so čakali na kvalitetno cestno povezavo z Mozirjem in Šoštanjem, vas bo odgovor presenetil: od leta 1954. Vsa ta leta so si vaščani Lepe Njive cesto sicer želeli, vendar so bili ves čas bolj ali manj ob robu dogajanj v občini, tako kot so tudi geografsko. Prva povezava na obe strani je bila vzpostavljena leta 1965. Kasneje je bila cesta še dvakrat rekonstruirana in pred približno dvajsetimi leti usposobljena tudi za promet nekoliko težjih vozil. Na neprestano iniciativo domačinov je bil leta 1989 asfaltiran prvi odsek ceste na relaciji Pezdel - kapelica v dolžini 2 km. Neurje novembra 1990 je na cesti povzročilo ogromno škodo, ki je bila nato z visokimi stroški odpravljena. Leta 1991 se je Lepa Njiva prijavila na republiški razpis za izgradnjo infrastrukture na demografsko ogroženih območjih. Vloga je bila pozitivno rešena in iz tega naslova je prišlo 1.500.000 SIT. To je bilo za takšno dolžino ceste seveda bistveno premalo, zato so jim v Ljubljani dovolili vlogo ponoviti. Letos so tako dobili še preostanek in skupni znesek je narasel na 9.000.000 SIT. Navedena sredstva je bilo možno koristiti le pod pogojem, da zagotovijo tudi lastna. Tako jim je uspelo združiti sredstva za podlago ceste po naslednjem ključu: krajevni Na tem odseku je bil prej strm, v zimskem času marsikdaj neprevozen klanec gradbeni odbor 1.500.000 SIT, Izvršni svet SO Mozirje 2.500.000 SIT, KS Mozirje 1.260.000 SIT in JP Komunala Mozirje 2.500.000 SIT. Poleg tega so krajani sami izvršili vse prevoze 6.600 m3 materiala na razdaljah do 1 km. Sami so opravili vsa ročna dela na cesti, drenažah, kanalizaciji in jaških. Če za ilustracijo navedemo, da j& bilo drenaž 1800 m, cestnih propustov 33 kosov, si lahko predstavljamo, kakše ogromne napore je terjalo to delo. Krajani so poleg tega sami zagotovili gramoz za podlago in izvršili prevoze cevi, jaškov in betona. V ta namen je bilo tako opravljenih cca 8.000 delovnih ur. Po izračunu je bil prispevek vaščanov v znesku 6.148.000 SIT. Asfaltiranje ceste je v končni fazi naneslo 11.325.600 SIT, razliko nad 9.000.000 SIT je nadomestil IS SO Mozirje. Vrednost investicije je tako presegla 24 milijonov tolarjev. Dela na cesti so se pričela 3. septembra, 3. decembra je bilo vse gotovo - vključno z utrjevanjem bankin. Danes se skozi Lepo Njivo peljete udobno in relativno hitro. Kvalitetna cestna povezava s Šaleško dolino je veliko bolj pomembna,kot je to vidno na prvi pogled. Le znati jo bo treba izkoristiti. O tem pa nas lahko kaj malega s svojo delavnostjo in skromnostjo poučijo vaščani Lepe Njive. Ob njihovi najnovejši pridobitvi jim lahko samo čestitamo! Tekst in foto: KF ZAKLJUČENA AKCIJA NOVIH TELEFONOV NA REČICI OB SAVINJI V KS Rečica ob Savinji sc? v začetku meseca decembra s priključitvijo zadnjih desetih telefonskih naročnikov zaključili večletno akcijo razširitve telefonskega omrežja. O poteku Franc Benda akcije smo povprašali predsednika gradbenega odbora, Franca Benda: "Akcija se je pričela že leta 1988, vendar je bila naslednjega leta prekinjena. Do tedaj zbran denar je bil vrnjen plačnikom, vendar so le-ti obdržali telefonske številke. Na iniciativo krajevne skupnosti smo nato pristopili k nabavi telefonskega kabla v lastni režiji in k samostojni izdelavi izkopov za telefonske vode. Na ta način smo uspeli znižati ceno telefonskega priključka s 7.000 DEM na 3.500 DEM. V ta namen je bilo opravljenih 3.300 neplačanih delovnih ur in 2.100 delovnih ur, ki so jih naročniki dobili plačane. V sklopu akcije je bilo priključenih 163 novih naročnikov, od katerih jih je 125 vezanih na centralo v Mozirju, ostali pa na centralo na Ljubnem. Na ta način se je število telefonov v krajevni skupnosti, ki šteje 2.500 prebivalcev, povzpelo na 407, kar pomeni, da ima telefon sedaj že vsak šesti krajan. S tem pa vse možnosti še niso izčrpane. Na območju Rečice, Spodnje Rečice in Prihove so telefonske številke še na razpolago, ni pa interesentov zanje, kar je očitno posledica padca kupne moči". Franc Benda je tudi pojasnil, da je bil gradbeni odbor sestavljen iz predstavnikov zaselkov, ki so vodili akcijo plačil in delovnih aktivnosti. Na ta način je bila dosežena dobra povezava z naročniki. Zdaj, ko je akcija končana, ugotavljajo, da je bila uspešna in kar je najvažnejše -zadovoljni so tako izvajalci kot tudi naročniki. Tekst in foto: KF TO^AVF^TtiiEfO^Stl^gA ZA KjEČICO OB SAVINJI MARKELJ STOJAN, Spodnja Rečica 63 831 823 9 9 Izobraževalna organizacija za Izobraževanje odraslih DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE Savinjska cesta 2 63331 NAZARJE Delavska univerza Mozirje, obvešča vse zainteresirane, posameznike, obrtnike in podjetja ter druge zainteresirane, da bo v tekočem izobraževalnem obdobju izvajala naslednje izobraževalne oblike: A) TEČAJI IN DRUGE OBLIKE FUNKCIONALNEGA USPOSABLJANJA TER IZPOPOLNJEVANJA: - varstvo pri delu - osnovno in obnovitveno za vse stroke in stopnje zahtevnosti (za neposredne delavce do vodstvenih in vodilnih delavcev); - tečaj za varno delo s traktorjem In traktorskimi priključki; - tečaj higienskega minimuma - osnovne in obnovitvene; - tečaj za viličariste, za upravijaice avtodvigai; - tečaj za upravijaice težke gradbene mehanizacije; - tečaj strojepisja (primeren tudi za delo na rčaunalniku); - tečaj krojenja in šivanja (začetni, nadaljevalni, ki že omogoča zahtevnejšo samostojno pripravo garderobe); - jezikovni tečaji - nemškega, angleškega jezika (začetni, nadaljevalni, osvežitveni); - gospodinjski (kuharski) tečaj - za mlade in starejše, moške in ženske; - tečaj za čuvaje premoženja, prenašalce večjih vsot vrednosti -gotovine; - tečaj za upravijaice centralnega ogrevanja-, B) Osnovna šola za odrasle C) Posebej želimo opozoriti na novi verificirani program za RAČUNOVODJO Cilj usposabljanja po tem programu je poleg splošnih ciljev izobraževanja še zlasti: - usposabljati vodje oddelkov računovodstva v velikih poslovnih sistemih; - usposabljati za samostojno opravljanje računovodskih in finančnih del v manjših in srednje velikih podjetjih; - nuditi izpopolnjevanje znanj s področja ekonomije, računovodstva, financ in računalništva. Pogoj za vključitev v program je zaključena katerakoli popolna srednja šola. D) Še vedno zbiramo informativne prijave za vpis v srednje šole, naslednjih usmeritev: 1. STROJNI TEHNIK- nadaljevalni program (2-letno šolanje), 2. STROJNI TEHNIK- 4 - letno šolanje (vpis v 1. letnik) 3. LESARSKI TEHNIK - nadaljevalni program (2-letno šolanje), 4. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - vpis v 1. letnik (4-letno šolanje) 5. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - vpis v 2. letnik (za absolvente IV. stopnje trgovske usmeritve) 6. TRGOVINSKI POSLOVODJA - nadaljevalni program (2-letno šolanje) Za vse navedene izobraževalne oblike se lahko prijavite na DELAVSKI UNIVERZI Mozirje v Nazarjah, Savinjska c. 2 (v Delavskem domu) osebno ali po telefonu na št. 831-962 ali 831-938 vsak dan od 7. do 15. ure, v sredah do 17. ure. Tistim, ki so se evidenčno, za posamezno učno obliko že prijavili, se ni potrebno ponovno prijavljati. Ko bo za posamezno učno skupino dovolj prijav, bomo kandidate pismeno povabili na uvodni sestanek. Vse dodatne informacije lahko dobite na našem naslovu. "Kaj pa je tebe treba bilo" Nič bogokletna misel ni skrita za gornjim naslovom, pa vendar v realističnem sorazmerju s Prešernovo pesmijo istega naslova, poanta skupnega imenovalca o katerem želim majhnih besed spregovoriti. Slovenci smo kot narod dosegli, če ne kar presegli sanje, če si smem privoščiti metafore svojih dedov. Vsak dan se želimo postavljati v bok primerjalno s svetovnim in evropskim merilom. Našo deželo krasijo številna lepa mesta, cerkve, gradovi in kaj še vem kakšni kulturni objekti, kateri se razgrinjajo pred nami kot humane lepote. Vse to in še veliko več zasluži svoj obstoj in poveličanje že zaradi zgodovinskega obstoja in spomina. Nekaj povsem drugega, torej tisto, kar naj bi našlo primerjavo v naslovu, pa je kultura vsakdana, kultura umetnosti in prosvete, iz katere se kristalita (upajmo) način in vsebina človekovega življenja. Ta kultura - človekovo miselno delo naj pooseblja duhovno svobodo. Žal, trdno sem prepričan, da pa pri vsem prednjači predvsem ljubiteljska kultura, ki je produkt preprostih talentov in dejanj. Poglavitno vodilo oziroma namen te kulture je vzpodbujati ustvarjalce v njihovi nadarjenosti na temelju medsebojne odvisnosti, v kateri kultura in družba nedvoumno poosebljata ta prostor kot skupni oder ponudbe in povpraševanja. Ponudba kot ustvarjalni, povpraševanje kot materialni pol iste celote, v popolni (skoraj) medsebojni odvisnosti. Prav gotovo so žarišča snovanja prisotna tam, kjer so jasne programske vizije volja in nenazadnje močne osebnosti sposobne stati za projekti, katerih sadove slej ko prej uživamo vsi. Poenostavljeno rečeno, razen družbene ureditve se v kulturi ne dogaja nič pretresljivo novega, govorim strogo o ljubiteljskem udejstvovanju. Vedno znova so odveč prepiri in tehtanje argumentov za večji ali manjši tolar vrednot kulturnega preživetja, ki ni sama sebi namen, prej breme. Spoznanje, da jo rabimo, kadar je ne rabimo, je pot k osnovnemu koraku njenega dostojnega preživetja. Zatiskanje oči pred resnico, da je kultura zgolj duhovna dobrina, namenjena vsem, kar seveda ni sporno, potencira nepripravljenost pogledati dejstvom v oči. Mecen kulturi ni in ne sme biti zgolj individualni odjemalec njene ponudbe. Sicer pa, kakor seješ tako žanješ. Varujmo se torej kulturnega razvoja, ki bo temeljil zgolj na ustvarjalni bazi, ki pa mora biti prevladujoča, medsebojnih pričakovanj. Besede, podane zgolj v razmislek celoti. Edi Mavrič , p | l-lotnil< g Celje jf I I I k I Našim potnikom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in I li i 1 srečno novo I | 1 šiite L I I J /fr. 3] °i gostišče GQAD VRBOVEC Vam želi vesel Božič in srečno novo leto 1993! m t£ ¿y m Trgovina TADI Gornji grad v Zeli vsem vesel Božič in srečno ter zdravo novo leto 1993! _ü ii ZDRUŽENJE ŠOFERJEV m? IN AVTOMEHANIKOV 63330 MOZIRJE Vsem članom ZŠAM Mozirje želimo vesele praznike in varno vožnjo v letu 1993! /o w /Manjša? Ura 88, @®BC3DD (HJMD ® Priporočamo se s svojimi uslugami in želimo občanom Zgornje Savinjske doline vesel Božič in srečno novo leto 1993 C JAVNO PODJETJE KOMUNALA p.o. Mozirje Vsem občanom Zgornje Savinjske doline želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1993 Kolektiv J P Komunala Mozirje Ribiška družina Mozirje: 15 let ribnika in doma Mozirski ribiči smo letos praznovali obletnico otvoritve ribnika in ribiškega doma. 15 let res ni tako dolga doba, vendar je za našo organizacijo, ki od leta 1955 deluje kot samostojna ribiška družina v direktni povezavi z Ribiško zvezo Slovenije, pomembno obdobje. Leta 1969 sta predsednik družine Franc Pogelšek in njen tajnik Franc Breznik začela razmišljati o gradnji ribnika, s katerim bi se popestrila ne samo ribiška ampak tudi turistična ponudba. Našla sta primemo lokacijo v gmajni na desnem bregu Savinje, ki je bila gosto zaraščena, v njej pa je bilo precej gramoznih jam. Po predhodnih razgovorih z Vodno skupnostjo in občino Mozirje so dela stekla leta 1971 in bila zaključena 1974. Vendar ribnik ni bil dan v uporabo, saj smo potrebovali tudi svoj ribiški dom. Ta je bil zgrajen v treh letih in predan svojemu namenu 12. septembra 1977. Ideja se je v vseh minulih letih pokazala koz smotrna in upravičena. V 15 - ih letih je bilo prodanih preko 9.000 dovolilnic turistom, naši člani pa so si pridobili s tem pravico do 5 lovnih dni letno. Danes lahko člani ribarijo v Savinji in Dreti 10 dni, 5 pa v ribniku. Če želi naš član loviti v ribniku več dni, kot je navedeno, si mora kupiti dnevne dovolilnice. Na ta način skušamo očuvati ribji fond v odprtih vodah. V tem času smo v ribnik vložili 20 ton krapov, 21.000 kosov mladic šarenke, preko 1.500 podustov, 2.900 linjev in ogromno število manjših rib, pa tudi lepo število amurjev, ki čistijo dno ribnika od zarasti. V teh 15 - ih letih so člani in turisti po naši evidenci uspeli upleniti preko 15 ton krapov in preko 2.500 kg drugih vrst rib. Vsa navedena vlaganja so bila uspešna do prve povodnji leta 1980, ko je odplavilo cca 50% vsega vložka v ribniku. Vse smo nadomestili, vendar nam je povodenj leta 1990 odplavila popolnoma vse, škoda je bila dejansko neprecenljiva. Ribnik smo leta 1991 s pomočjo javnega podjetja Komunala Mozirje uspeli obnoviti in ga ponovno naseliti z ribami, kar pa ne moremo trditi za Savinjo in Dreto s pritoki, saj nam je družba povrnila le cca 10% ocenjene škode. Predvsem od tega je odvisna usoda sanacijskega vlaganja in tudi tovrstne turistične ponudbe. Na skupščini RD so bili članom podeljeni znaki za ribiške zasluge RD Mozirje in priznanja Ribiške zveze Slovenije. Plaketo RZS je prejel dolgoletni tajnik in soustanovitelj RD Mozirje Franc Breznik. Plaketo Ivana Franketa, najvišje ribiško priznanje, pa je prejel dosedanji predsednik Franc Pogelšek. Podjetje Elkroj Mozirje je prejelo priznanje RZS Red za zasluge II. stopnje z zastavico RZS, za ekološko čisto proizvodnjo. Franc Pogelšek Pozabljene modrosti Le malo naših bralcev ve, da je Fran Kocbek, veliki planinski organizator, učitelj in javni delavec, zbral reke in razne pregovore, ki jih je leta 1887 založil Anton Trstenjak v Ljubljani. V predgovoru opisuje Kocbek svoja dolgoletna prizadevanja za ohranjanje ljudske modrosti, tudi na nas je, da jih ne pozabimo. Kaj je zapisanega pod poglavjem "Vremenska prerokovanja v obliki pregovorov" za mesec december (gruden): 12. Gruden. Jasno in svetlo če sveti večer (24.), letina prav dobra se rada primeri; sveti večer če oblačno, temno, žita bo prazno k letu gumno. O božiču (25.) za steno, o veliki noči za pečjo. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Sveti dan vetrovno, k letu bo sadje polno. (Je otroci nedolžni (27.) so oblačni, k letu ne bodo kruha lačni. Ako so grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Božični dež uzame rež. Božič pride, zima odide. (Je na Stefanje burja buči, trla prihodnjič nič kaj ne obrodi. (Je vidiš rimsko cesto sveto noč čisteje sijati, dobremu letu se prihodnjič smeš nadejati. (Je zmrzlo zemljo sneg zapade, snopja bode velike sklade. Dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem. Dež na Stefanje obeta le malo žita prihodnjega leta. Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Grudna suh veter če piska, to je po navadi suho pomladi, suša po leti pritiska. Kadar začne dan se povračati, jame i mrzleje prihajati. Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Kolikor se ivja o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto na drevju visi. Mnogo snega, mnogo sena. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Od božiča do sv. Treh kraljev ce nastaje gosta megla, bode veliko nevarnih bodljajev in še drugih bolezni doma. Polna luna blizu božiča južno zimo nam zapriča. Pred božičem moča toliko ne škoduje, kakor če po Svetkih dalj dežuje. Prvi teden huda zima, osem tednov^ne odkima. Ce zmrzlina grudna se ne otaje, še prosinca hujši mraz , nastaje. Svetle božične noči kaste z žitom temne, temne božične noči pa svetle kašte puste. Veter sveti dan obeta dosti sadja drugega leta. * A. Videčnik V prejšnjem sestavku smo bralcem predočili način opisovanja raznih zdravilnih rastlin. Seveda je to le delček celotne vsebine, ki se posveča raznim rastlinam, uporabljenim v ljudskem zdravilstvu. Vsekakor je Strgarjev zapis v tem pogledu zelo popoln, vendar pa ob tem ne kaže prezreti, da smo Slovenci uporabljali v zdravilne namene preko 500 raznih zelišč, kar je v primerjavi z drugimi narodi Evrope izredno veliko, lahko celo trdimo, da smo blizu samega vrha v poznavanju zdravilnih rastilin. To nam priznavajo tudi tuji strokovnjaki. Tokrat bo beseda o raznih mazilih in kadilih, ki so jih naši predniki s pridom uporabljali. Marsikaj je že tonilo v pozabo, čeprav so ljudje v tistih davnih časih imeli le domača zdravila na voljo in nasvete domačih zdravilcev. Brinova žauba Priporočali so jo za "flus" v rokah in nogah, za celjenje kosti in za posledice vročinskih bolezni ("ki pridejo od mraza"). Za besedo flus ne najdemo prave razlage, vendar pa lahko v tem primeru domnevamo, da gre za "trganje" v rokah in nogah. Naberi zelene brinjeve jagode in prav toliko brinjevih enoletnih vršičkov, oboje zreži oziroma jagode stolči. Temu dodaj dobrega žganja in kupaj zlij v kozarec, ki ga dobro zaprtega postavi preko noči v klet. Naslednji dan dodaj "nesprano" maslo in pusti vreti, da žganje izpuhti, ko se ohladi je mazilo primerno za uporabo. Oteklinska žauba ("priviligirana") Z izrazom "priviligirana" je po vsej verjetnosti Strgar želel poudariti vsestransko uporabnost mazila, ki je po njegovem odlično celilo rane in blažilo vse vrste oteklin. Vzemi 2 pesti trtnega listja, dve pesti korenja hudičevega odgrizka, 4 pesti ajbeža, 2 pesti dobre misli, 3 lote spranega masla, 1 lot voska in 13 jajčnih rumenjakov. Rastline drobno sesekljaj in jih take dodaj raztopljenemu maslu, to naj potem počasi vre, da se sok rastlin temeljito izluži. Temu potem dodaj rumenjake in raztopljen vosek, ko se ohladi, hrani v zaprtem loncu (posodi). Pred uporabo mazila za obliž, je treba zmes ogreti in toplo namazati na krpo. Petlarska žauba Zakaj imenuje Strgar to mazilo "petlarska" lahko le domnevamo, nikakor pa ne bi smeli trditi, da ima smiselno povezavo z berači, ki so jim tedaj rekli "petlarji". Vsekakor je zanimivo, da se je neko mazilo tako imenovalo. Služilo je za obliž pri vročinskih boleznih, bolečinah vratu in drugih delih telesa. Naberi kuženco (kužnica, volčja jagoda) in to kakih 10 lotov teže, toliko tudi zelenega brinja, 5 lotov kopriv, 5 lotov jagnetovih jagod, vsako izmed rastlin stolči posebej in nato primešaj zmesi 1 funt toplega masla. To mora stati kakih 14 dni, nakar se prekuha in je primerno za mazilo. Iz navedenega lahko sklepamo, da so to zmes uporabljali tako za mazilo, kot tudi za obliže. Žauba za garje Znano je, da je ta bolezen tiste čase hudo razsajala, saj ljudje o osebni negi (higieni) niso kaj prida vedeli, še manj pa so verjeli, da telesna umazanija povzroča razne kožne bolezni, če že ne moremo v vseh primerih trditi, da nesnaga povzroča, pa vsaj pripomore k razvoju raznih bolezenskih nevšečnosti. Vzemi kos slanine, malo nespranega masla, obje dobro prekuhaj (cvri), temu potem dodaj za groš stolčenega žvepla in to ponovno kuhaj. Mazilo je treba uporabiti zapored do šest krat, obleko pa je treba temeljito oprati. Da so priporočali pranje obleke, kaže na poznavanje prenašanja bolezni, tudi kopanje so po uporabi raznih mazil priporočali, ker so očitno poznali kvarne učinke nekaterih mazil na kožo. Proti garjam so uporabljali še mazilo iz kapucinskega prahu in masla, baje je bil ta pripomoček zelo učinkovit. • A. Videčnik o Vesele božične praznike in SREČNO NOVO LETO 1993 voščimo vsem občanom, še posebno pa zadružnim članom, kooperantom, delavcem in upokojencem, kupcem in poslovnim sodelavcem! M - Z KZ Mozirje * KOLEKTIV ELKROJA IZ MOZIRJA ZELI VSEM SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRAVO IN POSLOVNO USPEŠNO LETO 1993 Skromnost, dar Že od nekdaj so bit in utrip življenja slovenske zemlje in nje narodu iz svojih korenin črpali mali, skromni bolj preizkušenj kot sladkih sanj vajeni ljudje. Tisti ljudje, ki se jim je ljubezen in spoštovanje do vrednot vsega, kar tvori skupni imenovalec, tistega, kar se večini zdi na krožniku prinešeno, pa vendar dovolj raznolika paleta človeške iskrenosti, dobrote in spoštovanje do korenin, iz katerih črpa bolj, včasih manj dojemljivo ta isti narod moč za svoj obstoj. Iskanje poti brez zle misli in lastne sebičnosti niso dandanašnji Bog ve kakšne vrline, pa bi se vendarle morali, že zaradi lastne razdvojenosti, ozreti okoli sebe in v slutnji nečesa lepega prisluhniti ljudem, ki jih pokvarjenost sveta ni pritegnila v svojstven individualizem na račun sočloveka. Prst in sol, solze in smeh so spremljali Zotlerjevo družino iz Gornjega Grada, katero smo obiskali zaradi vsega zgoraj naštetega v tem prednovoletnem, pričakovanj polnem času. Srečanje z njimi ni zgolj gradivo za članek več, je spoznanje preproste, s toplino prežete modrosti, brez katere čutiš, da je lahko vse nič in pobožna človečnost več kot vse. Oče Jože, glava družine, v kateri je bilo petje in medsebojna povezanost pravilo in obveza tudi v trenutkih krize, se kljub dvainosemdesetim letom živo spominja časov, ko je golobradi fantič prvič okusil slast oderskih desk, davnega leta 1925 je bilo to, ko so igrali Čudežne gosli. No, potem je brez prekinitve, seveda vojna ne šteje, igral vse do leta 1960. Spominja se, da so na sezono igrali tri do štiri igre. Z velikim spoštovanjem Zotlerjev oče pripoveduje o režiserju iz tistega časa. Učil jih je Alojz Ront tokratni sodnik v Gornjem Gradu in to ne samo dramske umetnosti, ampak predvsem lepega vedenja in olike. Med ostalim jih je naučil tudi pritrkavanja, lepe umetnosti, ki žal skupaj s starejšim rodom umira in tone v pozabo. Pri Prosvetnem društvu je bil mnogo let gospodar in sploh je bil prosvetni dom njegov drugi dom. Ni čudno, drži pa le, da jabolko ne pade daleč od drevesa, je tudi sin Jože "zastrupljen" s kulturo in tako kot nekoč oče, sedaj on vzorno skrbi za urejenost kulturnega hrama. "Ja, ampak včasih je bilo drugače, "se spominja oče in lepše dopolni mati", za predstavo v Lučah je zadolženi pozabil razdeliti plakate, tako, da krajani sploh niso vedeli za igro. Ker pa je v Lučah bila navada, da so bile predstave dopoldan po maši, smo najprej s petjem sodelovali pri maši, potem pa še odigrali planirano predstavo v veliko zadovoljstvo vseh". Oče Jože pa neutrudno pripoveduje, kako je leta 1927 velika povodenj odnesla vse jezove in mostove po dolini, v isti sapi se spominja potresa 1918. leta in ogromno snega, kar 1,5 metra leta 1952. Vsega se dobro spominja, kot, da se je zgodilo včeraj, orumeneli zvezek pa je priča vseh teh in še mnogo drugih zanimivosti, saj jih Zotlerjev oče neutrudno zapisuje že vse od leta 1955. Prav tako kot oče je tudi mama Magda živo sodelovala v kulturnem življenju kraja. K hiši se je primožila iz duševno bogate, krščansko verne družine, v kateri je bila skromnost osnovno vodilo vsakdana. Pri dekliškem krožku je sodelovala že pri 17. letih, pela v ženskem pevskem zboru, katerega je vodila gospa Božičeva. Prav tako kot oče je tudi mama veliko igrala, preko dvajset predstav je naštela takole na pamet, pri katerih je sodelovala. "Pri nas doma smo veliko peli, ob vsaki priložnosti se je slišala pesem. Znali smo pesmi, katerih danes ni več slišati. Škoda, ker bodo prišle v duhovne veličine pozabo", modruje mama Magda. Res škoda, za narodovo blago. Vsekakor ga bo treba očuvati zanamcem, je moja tiha misel. Nekaj svetega, kot dobrota z veliko začetnico, je na njej. Njena kri je rodila klene, redoljubne in ponosne otroke slovenski zemlji. Njene zgarane roke vedno znova hrepeneče sprejemajo razkropljene otroke v svoje varno zavetje. Življenje jih je razkropilo po svetu, a dom je le eden in v njem ena mati. Sin Jože, edini moški potomec, je ostal doma, kot se spodobi. Tudi če bi hotel, ne more skriti svojega porekla. V njem se iskri vse v eni osebi. Igralec, ki posoja svoj lik komedijantom prav tako uspešno, kot Cankarjevemu Kantorju, človek, ki s svojo pesniško dušo mehko boža hotenja preprostega človeka, katerega beseda presega umetno a težko razumljivo pesnitev, pevec z božajočim basom, brez katerega bi mašnemu bogoslužju gotovo nekaj manjkalo. Poleg vsega naštetega pa še predsednik gasilskega društva, pa gospodar pri kulturnem društvu, v urah oddiha in sprostitve pa navdušen planinec. Kot oče v mlajših letih. Mirne duše lahko zapišemo, da so vsi trije dajali in še dajejo kraju več, kot kaže skromna človeška hvaležnost, s katero je tako kot z prazno malho. Streseš, a iz nje ne izluščiš nič, oziroma bore malo. In vendar, čas je na strani teh in še neodkritih malih veličin. Duševna veličina brez iztegnjene roke v pričakovanju plačila za tisto, kar je njim, a žal ne vsem, samoumevno mehko božajo, čas vsakodnevnih stresov. Jutri bo nov dan. Tekst in foto: Edi Mavrič Q LEPA TROFEJA V soboto, 12. decembra se je okrog 14. ure nasmehnila sreča mlademu lovcu LD Dreta Alešu Benda. Na skupinskem lovu, ki ga je omenjena lovska družina organizirala skupaj z LD iz Zgornje Velke v Slovenskih Goricah, je nad smučiščem v Šmartnem ob Dreti uplenil 150 kg težkega 4 do 5 let starega divjega prašiča, kakršnega ni bilo na tem območju že dobrih deset let. Na lovu je sodelovalo 50 lovcev obeh družin, poleg opisane trofeje pa so uplenili še štiri lanskoletne prašiče in enega gamsa. KF VOLILI SMO IN IZVOLILI KLEPET DOMA Z MARIJO ROČNIK Volitve so za nami. Mnoge so precej utrudile, saj so bile priprave zelo intenzivne, tu in tam že kar mukotrpne. Si bomo lahko oddahnili zdaj, ko smo izvolili naše predstavnike za državni zbor, za državni svet ter predsednika države ?! Tolikšnega interesa za volitve prav gotovo še ni bilo. Vzrokov za to je bilo veliko, gotovo najtehtnejši, želja po ozdravitvi gospodarstva, po izboljšanju medsebojnih odnosov, po izboljšanju možnosti za zaposlovanje mladih državljanov ter zagotovitvi dostojnih življenskih pogojev. Marija Ročnik Z MARIJO ROČNIK, gospodinjo, ki živi na mali kmetiji v Podhomu pri Bočni, te dni bo praznovala že sedemdeseti rojstni dan, smo se pogovarjali o volitvah. Marija Ročnik, predvolilno obdobje je za nami, "hvalabogu" tudi volitve. Kako bi ocenila predvolilne aktivnosti v času volilnih priprav? Tudi pri nas smo se zavzeto pripravljali na volitve, poslušali napovedi strankarskih kandidatov, spremljali televizijske predstavitve, bolj polemike in gotovo tudi sami razpravljali o realnih predlogih za funkcije ter za izboljšanje pogojev za delo in življenje. Mnogi, menda kar vsi kandidati so obljubljali veliko, preveč. Še tako dobra oblast bi ne mogla uresničiti obilnih in visokoletečih obetov. V našem okolju je bilo kot povsod drugod, veliko ugibanj, primerjav, odločanja o "svojih" kandidatih in strankah, nazadnje pa so odločili seštevki glasovanja za posamezne ljudi. Ste imeli sami kakšne probleme glede odločitev za volitve? Težko sem se odločila. Bilo je preveč strank, mnogo novih imen, ljudi in sploh je bilo precej zapleteno. Na koncu sem se odločila, tudi v družini smo o tem razpravljali. Upam da pravilno. Zaslužili bi si takšnega predsednika, ki nam ne bi delal sramote ter takšne poslance, ki se bodo zavzemali za delovne ljudi, za kmeta in za mladi rod. Kaj konkretno bi želeli, da se spremeni v vašem okolju? Kmetu več veljave', saj je bil zatiran že od druge svetovne vojne naprej. Če že niso bili davki državni previsoki, so kmečko prebivalstvo ter kmetijstvo kot proizvodnjo, preveč ožemali na vseh koncih. Kmetovanje je bilo in je še zdaj nerentabilno, obremenjeno s previsokimi posredniškimi stroški v verigi od pridelave do konca. Gre pa tudi za večji vpliv delegatov, delovnih ljudi in drugih občanov na odločanje, ki je bilo v dosedanjih občinskih in državnih parlamentih na zelo nizki kulturni in strokovni ravni. Imate še kakšno željo, da bi se v vašem okolju stvari uredile? "Zeleni" in skoraj vsi drugi strankarski predstavniki so veliko omenjali in obljubljali čisto in zdravo naravo in življensko okolje. Pri nas v Podhomu so zeleni travniki, čisti potoki in še neokrnjeni gozdovi. Pravi raj... če ne bi imeli tudi edinega, velikega občinskega odpada, ki predstavlja hudo ekološko rano. Tu se poleg nezdravih odpadkov, izcedkov, razpadajočih snovi, občasnega dimljenja in onesnaževanja dovoznih cest, zadržuje veliko golazni, potepuških psov, mačk in podgan. Reka Dreta v bližini ni bolj čista in gozd je požarno ogrožen. Kako se naj ljudje ob tem počutimo? Želimo in zahtevamo, da se ta rana v naravi ozdravi, sanira in da se najde mesto z odpadke kje drugje. No, volitve so za nami, pred nami delo in pričakovanja? Verjamete, da bo krenilo na bolje? Moramo in tako smo tudi volili. Moramo zaupati v nekatere ljudi. Hkrati pa to pomeni, da nas ne smejo razočarati. Morali bi prenehati s strankarskimi in prepiri v skupščinskih klopeh. Vedeti pa moramo, da iz krize ne bo mogoče ne hitro, ne lahko in da še dolgo ne bomo izplavali. Toda, človek mora vendar v nekaj verjeti. Tekst in foto: Jože Miklavc SN so pisale pred 20 - timi leti: REZULTATI TEKMOVANJA ZA NAJBOLJ TURISTIČNI KRAJ Kot običajno je tudi v sezoni 1972 posebna komisija Celjske turistične zveze ocenila najlepše urejene turistične kraje. Med mesti prednjači Velenje, med ostalimi kraji pa so vsa tri prva mesta zasedli naši kraji: Mozirje, Ljubno, Luče, sledijo pa še Šentjur, Šempeter, Rimske Toplice itd. Ocene so naslednje: Mozirje 92 točk - povsod cvetje na oknih, balkonih in vrtovih, tudi nasadi so urejeni, le nekaj dvorišč bi bilo treba očistiti navlake in popraviti nekatere plotove. Vzoren je vrt pri šoli in pri občini. Ljubno 81 točk - veliko cvetja na oknih in balkonih. Prijaznemu kraju le nekaj neurejenih hiš kvari videz. Luče 77 točk - cvetje na oknih in balkonih, manj urejenih vrtov, tudi dvorišča bi bilo treba bolj očistiti in popraviti nekaj plotov. Prihodnje leto bomo lahko še bolj uspešni, saj zdaj vemo, kaj je pri nas narobe. Pri tem pa je treba upoštevati načelo: ne sprašuj se, kaj naj drugi napravijo za ureditev krajev, temveč kaj lahko vsak kot celota napravi za lepši videz naselja. V Mozirju čaka prehodni pokal na nove rezultate ocenjevanja krajev. SN so pisale pred 10 - timi leti: VOJAŠKI POKLICI ZANIMIVI! Pred praznikom oboroženih sil obiskujejo predstavniki teritorialne obrambe in oddelka za narodno obrambo pri SO Mozirje vse šole z namenom seznaniti mlade z delom in življenjem v oboroženih silah. Ti razgovori naj pojasnijo vse, kar zanima mlade, posebno pa tiste, ki bi želeli v vojaški poklic. Skupina strokovnjakov za obrambna vprašanja prikaže ob tej priliki tudi uporabo orožja in opreme. Takšno povezovanje je prijateljsko in ga mladi dobro sprejemajo. Znano je namreč, da je med Slovenci zelo malo zanimanja za vojaške poklice, čeprav so ti sodobni in pestri. Izbira je velika, saj je okoli 80 različnih vojaških usmeritev. Verjetno je. še vse premalo poznavanja navedenih okoliščin med ljudmi, zato se tudi malo mladih odloča za vstop v vojaške šole, ki so sodobne in nudijo odlično izobrazbo, ta pa je priznana tudi v poklicih izven armade. Vse to bi morali vedeti tudi starši, ki lahko najbolje usmerjajo svoje otroke. 10.12. je okrog 15.00 ure v kegljišču in v bistroju Liman na Ljubnem ob Savinji kršil javni red in mir Matija P. (26) iz Sp. Pobrežja, ki je s sprayem solzilcem nadlegoval goste. Policisti so ga ustavili na poti proti Mozirju in ugotovili, da je pod vplivom alkohola. Prepovedali so mu nadaljevanje vožnje, kar pa ni upošteval. Zato so ga odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve, zoper njega pa napisali predlog sodniku za prekrške. 10.12. je doma v stanovanju v Spodnji Rečici okrog 19.00 ure Milan K. (43) razgrajal in fizično napadel sina. Ker se tudi ob prihodu policije ni pomiril, je bil odpeljan na pridržanje do iztreznitve, zoper njega pa so posredovali predlog sodniku za prekrške. 12.12. so se ob 1.00 uri pred gostiščem Turist v Mozirju stepli Huso S. (33), Hasan N. (43), Sretan S. (25), Vinko G. (21), Stane W. (22) in Stane R.. Zoper vročekrvneže so podali predlog sodniku za prekrške, zoper Hasana N. pa tudi ovadbo na temeljno javno tožilstvo, ker je med pretepom udaril Sretana S. s steklenico po glavi in lahko telesno poškodoval. 12.12. je okrog 9.30 ure hodil po trgu na Rečici ob Savinji Viktor M. (60). Poleg sebe je imel psa nemškega ovčarja, katerega je ščuval na mimoidoče, od katerih je pes dva ugriznil. Viktor M. je s kamnom tudi udaril Cirila K. (60) iz Rečice ob Savinji. Okrog 11.00 ure je Viktor M. metal kamenje v stanovanjsko hišo št. 26 in razbil dve šipi. Zoper njega so podali predlog za sodniku za prekrške in kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo. 13.12. je bil v nočnem času izpred gostilne Na Četari v Okonini odtujen osebni avto znamke Renault 4, last Petra M. iz Mozirja. Avto je bil odklenjen, tudi ključi so bili v njem, zato storilec ni imel težkega dela. Policisti so avto izsledili istega dne ob 7.00 uri v Florjanu pri Šoštanju, zaradi požara je bil popolnoma uničen. Izsledili so tudi storilca, zoper katerega bo podana ovadba na temeljno javno tožilstvo. 16.12. je prišlo kmalu po polnoči do požara na gospodarskem poslopju lastnika Antona T. ,v Krnici. Poslopje je v požaru v celoti zgorelo vključno z živino, avtomobilom in kmetijskimi stroji. Škodo so ocenili na 4 milijone tolarjev. Vzrok požara naj bi bila napaka na električni napeljavi (žebelj namesto varovalke). 18.12. se je ob 22.10 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni jesti v Dolu. Miroslav M. (28) iz Solčave je vozil osebni avto proti Novi Štifti. V blagem levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s cestišča v jarek, po katerem je vozil 60 metrov, nakar je vozilo trčilo v betonski propust. Pri tem sta voznik in sopotnica Magdalena C. (21) iz Potoka dobila hude telesne poškodbe. Zoper Miroslava M. je bila posredovana ovadba na temeljno javno tožilstvo. TISKARNA ‘Vesele žBozične prazuikic in srečno j predvsem pa zdravo novo Četo 1993 L. želimo vsem; Studio M Mozirje vabi na OTVORITEV PREUREJENEGA STUDIA interne televizije Mozirje v Domu TVD Partizan, ki bo V SOBOTO, 26. DECEMBRA 1992 OB 19. URI. V kulturnem programu bodo sodelovali: - mešani pevski zbor iz Mozirja - pevska skupina Sinaj - plesna skupina Black Ladies - učenci OŠ Mozirje. Po slovesni otvoritvi bo družabno srečanje. Za prijetno vzdušje bo skrbel ansambel Gaj. Vabljeni! Vsem krajanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! ff ..........BL. PSODAJmLISA ANDREJ ROSC, LUČE 10 Vsem strankam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 93! M Oj Zlatarstvo Rožič Mozirje, tel. 832-200,Grabnerjeva hiša O V mesecu decembru vam nudimo ugoden nakup, od 15. decembra dalje pa ludi 20% novoletni popust. Pestra izbira zlatega nakita vam bo pomagala osrečiti vaše najdražje, zato pridite in se prepričajte o kvaliteti in konkurenčnosti. Odpiralni čas: vsak dan: 8.00 - 12.00, 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 Ob nakupu dobi vsaka stranka novoletno darilo! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1993! Vesele božične praznike in srečno, zdravo in uspešno leto 1993 vam želi trgovina "T I |i Vsem, ki ste nas obiskali v tem letu se I zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vas tudi v novem 1993 letu vabimo da nas obiščete. Voščimo vam vesele praznike in najlepše || želje za prihodnje leto. Trgovina KRZNAR DANICA Gornji grad, Pobrežje Vam želi vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu 1993! Vabimo Vas na ugodne nakupe v prazničnih dneh! STRELSKO TEKMOVANJE Občinska strelska zveza Mozirje je dne 29.11.1992 na strelišču v Mozirju izvedla strelsko tekmovanje z MK pištolo. Tekmovanja se je udeležilo 12 strelcev iz strelskih organizacij iz občine. Prvo mesto je dosegel Peter Brložnik s 85 krogi, drugo mesto Marjan Ermenc s 80 krogi in tretje mesto Danilo Mrevlje ml. s 70 krogi, vsi trije člani OSO KAJUH Mozirje. Zmagovalci so za svoj uspeh prejeli medalje. Tekmovanje je pod vodstvom sodnika Marjana Ermenca potekalo zelo dobro. Stane Miklavžič _______Wfflm________________ PISMA BRALCEV M ODGOVOR GLEDE PROBLEMATIKE LOKALNE CESTE V PODVOLOVLJEK JP KOMUNALA p.o., Mozirje je junija 1991 od dotedanjega upravljalca, Cestnega podjetja Celje, prevzela v vzdrževanje cca 140,7 km občinskih cest, ki so opredeljene kot lokalne ceste v občini Mozirje. Navedene ceste je v preteklih letih po posameznih občinah na predlog posebnih občinskih komisij in v zadnjih letih po predlogu občinskih izvršnih svetov razvrstila med lokalne, po republiških kriterijih, Republiška uprava za ceste Slovenije. Med že omenjenih 140 km lokalnih cest v naši občini je razvrščena tudi cesta skozi Podvolovljek na relaciji Luče - Kranjski Rak v dolžini 12,49 km. Po katastrofalni poplavi v novembru 90, ko je bilo izjemno prizadeto tudi področje Podvolovljeka, je bilo med občino in republiko dogovorjeno, oziroma od slednje obljubljeno, da bo zaradi razsežnosti povzročene škode, republika prevzela celovito sanacijo regionalne ceste Ljubno - Luče, doline Podvolovljeka in Rastk. Neposredno po poplavah sta cesto skozi Podvolovljek in proti Kranjskemu Raku v danih razmerah začetno sanirala Cestno podjetje Celje in SCT Ljubljana, tako da je bila zagotovljena nujna prevoznost. Ocena številnih komisij in strokovnjakov, ki so po poplavah prihajali v Podvolovljek, je bila, da je možno in potrebno posledice poplav v Podvolovljeku reševati le celovito, od sanacije plazu in nato vodotoka z lokalno cesto, ki je skoraj skozi celo dolino tangirana na obrežje Lučnice. V prvem tromesečju 1991 je bil v občini ustanovljen Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj, ki je prevzel vso operativno koordinacijo del in skrb po poplavah, tudi v Podvolovljeku. V preteklem letu je PUH iz Ljubljane prevzel izvajanje odstanitve plazu v Podvolovljeku in pričel na posameznih mestih z urejanjem Lučnice. Vse to je pogojevalo izjemno velike količine zelo težkih tovornih prevozov praktično po celotni dolžini Podvolovljeka, zaradi cesarje že itak močno poškodovana cesta vse bolj propadala. Ker je bilo na zboru krajanov 18.11.1992 na JP KOMUNALA p.o., Mozirje usmerjenih precej kritik, želimo pojasniti nekatera dejstva. Zaradi nastalih razmer v Podvolovljeku smo takoj v prvih mesecih po prevzemu upravljanja omenjene ceste pričeli opozarjati na nevzdržnost razmer na cestišču zaradi težkih prevozov ter na potrebo, da vršilec teh prevozov prevzame skrb za finančno in fizično vzdrževanje cestišča. Kakršenkoli poseg v širino cestišča nam je bil odsvetovan, prav tako večji posegi v ureditev in zavarovanje bankin zaradi dejstva, da je s strani občine naročena projektna dokumentacija, s katero bo opredeljena lokacija, višina in ostali pogoji sanacije ceste, ki je odvisna od predhodnih rešitev struge Lučnice. Dokaj pogosto smo dotlej le gramozirali makedamski del ceste predvsem skozi Boltinov travnik, vendar so se takoj po nekaj dneh ponovno pojavljale začetne udarne jame, zato smo pred časom, ko je bil izdelan projekt prvega dela sanacije ceste, predlagali, da se skozi Boltinov travnik čim prej izvede vsaj "groba" asfaltna prevleka, za kar smo v oktobru tega leta izdelali tudi predračun del, vendar je bila zadeva, verjetno zaradi nedorečenosti sanacije Lučnice, preložena na naslednje leto. Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj je preko Cestnega podjetja Celje naročil le krpanje poškodovanega asfalta. S strani pristojnega zavoda nam je bilo dano pojasnilo, da bo v območju plazu PUH skrbel za prevoznost ceste ter vgradnjo bližnjih cestnih propustov, vključno s propustom pred Češnovarjem. V primeru "Belčkega "mostu poudarjamo, da smo opozarjali na njegovo dotrajanost in nevarnost zaradi pretežkih tovorov, pri tem pa smo bili od pristojenega zavoda informirani, da bo obnovo mostu opravil PUH. Ob dokončni dotrajanosti mostu je bilo delo obnove mostu oddano Komunalnemu podjetju. Po zadnjem neurju, ko je bila cesta v Podvolovljek ponovno tako poškodovana, da ni bila prevozna, je PUH izvedel vsa dela sanacije zajed in nasutje brežin za prevoznost ceste, Komunala pa je očistila cestne propuste in nanose s ceste. Za zimsko pluženje ceste v zimi 92/93 do odcepa za Kranjski Rak je dogovorjeno z izvajalcem MAROLT Tomažem iz Luč, ki se je v ta namen ustrezno opremil. Plužen bo tudi zadnji del ceste (od odcepa do križišča pred bifejem), ki ni razvrščen med lokalne ceste. V kolikor bo prisotna realna poteba po pluženju ceste na Kranjski Rak, se je o tem potrebno posebno dogovoriti, v nasprotnem primeru bo ta odsek ceste v zimskem času uradno zaprt. Tu pripominjamo, da smo se v pretekli zimski sezoni, tako kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih, po planu zimske službe dogovorili za pluženje snega s krajani Podvolovljeka, vendar ti niso bili pripravljeni proti primernemu plačilu prevzeti te obveznosti. Ob koncu še pojasnilo glede višine sredstev za vzdrževanje ceste in potrebne strokovnosti za vzdrževanje. Sredstva za vzdrževanje lokalnih cest se po posebnem ključu delijo na nivoju republike posameznim občinam. V tem letu smo od Republiške uprave za ceste Slovenije za celotno dolžino lokalnih cest v občini mesečno prejeli povprečno 450.000,00 SIT, kar predstavlja nekako 40.000,00 SIT letno na km ceste. Del sredstev za potrebno vzdrževanje lokalnih cest v času normalnih razmer zagotavlja Izvršni svet SO v proračunu. Za večje posege obnovitvenih del ali posodobitev cest in cestnih objektov pa se je potrebno za vsak posamezni primer posebej dogovarjati. Glede strokovnosti si prizadevamo in si bomo prizadevali, da bomo zaupane naloge izvajali v danih možnostih in v zakonskem obsegu čim učinkoviteje in v zadovoljstvo uporabnikov, razumeti pa je potrebno žal tudi to, da je v Podvolovljeku potrebno te razmere zaradi posledic poplav ponovno zagotoviti. J P KOMUNALA p.o., Mozirje Direktor:Rade Rakun, dipl. ing. o. d. mm M SLADKORNI! Leto se nagiba h koncu, bolezen pa ostane. Precej nas je sladkornih bolnikov, ki se tej bolezni ne moremo upreti, lahko jo le ublažimo z diabetično hrano. Največ pa za nas storijo zdravniki. Sladkorni bolniki, ki spadamo v ambulanto Gornji Grad, smo zelo hvaležni za skrb in delo, ki ga imajo vsako 1. sredo v mesecu z nami dr. Urlep in sestri Jelka in Zofka. Hvala vsem trem za vse kar so dobrega storili za nas v iztekajočem letu. Želimo in upamo, da bodo še v naslednjem letu tako skrbeli za nas. Zato želimo še naprej dr. Urlepu, Jelki in Zofki veliko uspeha pri nadaljnjem zdravljenju. Želimo jim predvsem zdravja in miru v prihodnjem letu 1993. Vsi sladkorni bolniki, ki smo v njihovi oskrbi. OBVESTILO Avtorje sestavkov "O dušnem pastirju" Petra J., "Pisma bralcev" Z.P. in "Dragi Gornjesavinjčani" Golob M. pozivamo, naj nam sporočijo svoja polna imena z naslovom, da bi jih lahko objavili. Anonimnih prispevkov, kot je navedeno v kolofonu, ne objavljamo. Uredništvo POBUDA Zgornja Savinjska dolina, njeni kraji in vasi, planine in gozdovi.. lep košček sveta je to. Zaradi nas, ki tod živimo, in tistih, ki nekoč bodo; zaradi vseh, ki semkaj zahajajo, zaradi turizma, za katerega se vsi zavzemamo, ekoloških vzrokov, ter konec koncev zaradi doline in njene lepote same: OHRANIMO JO LEPO, ČISTO IN SIJAJNO! Obdobje volitev je mimo. Za burnim predvolilnim obdobjem pa so po vsej dolini ostale vidne posledice - množica bolj ali manj uničenih plakatov je žalosten spomin na minulo dogajanje. Kdo bo počistil skednje, drevesa, plotove? Kaj storiti, da se bo v dolino vrnilo predplakatno stanje in se v takšni obliki nikoli več povrnilo ? Kaj storiti s temi in z vsemi drugimi plakati, ki iz dneva v dan, iz leta v leto na številnih neorganiziranih mestih obveščajo ljudi o čemerkoli? Tu je treba napraviti red! Spodaj navedena zato, kot predlagatelja ter nosilca pobude in kasnejših ukrepov, apelirava na odgovorne, da ti obravnavajo in sprejmejo sledeči predlog: 1. Sprejme naj se občinski odlok, po katerem se za celo dolino odredijo plakatna mesta, kot edina mesta, kjer je mogoče in dovoljeno s plakati in podobnimi sredstvi javno obveščati (vesiti plakate in ostala sredstva javnega sporočanja). 2. Po tem odloku naj se pooblasti nekoga, ki bo za ta mesta skrbel (nameščal in vzdrževal aktualne ter pospravljal neaktualne plakate) in sicer neopredeljeno (nevtralno, zlasti v primem predvolilnih propagandnih plakatov) do vsebin plakatov; naj spomnim politične stranke na to, da so se njihovi plakati trgali in prelepljali eden preko drugega, s tem pa je bila narejena škoda tako njim kot tudi volilcem (nepopolna informiranost volilcev); tako stranke kot organizatorji raznih prireditev zagotovo niso zadovoljni, če njihov plakat prekrije nekdo z drugim plakatom - vsi si vendar želijo, da bi bili ljudje obveščeni. 3. Predlagatelja predlagava, da se naju dva pooblasti za izvedbo organizacije in upravljanja opredeljenih mest javnega obveščanja; nisva edina, ki sva problem začutila, sva pa prva, ki sva se ga lotila reševati in sva torej moralno zainteresirana za to, da nek pooblaščen subjekt učinkovito in odgovorno ureja to zadevo - pred očmi imejte turistično prihodnost doline! Obenem bo mozirska občina ena prvih v državi, ki bo uspela rešiti trenutno v celi Sloveniji zelo vpijoč plakatni problem in bo tako postala vzor ostalim. 4. Posegi na plakatna mesta s strani katerekoli druge pravne ali fizične osebe se prepovejo. 5. Vešenje plakatov in drugih sredstev javnega obveščanja (sem sodi seveda tudi propagiranje) izven plakatnih mest (na tako imenovanih divjih plakatiščih, kot so drevesa, skednji itd.) se prepove. 6. Plakatna mesta se uredijo tako, da so po celi dolini enakega videza (predlagamo skedenjčke, kakršnih je že nekaj postavljenih ravno za namen plakatiranja) in sicer v vsakem večjem kraju 1 - 3 in v vsakem manjšem kraju po 1. ZA LEPOTO DOLINE, ZA TURIZEM, ZA NAS! Televizija Slovenija je svoj medijski prostor zaščitila in ga ščiti tako, da dovoljuje ekonomsko, politično in ostalo propagando le v strogo odmerjenih terminih - vprašava vas, kdo bo ščitil Zgornjo Savinjsko dolino? Ali bomo tudi njen prostor zaščitili in ga dovoljevali izrabljati le v omejenem obsegu, na strogo določenih mestih? Opisani predlog velja le za obvešanje ljudi na javnih mestih. V predlog zato ne sodijo "plakatna mesta" na oknih, vratih ali po zidovih lastniških zgradb in v izložbah trgovin in drugih lokalov. Pomembnost problema in njegova aktualnost nas silita, da enako besedilo poleg Izvršnemu svetu občine Mozirje dostavimo tudi vsem političnim strankam v dolini in Savinjskim novicam v objavo. Predlagatelja se zavezujeta, da bo najino prvo dejanje po dodelitvi pravice do upravljanja očiščenje vseh opredeljenih in divjih plakatnih mest. Žal te pobude nisva mogla objaviti že v prejšnji številki, ko je bila tema še vroča, zato upava, da vam bo kljub zamudi segla do srca. Predlagatelja: Polona Marolt - Sonnenschein David But Spoštovano uredništvo! Razmišljanje o časopisu SN Rada bi zapisala nekaj kritičnih misli o vašem in našem časopisu, ki pa so zaenkrat dobro namerne. - Premalo vas je čutiti na "terenu", v kolikor pa že greste na sedeže KS, ki različne zadeve povedo po svoje, replike pa potem pristanejo v košu. Razumem, da razne osebne žalitve in zmerjanja niso za v časopis, vendar boste v današnjem času morali sprejeti zdravo kritiko v kolikor boste želeli ostati na trgu informacije. Imam občutek, da posredujete le dnevno oz. mesečno mesečno občinsko politiko po naročilu. - Spet večje zanimanje Novega tednika za nas krajane, kjer si upajo biti bolj kritični, kjer za informacijami gredo na različne konce naj vam bo v spodbudo in v opomin. . - Tiskarske napake, ki se vam kar naprej pojavljajo naj ne postanejo pravilo vašega časopisa. - Trenutno ste tako pod povprečjem, da so edino aktualna dežurstva zdravnikov, veterinarjev in elektro. P.S. Pošiljam vam krajši doživljajski spis "in upam, da bo vreden objave". Hvala! S pozdravi, Ana Špeh Podvolovljek 31 LUČE Speči menih se prebuja... ... in v zadnjih morastih sanjah, vsake toliko časa zaječi in dovoli svojim pobesnelim vodam, da nam, ki živimo ob njegovem vznožju parajo dušo in srce. Ko človek posluša hvalospeve, ki si jih pojejo gozdarji Slovenije v svojih spotih, brošurah, okroglih mizah in po časopisih ne veš ali bi se smejal ali klel. Pred dobrimi dvajsetimi leti, me je oče, kot desetletno deklico peljal s sabo v Rogatec poslušat petje divjega petelina. Kot šolarji smo hodili na športne dneve na Lepenatko po poti čez Brezove in se vedno znova izgubljal v njegovih temnih laseh. Kaj pa danes? Svojim otrokom lahko o vseh teh lepotah pripovedujem v obliki pravljice o Trnjulčici, ki je spala sto let in prinčevem poljubu. Sto let rasti pa bodo potrebovale tudi nebogljene macesnove in smrekove sadike, če bodo preživele, da bodo zopet gozd. A za nami bo takrat samo še spomin. Vseh teh pobočij Rogatca danes ne moreš imenovati gozd! Ob nalivih vode dobesedno derejo v dolino, saj jih na njihovi poti ničesar ne ustavlja, Rogačnik, Želodnik, Riharski Potok pa nam uničujejo imetje, prinašajo strah in nemir. In ravno tako kot odtečejo vode je odteklo naravno bogastvo naših gozdov v občinsko in državno prestolnico. Nam pa je ostalo razdejanje za neurjem In gozdnim gospodarstvom. Gorjanci smo se obrisali pod nosom za delovnimi mesti, stroje so odpeljali in razprodali, tovarne olastninili - sami sebi. Pametno, da se cesto Ljubno - Luče - Podvolovljek obdrži v stanju v kakršnem je, da nimamo možnosti priti v prestolnico na punt, s kosami in vilami. Ana Špeh, Podvolovljek ZDRAVSTVO NA SILO Ne kapljice in tablete, ampak dieta je potrebna. Zaman se trudi zdravnik, da bi pacienta pozdravil, če pacient nima možnosti, da bi se držal diete, ki mu jo je predpisal zdravnik. Zaman se tako trudijo tudi tisti "zdravniki", ki zdravijo bolezen ustavljanja vozil pred banko v Mozirju. Dokler ne bo poskrbljeno za ustrezno "dieto", bo njihovo delo le zbiranje posebnega dohodka za občino Mozirje. Bolezen sama pa (vsaj tako kaže) ne bo pozdravljena. Na trgu v Mozirju imamo cel kup lokalov, ki so dan za dnem mnogoštevilno obiskani. Ker pa ljudje po svoji naravi ne moremo letati po zraku kot ptice, moramo hoditi po zemlji. Vsi vemo, da je hoja počasna in utrudljiva, še posebej če je treba nositi težko breme. Zato se poslužujemo pripomočkov, vendar s temi pripomočki ne moremo v noben lokal, zato jih moramo pustiti zunaj. Ni še dolgo, ko je parkirišče pred nekdanjo samopostrežbo - sedaj papirnico - zadostovalo. Sedaj pa se lahko zgodi, da prevoziš celo Mozirje, pa ne najdeš kotička, kamor bi "privezal" svojega "konjička". Edino, kar lahko storiš, je, da parkiraš "po celjsko". V Celju namreč lahko vidiš skoraj vse ulice polne avtomobilov. Nekoč smo v Savinjskih novicah • prebrali članek "Kako dolgo še ozko grlo?", ki se je nanašal na odsek ceste med knjižnico in zadružnim skladiščem. Ko se je ta stavba porušila, smo upali, da se bo tam uredilo parkirišče, cesta pa razširila. Toda ni bilo tako. Prostor, ki bi lahko bil parkirišče, so uredili tako, da v pravem pomenu besede nikomur ne koristi. Ko sem to omenil na pristojnem mestu, sem dobil odgovor, da sta v bližini knjižnica in kino in da zraven spada še zunanji kulturni prostor, kjer bo nekoč stal kakšen spomenik. Kar se tiče kulturnih središč, ki sem jih videl do sedaj, so bila ob cerkvi ali šoli, nikjer ob trgovinah. Če bi hoteli na tem prostoru imeti kakršnokoli zborovanje, maškarado ali Miklavževanje, bi bilo bolj primerno parkirišče’ kot pa tako urejen prostor, kakor je sedaj. Trdno sem prepričan, da bo zmagala pamet in se bo to uredilo. Takoj, ko bo ta prostor na voljo za parkiranje vozil, ne bo nikomur več prišlo na misel, da bi parkiral na cesti. Torej še enkrat: ne samo tablete, kapljice in injekcije, ampak predvsem dieta je potrebna za zdrav organizem. Tistim pa, ki zdravila delijo, priporočam, naj takrat, ko bo promet bolj gost in se bo "zabijalo", nekdo v uniformi stopi tja in usmerja promet. Vsem skupaj lep pozdrav! Ivan Gregorc Ljubija 2 Mozirje Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje ZAHVALA ob smrti brata FRANCA MATEK -p.d. UDAMČEVEGA iz Sp. Rečice 29 se iskreno zahvaljujemo vsem ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje. Posebna iskrena zahvala za nesebično pomoč Lojzetu Lukaču, Jožici, Damjanu in Mari Grahotovi, Vidi Orlovič, Veri Božičevi iz Šempetra in Jožetu Veninšku. Govorniku, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru iz Dobrne. Žalujoči: sestra Katka in nečakinja Renata z družino iz Celja. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, dedka in tasta SMOLNIKAR SLAVKOTA iz Gornjega Grada se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč, hvala tudi vsem darovalcem cvetja, sveč in maš vsem gasilcem za požrtvovalnost in čast, ki so mu jo izkazali, kot iskreni prijatelji. Zahvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala govorniku in gospodu župniku za obred. Vsi njegovi. NI BESED VEČ TVOJIH. NI VEČ STISKA TVOJIH ROK, OSTAL LE NATE NAM SPOMIN JE, A OB SPOMINU TRPEK JOK, LE SRCE IN DUŠA VE, KAKO BOU KO VEČ TE NI. V SPOMIN 28. decembra mineva boleče leto kar nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi: mož, ata, stari ata, brat in stric VIKTOR URH iz Luč ob Savinjii Za vedno boš ostal del našega življenja in spomin nate bo ostal vedno živ. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in se ga z dobro mislijo spominjate. Vsi njegovi Trud in trpljenje, tvoje je bilo življenje, zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje, nikoli pozabljeno ne bo ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tete in botre MARIJE KLEMENŠEK iz Ljubnega ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Se zlasti se zahvaljujemo dr. Maji Natek iz ZD Ljubno, dr. Maroltu in ostalemu osebju bolnišnice Topolšica ter Domu upokojencev Polzela za požrtvovalno skrb in nego v času njene bolezni. Lepa hvala pogrebcem, gospodu Ivanu Ermencu za besede ob slovesu, praporščaku in gospodu župniku za lepo opravljeni cerkveni obred.Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, Ljubno ob Savinji, Bočna, Celje, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, december 1992 N ARO ČIL NAROČILNICA Savinjske Ime in priimek: novice Kraj, ulica: Telefon: Datum: Podpis: s» Prodajalna REGINA Bočna Vam želi vesele božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto 1993 ✓fg ? [T Trgovina VOLOVŠEK Ljubno ob Savinji zeli vsem vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1993 5^ il gsr sfi........^ Gr Vam želi vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto 1993! • ^ Ir":: . 3^ U .==T Gostišče Lesjak Spodnja Rečica želi vsem svojim gostom vesel Božič in srečno novo leto 1993 ! T M mšigišišgsstmgmgimšssgmigšsššštimšmmimššmmimišmšš ¡P Trgovina PERLa”! ji Luče | l| || Vam želi vesel božič in 1 srečno novo leto 1993 J ; j: Or ; Lp Trgovina Stemberger Gornji Grad Vam želi vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1993 ter vam v prazničnih dneh nudi 5% novoletni popust CT f6 BOUTIQUE V gradu Vrbovec Nazarje vabi k prednovoletnim nakupom konfekcijskih izdelkov po ugodnih cenah in pogojih plačila v Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto 1993 lignita pod naslednjimi pogoji CENA: KOSI - 4.600,00 SIT/t brez prevoza KOCKE- 4.150,00 SIT/t brez prevoza Plačilo: ob naročilu z gotovino ali pa na naivec 3 čeke Nudimo vam tudi prevoz po konkurenčni ceni. Minimalna količina je 3 tone. KOVINARSTVO «...o. |WAVNE| 63333 Ljubno ob Savinji KOVINARSTVO Ljubno PRODAJA ^S9SSSSSSiSgiš§iii§§§SS§SSSSSiS§SšSSSgiiSšSSSSSSSiiSSšeSSgSSSŠSi8i§SBiSiSSiSSii§aiiiSiSSSšiiSiSSBSSSSSSSSISiš§ISSŠSSSS9S^ Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Posebna ugodnost - novoletni popust | N« «00 V vseh poslovalnicah kmetijske zadruge Mozirje vam do | konca leta ob nakupu nudimo: | «00 3001 5% popust za nakup nad 5.000,00 SIT | 10% popust za nakup nad 10.000,00 SIT | ali nakup na 3 čeke. | «00 Naša ugodnost naj vas pospremi v uspešno 1993 leto! | «00 300< HiSiiliiillilSlillfi!SiilililŠiii!iil!iil!l!!!iIiiilIliilgfillliii(iiliil!IIIliiSililšSi9S9il!Sillf!IS!lllSliliiilH!lliI Ime in priimek: Naslov: VODORAVNO: 1. kraj v naši občini; 8. vrsta grmičevja; 12. središče naše občine; 19. počasen človek; 20 del Gornjega Grada; 21. majhen oblak; 22. slovenski violinist (Tomaž); 23. muslimansko romarsko svetišče; 24. ozvezdje na nebesnem ekvatorju; 25. Slavko Osterc; 26. žensko ime; 27. žensko pokrivalo; 28. listnato drvo; 29. kurir; 30. ime pevke Turner; 31. hrvaško žensko ime; 32. Ijubkov. ime skakalca Petka; 33. alkoholna pijača; 34. Marijina mati; 35. izstrelek iz minometa; 36. glavno mesto Češke (orig.); 37. namigovanje; 38. Radij; 39. slovenska narodna jed; 40. iransko nomadsko pleme; 41. predstavnik plemstva; 42. časovno obdobje; 43. težak položaj; 44. ravnina; 45. Jod; 46. kraj pri Podčetrtku; 48. podnebje; 49. ime slovenskega književnika Mikelna; 50. Natrij; 51. slovenski politik (Vitomir); 52. tatvina; 53. pasma psov; 54. čar; 55. industrijska rastlina; 56. dan v tednu; 57. elan; 58. demon ognja v germanski mitologiji; 59. Andrej Kurent; 60. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Device; 61. polomija; 62. ime košarkarja Radje; 63. mesto v Indiji; 64. vrsta projekcije; 65. romarski kraj v Franciji; 66. Kalij; 67. narava; 69. hodnik na železniški postaji; 70. osnovna tekočina; 71. veznik; 72. izdelovalci godal iz Cremone; 73. predstavnik lirike; 74. naselje pri Mozirju; 75. prostor v cerkvi; 76. predel Bleda; 77. prostor za spravilo silaže; 78. potok pred Solčavo; 79. oteklina ob vnetju; 80. mesto v Bački; 81. področje; 82. družinski član; 83. morje, ki se globoko zajeda v kopno; 84. Robert Englaro; 85. kraj na Krku; 86. državna blagajna; 87. kraj v naši občini; 88. polotok v Srednji Ameriki; 90. država v Perzijskem zalivu; 91. avstrijski dirigent (Herbert von); 92. podstenje, oder; 93. kraj v naši občini; 94. sijaj, slava; NAVPIČNO: 1. pridelovalec solate (posmehljivo); 2. kraj v naši občini; 3. pokrajina v Franciji; 4. kraj v naši občini; 5. ime ruske pesnice Ahmatove; 6. del smučarske opreme; 7. začetek in konec abecede; 8. desni pritok Savinje; 9. del telesa; 10. obdobje; 11. nikalnica; 12. groblja, odkladnina ledenika; 13. prihod v goste; 14. poljski denar; 15. ime rasista Smitha; 16. Rudi Čajevec; 17. ruski pesnik (Sergej "Ironija"); 18. človek, ki se okvarja z ekologija; 23. slovenska reka; 24. plodovi listavca; 27. poškodba; 28. gora v Savinjskih Alpah; 29. ime pesnika Jenka; 31. ime televizijskega delavca Trefalta; 32. prazna beseda; 33. mesto v srednji Bosni; 35. geslo, vodilo; 36. naraščanje morske gladine; 37. vrtilni moment; 39. ime nemškega skakalca Weissfloga; 40. samospev; 41. umetniški ples; 42. ime telovadca Štuklja; 43. tnalo; 44. periodično gibanje; 45. vzdevek slikarja Jožeta Horvata; 46. naravna znamenitost pri Lučah; 47. slovenski geodet (Jožef); 48. rudnik v Bosni; 49. otok v Kikladih; 50. ime pesnika Grafenauerja; 52. telesni priveski ptic; 53. kraj pri Splitu; 54. karta pri taroku; 56. prerekanja; 57. garant; 58. italijanski denar; 60. gora v Savinjskih Alpah; 61. sin Priama in Hekube v grški mitologiji; 62. škotsko glasbilo; 63. napad; 64. rimski cesar; 65. predel pod Raduho; 66. kamelja odprava v puščavi; 67. kraj v naši občini; 68. Wolfgang ... Mozart; 69. voznik letala; 70. enota za napetost; 71. policist; 73. tropska ovijalka; 74. Shakespearov literarni junak; 75. kemični svinčnik; 77. muslimansko moško ime; 78. ime bivšega nogometaša Oblaka; 79. slovenski košarkaš (Primož); 81. žensko pokrivalo; 82. jadranski otok; 83. ničla (angleško); 85. dvojica: 86. avstralski ptič; 87. zorana zemlja; 89. Kutina; 90. pijača starih Slovanov; 91. Kragujevac; OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 22. številke: Vodoravno: maketar, makadam, erotika, Maradona, načini, rilec, Ir, omaka, naris, Mali, Rina, Belak, Talin, ASA, balon, sirena, Greta, Seleš, bereta, tvorec, Pg, aroma, tribun, kor, Lahi, slalom, soda, Aka, amater, koran, datoteka, enačaji, anurija, celibat. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT): Igor Zagradišnik, Novo naselje 10, Gornji Grad; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Marinka Marovt, Prešernova 17, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini TADI v Gornjem Gradu. Čestitamo! Križanko iz 23. številke vložite v kuverto, priložite kupon in jo do ponedeljka, 11. januarja 1993 pošljite na naslov: EPSI Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet nagrad, ki sta jih prispevali trgovina in okrepčevalnica ZAVOLOVŠEK iz Gornjega Grada in podjetje EPSI Nazarje: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT, 2. nagrada: foto monografija Zgornja Savinjska dolina, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT, 4. nagrada: vodnik Zgornja Savinjska dolina, 5. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. Trgovina BOHAČ Nazarje Tel. 832-545 VAM JE V PREDPRAZNIČNIH DNEH PRIPRAVILA Vino Jeruzalem 1/1 175,60 Vino Šipon 1/1 165,60 Sirup sadni 1/1 185,00 Sladkor 1 kg 59,90 Olje 1/1 108,00 Fax helizim 3/1 429,00 Kava 1/1 390,00 Laško pivo zaboj 1050,00 Pivo uvoz 0,5 I 35,00 Kis Kisko 1/1 79,90 Sol kamena 1 kg 38,00 Mehčalec uvoz 4/1 299,00 Baby šampon uvoz 0,5 I 210,00 Lak za lase Gloria 300 ml 297,00 Pampers plenice 1698,00 NSK - krmilo za nesnice 1 kg 38,00 Banane 1 kg 86,00 pripravili pa smo tudi veliko različnih buteljk po ugodnih cenah Vsem želimo srečno in uspešno novo leto 1993! Hvala za obisk! SKB BANKA D,D. ŽELI VARČEVALCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM vesele božične praznike in uspešno novo leto 1993 GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TRANSPORT IN GRADNJE MEHANIČNA DELAVNICA SERVIS PRIHOVA 21, NAZARJE VOZNIKI V naši mehanični delavnici vam nudimo naslednje storitve: - priprava vozila za tehnični pregled - tehnični pregled traktorja - elektronska nastavitev vžiga (otto/diesel) motorja - preizkus zavor na zavornih valjih - zamenjava zobatega jermena (GOLF diesel, YUGO)... - zamenjava in kontrola hladilne tekočine - elektronska kontrola in nastavitev BOSCH črpalke - vsa druga avtomehanikarska in ključavničarska dela PRIDEMO TUDI NA DOM ! POKLIČITE NAS ! CENE UGODNE! TELEFON: 063 83 1 732, 831 759 MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Verjetno ste že slišali za nas, če pa še niste, vas obveščamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znancih in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas ali pa se osebno oglasite pri nas, mi vam uredimo vse, kar je potrebno. NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT. PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667, 721-043,721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 21. do 27.12. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 28. do 03.01. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-219 04. do 10.01. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 11.01. do 17.01. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje OD 21.12.-27.12.92 MAROLT MARKO, MOZIRJE TEL. 831-877 OD 28.12.-03.01.93 LEVER PETER, PAŠKA VAS TEL. 885-150 OD 4.1.-10.1.93 JERAJ FRANC, PRIHOVA TEL: 831-910 OD 11.1.-17.1.93 TRATNIK FRANC,PUSTO POLJE,TEL: 831-263 V slučaju kakšnih sprememb ali, če se dežurni ne javi na domu, pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse informacije. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC NOVEMBER 1992 ROJSTVA: Rodilo se je 8 deklic in 5 dečkov. POROKE: 1. Bitenc Martin, 1967, Nizka 28 in Pustoslemšek Ivanka, 1970, Ter 49; 2. Praznik Franc, 1967, Sp. Kraše 42 in Kumprej Manica, 1968, Sp. Kraše 42; 3. Kokovnik Matija, 1963, Nazarje, Zadrečka cesta 21 in Petre Irena, 1969, Nazarje, Zadrečka cesta 21. SMRTI: 1. Gostečnik Barbara, 1921, Spodnja Rečica 47; 2. Flere Jožefa, 1921, Pusto polje 9; 3. Tratnik Terezija, 1912, Tirosek 64; 4. Stergar Ana, 1920, Gornji Grad, Attemsov trg 7; 5. Smolnikar Stanislav, 1924, Gornji Grad, Attemsov trg 14; 6. Podpečnik Andrej, 1976, Bočna, Otok 16; 7. Acman Helena, 1907, Šmihel nad Mozirjem 29; 8. Kos Janez, 1941, Dol suha 23; 9. Kugonič Peter, 1931, Lepa njiva 94; 10. Jeraj Ana, 1927, Dobletina 24; 11. Podkrižnik Ljudmila, 1960, Ter 20; 12. Klemenšek Marija, 1914, Ljubno ob Savinji, Foršt 30; 13. Krolnik Matilda, 1907, Ljubno ob Savinji, Loke 15; 14. Prepadnik Franc, 1933, Raduha 22; 15. Krumpačnik Frančiška, 1921, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 86; 16. Mikek Katarina, 1908, Ljubno ob Savinji, Foršt 44; 17. Janžovnik Anton, 1931, Čreta pri Kokarjah 2; 18. Matijovc Vinko, 1906, Luče 39; 19. Krumpačnik Anton, 1923, Savina 53. SPORED FILMOV KINO "JELKA" NAZARJE 26.12. in 27.12. SKODRANA SUZI - ameriški film - komedija 03.01. in 04.01. ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO - ameriški film - spektakel 09.01. in 10.01. BELI VOLČJAK - ameriški film - spektakel KINO "DOM" MOZIRJE 26. in 27.12. OBRAČUN V MALEM TOKYO - ameriški film - akcijski 02.01. in 03.01. BATMAN SE VRAČA - ameriški film - avanturistični KINO LJUBNO OB SAVINJI Od 20.12.1992 do 1.2.1993 kinopredstave odpadejo. Celje - skladišče D-Per MAI7/1992 Prodam drva jelševa 12 cena zelo ugodna. 844-127. * Telico simentalko visoko brejo prodam. Tel. 841-194. Dvoredni pletilni stroj "STANDARD" ugodno prodam. Tel. 832-191 Prodam rabljeni električni štedilnik - dobro ohranjen. Prodam lončeno peč - rjave barve - razstavljena. Tel. 831-080. Prodam novo raztezno posodo 25 litrov ali zamenjam za gradbeni material. Tel. 831-080. Prodam lončeno peč rjave barve (razstavljeno) prodam električni štedilnik "Gorenje" za 15% nove cene štedilnika. 120 DEM. * Za Renault 4TL prodam rabljeni menjalnik, spred, šipo, zad. stransko šipo, vrata prtljažnika. Tel. 832-197. Prodam klavirsko harmoniko -italijansko - Pasaquale "SOPRANI" 120 bas. 9 registrov rdeče barve (ohranjeno). Tel. 831-645. Knjižico KAKO PLAČAM ČIM NIŽJO DOHODNINO naročite pisno : LIDIJA BRECL, LOKE 2 A MOZIRJE, dobite po povzetju. Cena 400 SIT + poštnina. K naši ponudbi smo dodali nekaj novega: računalnik, joystick-i, igrice, pisala, albumi za slike, voščilnice. Pa še kaj! Urarstvo ŠERBELA - Rupnik, tel. 841-084. SATELITSKE ANTENE MASPRO 300 Cena z montažo na domu 700 DEM. Tel. 842-119. Popravilo radijskih in televizijskih aparatov RTV servis - Purnat, Gornji Grad tel. 842-119. SAVINJSKA 2, 831-042 ETOS PIC - DRUGIČ: registriramo vam podjetje, vodimo poslovne knjige, propagiramo in tržimo, prodajamo računalniško opremo in izobraževanje, pišemo različne tekste. Prodam stanovanje 51.47 m2 v Konjskem vrhu 4 (nad trgovino) pošta Luče. Ogled možen vsak dan popoldan. Polanšek Mitja, Konjski vrh 4, Luče. Prodam oljni gorilnik. Cena 450 DEM. Tel. 832-346. Prodam termoakumulacijsko peč 2,5 KW. Cena: 10.000 SIT. Tel. 832-343. Strelska organizacija Mozirje želi trenirati mlade strelce čez zimo. Prosimo dobrotnika, ki misli peč na trdo gorivo (Koperbusch) zavreči, da nas pokliče na tel.: 832-376 -zvečer. Iskrive misli, ubrane besede, spretna roka: oblikujem raznovrstne tekste (javni govori, praznične poslanice, vabila, prošnje, obvestila, itd.). Tel. 831-737. Mozirje, Aškerčeva 24. Prodaja in dostava premoga. Naročila sprejemamo po telefonu 831-567 ali v kemični čistilnici Nazarje 151. Dostavimo - plačate. Kupujem staro pohištvo, denar, razglednice in ostale starine. Pokličite po tel.št. 062/221-650 ali sporočite svoj naslov v uredništvo Savinjskih novic. Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 5000000278,23 POSTANITE TUDI VI NAROČNIK SA VINJSKIH NOVIC, 831 - 957 EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE