Priloga ,,Našemu Listu" št. 32. V Kamniku, 12. avgusta 1905. Izhaja vsako soboto in je za naročnike »Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Ogfasi se racunajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veekratno ob- javljenje j>6 dogovoru. Slovencem iz Kamnika In okolice! V spomin dvajsetletnega obstoja Ciril-Metodove družbe se vrši jutri v Kamniku velika ljudska slavnost, o kateri smo prepričani, da presega po svojem zanimivem programu vse podobne prireditve, kar jih je bilo kdaj v Kam-niku ali njega okolici. Povdarjati na tem mestu še posebej veliko važnost te družbe bi bilo zaradi tega odveč, ker mora biti že vsakemu znano, kako veliko ulogo igra na naših obmejnih krajih, kjer varuje otroke naših rojakov slo-venskemu narodu. Vsak narodno čuteč Slovenec pa pohiti jutri v Kamnik na slavnostni prostor, kjer mu pokaže na-stop najmlajših Kamničank, da je treba že zgodaj vzbuditi v naši mladini čut ljubezni do svojega naroda. Prvič se zgodi letos na Slovenskem, da nastopajo tako mlade Slovenke za narodno stvar. Mlade deklice, oprav-ljene v narodno nošo, deklamujejo slavnosti primerne komade, poleg tega pa nastopajo tudi kot pevke. Komu bi ne zaigralo srce veselja ob pogledu na nežno deeo, ki pomaga že v zgodnji mladosti izvrševati plemenito narodno nalogo! Slavnost pa povzdignejo tudi naše požrtvovalne dame, ki pokažejo ob teh trenotkih, da se ne vstrašijo dela, če se gre za korist Ciril-Metodove družbe; kamniško pevsko društvo ,,Lira", ki ni še nikdar varalo naših nad; kamniški salonski orkester, znan po svojem vestnem sviranju in kamniška meščanska godba pa se menja-vajo med seboj v proizvajanju glasbenih točk. Da se izvrše tudi vse ostale točke, ki jih objavlja spored, kar mogoče sijajno, o tem se prepriča vsak obiskovalec proslave dvajsetletnice Giril - Metodove družbe po združenih kamniških podružnicah. — Na veselo svidenje torej v nedeljo dne 13. t. m. pri Rodetu v Kamniku! Ker je veselica prirejena v prid naši šolski družbi, se nadejamo velike udeležbe iz vseh. krajev in vseh slojeT našega naroda. Ciril-SVBefodova slavnosti se vpši ob vsa- kem vremenu. Toliko na večstranska vprašanja. Slavnostni vspored velike ljudske slavnosti v ne-deljo 13. avgusta 1905 na vrtu Rodetove restavracije na Šutni v Kamniku na korist družbi sv. Cirila in Metoda: 1.) Smetana: ,,Prodananevesta", koračnica, mestna godba. 2.) Schneider: »Nadvojvoda Albrecht", koracnica, mestna godba. 3.) Verdi: ,,Nabukodonozor", overtura, salonski orkester. 4.) Foerster: ,,Povejte ve planine", moški zbor, prvo slov. pevsko društvo ,,Lira". 5.) Slavnostni govor, stud. phil. J. Breznik, član akad. fer. društva ,,Prosveta". 6.) Parma: ,,Triglavske rože", valček, salonski orkester. 7.) a) »Našim slavilcem", deklamuje Anica Zitterer. b) ,,Pozdrav domovini", deklamuje Magdica Slatnar. c) ,,Bodi zdrava domovina", zbor malih Slovenk v narodni noši. 8.) Vilhar: ,,Hrvatska davorija", mestna godba. 9.) a) ,,V proslavo Cirilu in Metodu", deklamujejo Angela Verdnik, Ivica Slatnar in Verica Kraut. b) »Domovini", deklamuje Nadica Kraut. c) ,,Beseda sladka domovina", zbor malih Slovenk. 10.) Hajdrich: ,,Sirota", moški zbor z alt-samospevom, pevsko društvo ,,Lira". 11.) Eilenberg: ,,V kovačnici", karakterističen komad, salonski orkester. 12.) a) ,,Slovenka", deklamuje Armela Vremšak. b) ,,Vpra-šaš č'mu da sem Slovenka", zbor malih Slovenk. c) ,,Sem Slovenka mala", deklamuje Marica Mesner. d) ,,Slovenka sem", zbor malib Slovenk. 13.) I. pl. Zajc: ,,Zbor iz opere Zrinski", mestna godba. 14.) Šaljiv samospev. 15.) Schra-mel: ,,češke pesmi", salonski orkester. 16.) Volarič: ,,Y zvečer", moški zbor, pevsko društvo ,,Lira". 17.) Richter: ,,Zlatolaska", mizurka, salonski orkester. 18.) Nejedly: ,,Seja mestnega starešinstva", komiena opereta s spremlje-vanjem glasovirja, pevsko društvo ,,Lira". 19.) „, * * ,,Marica", mazurka, mestna godba. 20.) ,,Šaljivi prizori". 21.) Parma: ,,Mladi vojaki", koracnica, salonski orkester. — Ob 6. uri zrakoplov. Ples. Panorama. Muzej. Bistriški zmaj. Zažiganje sal. umet. ognja. Hostarji. Šaljiva pošta. Korijandoli bitka. Paviljoni za jestvine in pijače. Ruski paviljon za čaj. Strežejo narodne dame. — Začetek slav-nosti ob pol štirih popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo, otroci prosti. — Preplačila se z ozirom na plemeniti namen hvaležno sprejemajo. Lepa darila za Ciril-Metodovo slavnost je videti v Kamniku v izložbenem oknu tiskarne (Velika ulica). Posebno pozornost vzbujajo slike, dar g. prof. Svetiča, bi-vajočega sedaj na počitnicah v Kamniku. Tudi dmga da-rila so zelo lepa in bodo marsikomu v prijeten spomin na to kamniško slavnost. Vojaško veteransko društvo v Kamniku priredi v nedeljo 20. avgusta veselico z zanimivim obširnim vspo-redom na vrtu gostilne ,,pri Petriču" na Grabnu. Glej oglas na zadnji strani. Na Hudem pri Radomlju je nastal v soboto 5. t. m. popoldne velik požar. Bila je velika nevarnost za celo vas, a se je vendar posrečilo požar omejiti. Navzlic napornemu gašenju je uničil požar v nekaj rninutah štirim gospodar-jem vsa gospodarska poslopja. V ognju je poginila ena kobila, osem prašičev, štiri goveda ter en junček. Žalibog, da je požar zahteval tudi cloveških žrtev. Posestniku Ja- kobu Šarcu je zgorela enoletna hcerka, tako da so dobili le njene koščice na pogorišču, on sam pa se je tudi tako opekel, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico, kjer je čez par dni v groznih bolečinah umrl. Truplo so prepeljali v Kadomlje ter ga v četrtek 10, t. m. na ondot-nem pokopališču pokopali. Zapušča štiri sinove. Nekaterim posestnikom je zgorela tudi vsa hišna oprava. Nerazumljivo pa je, da ni bilo nobene požarne brambe na lice mesta. Pogorelci so pomoči nujno potrebni. V Dobu je tudi nasta.1 požar, a se je posrečilo ogenj omejiti, tako da je zgorela le ena hiša. V obeh slucajih zažgali so otroci. Taki žalostni slučaji so nam dokaz, da se mnogo premalo pazi na otroke in se jim daje prilike priti do užigalie. Boljše je naslikati otroku strašne posle-dice, povzročene po ognju, kakor pa mu kazati užigalice kot igračo, ki je matere kaj rade imenujejo ,,malo lučico". Slovensko bralno društvo v Kranju priredi v ne-deljo 20. avgusta veliko gozdno veselico s sodelovanjem kranjske meščanske godbe. Veselica se vrši nepreklicno. Dva mlada turista. Dijaka Vincenc Rojnik in Ant. Dobnik iz Braslovč sta napravila pretekli teden izlet iz Savinske doline čez kamniške planine ter prispela v Kam-nik tako izmučena, da ju je na Glavnem trgu premagala slabost in sta na ulici obležala. Ljudomili meščani dali so jima okrepčila in prenoeišča. Drugi dan sta se čila in zdrava odpeljala proti domu. Kamniška društva v Gornjemgradu. Štajerski Slovenci v Gornjemgradu so praznovali v nedeljo 6. t. m. tri razne obletnice in sicer Narodna čitalnica 25-, Požarna bramba 20- in Pevsko društvo 151etnico svojega obstoja. Kamnik se je odzval v častnem številu pnjaznemu vabilu gornjegrajskih Slovencev. Zjutraj točno ob pol 5. uri od-peljala so se iz Kamnika: Narodna čitalnica in prvo slov. peysko društvo ,,Lira" s svojima zastavama ter Gasilno društvo. Dasi tlakomer nič dobrega ni oznanjal, so se ven-dar tudi mešcani v obilem številu pridmžili tem dmštvom. Metnike je mej potoma vznernirjal dež tako, da so pri-speli do gostilne Prodnik pred Gornjim graclom do dobiega mokri. Ob 10. uri došla so gornjegrajska dmštva nasproti. Gosp. notar Drukar je pozdravil kar najprisrčneje v imenu pripravijalnega odbora došle Kamničane, na kar smo z godbo na čelu odkorakali proti trgu. Tudi vreme se je to-liko zjasnilo, da je bilo mogoče v trg korakati z razvitimi zastavami. Pred občinskim uradom je pozdravil županov namestnik gosp. Koebek vsa kamniška društva v imenu občine. Pri slovesni maši nastopil je tudi Lirin oktet. Med kosilom vznemirjal nas je zopet dež, lilo je, kakor bi se bile vse nebesne zatvornice odprle. Proti 4. uri je dež po-nehal, da smo mogli oditi na slavnostni prostor, ki je bil okrašen s paviljoni. Razvila se je živahna zabava in pre-kmalo je prišel čas, da smo raorali misliti zopet na odhod. Naša ,,Lira" nastopila je na okrašenem odru ter zapela več zborov, za kar je žela splošno priznanje. Nekaj izlet-nikov došlo je v Kamnik proti 1. uri, pridnejši pa šele proti 6. uri zjutraj. Izkopnine iz najstarejše dobe do konca rimskeša cesarstva. Starogrške in rimske lončene posode. Zbirka raznih posod iz kositarja (cina), vrči zadrug in posode za domačo rabo. Stare kranjske zlate vezenine in druga različna ženska ročna dela različne tehnike. Stare kranjske narodne noše. Stare podobe, knjige, listine in mnogo raznih drugih sta- rinskih stvari. RazstaVa je V dvorani Narodne čitalnice in odprta 15. avgusta 1.1. dopoldne od 10.—12. ure, popoldne od 3.--6. ure, 17. avgusta dopoldne od 9.—12. ure in popoldne od 3.—6. ure. Dne 20. avgusta dopoldne od 10. —12. ure, popoldne od 3.-6. ure. Vstopnina prosta. Y proslavo 75 letnice Njega Veličanstva presvitl. cesarja Fa*anc Josipa I. Vojaško veteransko društvo v Kamniku w nedeljo dne 20. avgusta 1905 VESELICO na vrtu ,,pri Petriču" na Grabnu. Vstopnina znaša 40 vin. za osebo, otroci do 10 let so v spremstvu starišev iste prosti. Ker bode nudila veselica občinstvu mnogo zabave, pričakovati je obilne udeležbe. — Preskrbljeno bode tudi za točno in hitro postrežbo, kakor tudi za dobra jedila in pijačo. Vsa cenj. veteranska društva se najuljudneje vabijo k mno-gobrojni udeležbi. Odbor uljudno prosi, da mu blagovolijo ona dmštva, katera se nameravajo udeležiti veselice, to do 16. t. m. naznaniti. Stanje hramlnih vlog: nad 1,200.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 16.000 IC sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljera. Za varnost vlog jamči poleg-lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo \ to hranilnico tudi sodišoa denar maloletuih otrok m VarOVaHCeV. Dename vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne Jnranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje branilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.