PoHnina plačana v gatavini
KATOLIŠKI
DanaSnJa številka slane 30 lir
9pmi tn abban. pati. • 11 trvppa
OrednUt^vo in uprava: ®orica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Ce»a: Posamezna št. 12 IS Naročnina: Mesečna L 66 Za inozemstvo: Mesečno C lOf
Leto I. - Štev. 47
‘Gorica - 21. decembra 1949 - Trst
Izhaja vsako sred*
PRAVDA ZA SLOVENSKE SOLE
u
o*
u.
K
k*
(k
fo»
če
*»
ko
no
ki
jt.
us
ii«
r
oli
ru»
Idi
)d»
Izgon dobre stotine slovenskih šolarjev iz slovenskih srednjih in osnovnih šol, ki ga je s svojo odredbo od 25. novembru na zlonamerno pobudo iz Gorice naročilo prosvetno ministrstvo v Rimu, je začetek rušenja in uničevanju slovenskega šolstva v Italiji. To je neizpodbitna resnica. Vsi izgovori, vse sklicevanje na razne predpise, so ničevi. •Če se merodajni krogi sramujejo lega nekulturnega postopanja, jjotem jim ne preostane nič dru-gr ga kot da svoj ukaz prekličejo.
ko tega ne store, potem smo •opravičeni povedati vsemu svetu, kako hoče kulturna in demokratična Italija navzlic vsem slovesnim obljubam njeno slovensko manjšino nasitno raznaroditi, u-
Jiieiti.
Slovenci prizadeti po odredbi prosvetnega ministra so italijanski državljani že izza mirovna pogodbe po prvi svetovni vojni. Takrat so poslali slovenska manjšina v Italiji in ie takrat je bila s kraljevim in guvernerjevim ■ razglasom zagotovljena zuščitu vseh manjšinskih pravic, v prvi vrsti tudi glede slovenskega šolstva. Slovesne, skoro bi lahko rekli zaprisežene obljube še niso postale meso in kri, ko nas je ze zasužnjil fašizem, proglasil slovenski jezik za hribovsko • kraš-ka - laško narečje in nas s podivjanim zasmehom obsodil na smrt.
Bog je pa pravičen sodnik. Fašizem je zadela zaslužena kazen : bil je osramočen in porazen v krvi z nasiljem, ki ga je sam aznanjal. Z gnevom je ves kulturni svet oilobraval ta poraz in tudi vsa demokratična, od fašizma zatirana Italija je obsojala njegovo krivično početje napram slovenski narodni manjšini. Zato je bilo naravno, da so okupacijski sile v naših deželah takoj priznale samobitnost slovenske narodne manjšine d Italiji in ji priznale vso pravico, da »hrani svoje svojstveno narodno življenje. IS a podlagi tega pravičnega načela se je obnovilo slovensko šolstvo v Gorici in v vsem podeželju. Tudi italijanski sodržavljani in njihove oblasti niso temu nasprotovali. Nasprotno! Ao-va italijanska ustava izrecno določa vsem narodnim manjšinam v državi neoviran razvoj njihovega nacionalnega življenja in tudi številni merodajni vladni predstavniki so to pravico ponovno slovesno potrdili.
Kaj pa govorijo dejstva?
Slovenci. že desetletja italijanski državljani, so vsled nesrečnih vojnih dogodkov in zaradi komu-nističnega nasilja iskali zatočišče *i« državnem področju, kjer so lili varni življenja. Svoje otroke so pripeljali s seboj in so jih všolali v šole, ki jih država zdr-iuje za slovensko manjšino.
In kaj se je zgodilo?
Te slovenske otroke slovenskih Maršev, ki so že pred časom portali italijanski državljani, izga-
njajo sedaj iz slovenskih šol. določenih za slovensko manjšino, in jih silijo na italijanske šole.
In zakaj?
Ukaz ministra prosvete določa: Če je kdo pri opciji za italijansko državljanstvo izjavil, da je njegova nlingua di usou. italijanska, ne sme svojega slovenskega otroka pošiljati v slovensko manjšinsko šolo, ampak ga mora pošiljati v italijanske razrede.
Sramotno se nam zdi opozarjati na nemoralnost te odredbe. Gospodje, ki so jo zagrešili, gotovo niso občutili zapropaščeno-sti onih slovenskih ljudi, — italijanskih državljanov, — kateri so zaradi življenjske varnosti zapustili svojo rodno grudo in
sc zatekli na varno pod zavezniško okrilje. Razne oblasti, tudi prefektura in goriška občina, so tem nesrečnikom, ponavljamo: italijanskim državljanom, odrekale pravico bivanja in preživljanja v goriškem predelu. Vprašanje opcij je bilo sporno in v čast goriške kvesture moramo povedati, da je svetovala beguncem, naj optirajo za Italijo in si na ta način omogočijo preživljanje. Nihče, če izvzamemo kako šovinistično uradnico, ni polagal važnosti na izjavo glede narodnosti: šlo je za pomoč v sili in stiski.
Sedaj se hoče iz tega žalostnega položaja kovati kapital. Ponavljamo: to je sramotno! Tu
so slovenski starši, ki zavestno, neglede na pritisk kakega nekulturnega soseda, in s plemenito ljubeznijo do otrok in svoje narodne skupnosti pošiljajo svoje slovenske otroke v nalašč za nje določene šole. Šolanje gre v redu. uspehi so dobri, ljudje živijo v zadovoljstvu.
Pa pride ukaz prosvetnega ministrstva, ki razbije to mirno vzgojno delo in napravi nepopravljivo zmedo: otroci slovenskih staršev ne smejo na slovenske šole, ki jih za nje vzdržuje država. Šolska oblast jim to ukazuje na podlagi ukaza, ki nima z vzgojo nič skupnega in je v svojem jedru krivičen. Sicer je pa ukaz garniran z zločestim nemškim izgovorom: »Umgangs-sprache« — nlingua di usou.
Tako je tudi fašizem utemeljeval svoje nasilne ukrepe. Ali ni to lov na slovenske otroke?
Polde Kemperle
§ ^lagoslooljene komične p čajnike mlcu
E %alita osem nacočnikom, Gcalcem la pcijafeljem E
r.	*	-i	I
o^ed^iStvo in uprava |
g
= Razgled po svetu =
Priprave za novo vlado
Preureditev, oziroma dokončna ureditev sedanjega De Gasperije-vega ministrstva zajema vedno bolj vse politične stranke. Ob odstopu social-demokratičnih ministrov in ob imenovanju treh inter-imnih naslednikov je De Gasperi izjavil, da bo svojo vlado definitivno uredil po kongresu Saraga-tuve socialilemokralične skupine v začetku januarja. Ker se temu roku naglo bližamo, so začele vse stranke študirati položaj in zavzemati stališče. Zlasti stranke vladne koalicije se morajo odločiti ali in pod kakimi pogoji naj se sedanja zveza ohrani.
Demokrščanska stranka kot najmočnejša parlamentarna skupina, ki je tudi hrbtenica sedanje koalicijske vlade, je imela zadnji teden številna posvetovanja svojih vodilnih osebnosti, za nedeljo 18. t. m. je pa sklicala v Rim svoje vrhovno državno vodstvo, ki je zborovalo tudi v ponedeljek in torek, ko je imel De Gasperi zaključni govor. Kot razberemo iz poročil, ki so na razpolago, se je večina demokr-ščanskega vodstva izrekla za koalicijsko vlado s točno določenim programom. Za koalicijo so se izrekli že republikanci, za njo so po večini tudi liberalci in tudi Saragat jo hoče podpirati.
Zdi se, da bo vladna kriza rešena še preden se bo v resnici pričela. Sestav prihodnjega De Ga-sperijevega ministrstva bo v svojem bistvu ostal nespremenjen, zamenjane bodo najbrže samo nekatere osebe.
Zahodna Nemčija je pristopila k Marshallovemu načrtu
Ameriški visoki komisar za Nemčijo John J. McCloy in kancler Nemške zvezne republike Adenauer sta podpisala dogovor o gospodarskem sodelovanju.
Pakt, s katerim postaja Nemčija uradno članica Evropskega obnovitvenega načrta, je prvi važnejši mednarodni dogovor, ki ga je podpisala zahodno-nemška vlada. McCloy je dejal, da odpira ta ukrep pot, da Nemčija prevzame svojo vlogo pri skupnih prizadevanjih 18 držav. Skupna dolarska pomoč Združenih držav Nemčiji bo znašala v tem proračunskem letu približno 730 milijonov dolarjev.
Med drugim je McClov tudi dejal: »Zlasti me veseli, da i>o ta dvostranski dogovor omogočil pomoč tudi berlinskemu ljudstvu, ki si je steklo toliko zaslug, da je zaslužilo spoštovanje demokratičnega sveta in da bo ta pomoč koristila tudi njegovi industriji.«
V svojem komentarju je kancler Adenauer izjavil, Ja more biti samo združena Evropa branik proti rušilnim silam, ki prihajajo iz tujine.
Volitve v Avstraliji
Prejšnji teden so bile volitve v avstralski državni zbor. Laburistična stranka, ki je imela do sedaj večino in je vladala, je doživela težak poraz. Zmagala je liberaino-agrarna zveza, ki ima nad 20 zastopnikov več kot laburisti.
Vprašanje Jeruzalema
Varnostni svet Združenih narodov je te dni razpravljal o načrtih za internacionalizacijo Jeruzalema. Sklenili so, da bodo povabili Izrael in Transjordanijo, da odgovorita na nekatera vprašanja. Francoski zastopnik je predložil resolucijo, ki izraža zaskrbljenost, ker je Izrael prenesel prestolnico v Jeruzalem. Rekel je, da utegnejo nastali težke posledice, če Izrael ne bo upošteval sklepa Združenih naro dov. Zastopnik Iraka je zahteval, da Varnostni svet ne sme kloniti pred grožnjami. Rekel je, Zdrn ženi narodi lahko uporabijo go spodarske in moralne sankcije.
Kostov obsojen na smrt
Bolgarsko vrhovno sodišče je obsodilo bivšega podpredsednika vlade Trajžo Kostova na smrt. Ker je to najvišje sodišče v državi, proti sodbi ni možen nikak priziv. Sodba navaja, , da je Kostov kriv izdajstva, vohunstva in sabotaže. Obsodili so ga tudi na denarno kazen v znesku enega milijona levov. Pet drugih obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, ostalih pet pa na zaporno kazen, ki znaša osem do petnajst let. Razen Kostova so vsi obtoženci prfenali svojo »krivdo«. Po časopisnih vesteh je bila smrtna obsodba nad Kosto-vom že izvršena.
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino 1
Višinski in romunski državni ndar
Odposlanstvo Združenih držav pri Združenih narodih je objavilo poro* čilo očividca o vlogi, ki jo je let* 1945 igral Višinski pri komunistič* nem državnem udaru v Romuni ji.
Poročilo ima obliko pisma, ki ga je napisal prejšnji romunski zunanji minister Konstantin Visoianov načel* niku odposlanstva Združenih držar Warren Austinu, ki je omenil kom us nistidni državni udar pri razpravlja* nju v političnem odboru na zadnjem zasedanju Glavne skupščine,
Austin je navedel sovjetske kršitv* mednarodnih sporazumov in državnih neodvisnosti, ter je kot primer nave* del ultimat, ki ga je v februarju 1945 dal Višinski romunskemu kralju, s katerim je zahteval imenovanj* komunistične vlade.
Višinski je odločno zanikal, da bi bil predal ultimat in je označil vso zadevo za »bajko« ter pozval Austi« na, naj navede priče.
»Slučajno sem jaz priča, ki jo zahteva Višinski«, začenja Visoiano* vo poročilo.« Prisoten sem bil, ko je Višinski predal ultimat in zahteve sovjetske vlade.«
Visoianov navaja naslednji potek dogodkov:
Pred intervencijo Višinskega so sestavljali romunsko vlado predsta/* niki štirih strank — narodno krneč* ke stranke, liberalne, socialistične in komunistične. Čeprav so bili ko* munisti le neznatna manjšina, so jih vključili v vlado iz ozira do Si>vjet* ske zveze.
V prvih dneh februarja 194.5 sta bila dva vodilna komunista Ana Pauker in Georgiu Dej pozvana ▼ Moskvo. Takrat se je začela huda komunistična tiskovna kampanja pro* ti romunski vladi. Tako jc bilo vzdušje, ko je 26. februarja prišel Višinski v Bukarešto in zahteval takojšen razgovor s kraljem Mihae* lom, kateremu je predlagal usta no* vitev »bolj demokratične« vlade.
Naslednji dan je Višinski ponovil svoj predlog z bolj krepkim poudar* kom. Visoianov je bil navzoč pri vseh sestankih.
Dne 28. februarja je Višinski de« jal kralju: »Še danes ob 6 uri mora biti objavljen odstop vlade. C c ne pride do takojšnje spremembe vlade, ne moremo več jamčiti za svoboden obstoj romunskega ljudstva.«
Istočasno so se pojavili na ulicah mesta sovjetski tanki in čete, sov« jetsko upravno nadzorstvo se je po* ostrilo in sovjetska cenzura tiska in radia je postala še bolj stroga. Kralj je moral popustiti in je obja* vil, da je bila vlada, ki ji je načelo* val Radescu, pozvana, da odstopi.
Dne 1. marca se je Višinski spet pojavil v kraljevi palači in dejal: »Obvestiti moram Vaše Veličastvo, da me je moja vlada pooblastila, da Vam sporočim, da je mož, ki nas navdaja z zaupanjem Peter Groza >n da želimo Grozo za ministrskega predsednika.«
Po tem — zaključuje Visoianovo poročilo — so sestavili vlado kar po domače na sovjetskem veleposla*
nišrtvu.
Sovraštvo in zmeda
Satan ni samo oče laži, ampak tu* 4i oče sovraštva. On sovraži Boga, človeka in tudi svoje peklenske so* brate. Božji svet je svet ljubezni. Edino satan je iz tega sveta izklju* čen in zato ga tudi ne more ljubiti. Njegov delež je sovraštvo. Ker hoče človeka pogubiti, mu vceplja sovraštvo, ki trga prijateljske vezi med ljudmi in narodi, prinaša zmedo in sprošča strašne sile, ki utegnejo povzročiti največje katastrofe.
Satanu se je njegova igra v naši dobi tudi na tem področju zelo pot srečila. Nikdar še ni bilo na svetu toliko sovraštva kot ga vidimo da* nes. I.e poglejmo:	sovraštvo med
narodi, sovraštvo med razredi, ideo* loško sovraštvo, politično sovraštvo, sovraštvo zmagovalcev do premagam cev, sovraštvo premagancev do zrna* govahev, sovraštvo v družinah — sovraštvo vseh proti vsem. In kar je najslabše, sovraštvo se ne označuje kot g eh, ampak kot vrlina. Nekatere stranke, kakor komunistična (pa tudi druge) zahtevajo od svojih pristašev, da morajo vse druge ljudi sovražiti. To je že res nekaj perverznega in upravičeno se sprašujemo, ali je sploh mogoče, da bi moglo biti tako sovraštvo človekova iznajdba. Kaj takega si more izmisliti le zviti sa* tanov duh. Le on more napotiti člo-. veka do tega, da sovraštvo umetno goji in ga sistematično ter znam stvero razvija.
človek človeku — volk
Ljudje so že od nekdaj sovražili svoji a bližnjega, ga trpinčili ter uživali neko peklensko naslado nad njegovim trpljenjem. Kar se dogaja danes, pa presega vse meje. Moder* na sovraštvo je hladno, premišljeno, prert. unano, povzroča smrt milijo* nov ljudi in celih narodov, da o tr* pmčenjih, preganjanjih, izganjanjih in p< dobnem sploh ne govorimo. In ljudje so se na to že kar navadili. Nihče ne protestira proti dejstvu, da kdo muči človeka. Zganejo se le in na vse grlo protestirajo, če je mučen ali ubit njihov človek, pri* staš njihove stranke, sami pa s pri* padniki drugačnega mišljenja ali dru* ge stranke enako delajo. To pa je nečloveško, hinavsko. Sovraštvo je treba označiti z njegovim pravim imenom, pa naj se nanaša na prija* tel ja ali nasprotnika. Le takrat, če se bo človeštvo odpovedalo sovraš* tvu, bo izpodrezalo satanu tla in ga prisililo, da se vrne v svoje peklen* sko brezno in pusti človeku mirno živeti v tej itak revni solzni dolini.
Ko je Bog svet ustvaril, mu je določil red. Red je končni pečat, ki ga je Bog pritisnil na svoje stvar* stvo. Satan se temu redu upira in hoče vnesti v svet nered, zmedo, kaos. Uničiti hoče vse tisto, na če* mer ed v svetu temelji.
Vzpostavitev pravega reda
Najprej hoče vsejati med ljudi zmešnjavo pojmov in prevrednotenje vseh vrednot. Človeku hoče vzeti sposobnost, da bi znal ločiti, kaj je zgoraj, kaj spodaj, kaj spada v ne* besa in kaj v pekel, kaj je božje in kaj satanovo. Bog je postavil neko lestvico vrednot, ki točno določa, kaj je bolj važno in kaj manj važno. Tako je na primer na najvišjem me* stu v lestvici vrednot čast božja, skrb za dušo in zatem šele skrb za telo. Moderni svet pa je na dušo sploh pozabil, jo zanika in skrbi samo za telo. Duhovne in kulturne vrednote so se morale umakniti snovnim in političnim vrednotam. Komunizem, pa tudi liberalizem in drugi sistemi so postavili na božje mesto svoje malike in tem malikom je dovoljeno poklanjati v dar tudi najodvratnejše zločine. S lem je se*
veda zavladala popolna zmeda, v svetu in v življenju ni več nobenega pravega reda. Za kristjana je zločin zločin, za komunista je umor le ta* krat zločin, če je ubit komunist; če je ubit nekomunist, pa mu je umor dobro delo. Pa tudi sicer je življe* nje v družbi popolnoma razbito, atomižirano. Imamo specialista, strokovnjake za vsako podrobnost, nimamo pa več ljudi; človek ni več tista celota, kot je bil ustvarjen, bitje z dušo in telesom, z duhovnimi in telesnimi potrebami. Oropan je svoje božje podobe, svoje osebnosti, pahnjen je v zmedo, kjer kaj lahko zgubi ravnotežje in strmoglavi v po* gubo. Mnogi ljudje se tega zavedajo in segajo po raznih zdravilih, toda v svoji materialistični usmerjenosti v golo tostranstvo iščejo nezadostna in nepopolna sredstva in vse njihovo delo je le izganjanje hudiča z belce* bubom (primerjaj boj kapitalizma proti komunizmu ali boj med Titom in Stalinom). Vrtijo se v mrtvem
krogu, iz katerega ne morejo, dokler ne vzamejo človeka tako, kakor ga je ustvaril Bog, to je kot bitje z dušo in telesom. Izpod* bijanje materializma z mateiializ* mom zmedo le stopnjuje. Sodobni moderni človek ne more ustvariti reda, ker ga v svoji notranjosti ni* ma. Zato živimo v stoletju nereda in strašnega razdejanja. Brezdušna znanost naglo napreduje, toda človek jo v svoji obsedenosti uporablja le za rušenje:	primer — atomska
bomba.
Nauk, ki iz tega sledi: človek mo* ra iti spet vase, izgnati iz sebe sa* tana in z njim notranji nered, vzpostaviti pravi božji red najprej v sebi in nato šele bo lahko uredil tudi zunanji svet. To je edina re* šilna pot, vsaka druga pot je pot pogube, proti kateri naglo drvimo in nas bo tudi zadela, če ne bomo so* delovali z božjo milostjo, ki nas edina lahko reši.
SVETO LETO
Praznovanje svetega leta v goriški nadškofiji
Iz zadnjega »Škofijskega lista« za goriško nadškofijo posnemamo sledeče: Na božično vigilijo opoldne, ko bo sv. oče v Rimu odprl sveta vrata, bo v goriški stolni cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval prevz. g. nadškof. Po maši se bo zmolila molitev za sv. leto ter se bo izpostavilo Najsvetejše, ki bo ostalo izpostavljeno do večera. S tem se bo začelo češčenje Najsvetejšega zakramenta, ki se bo vršilo v goriški škofiji ves čas svetega leta vsak dan po vrsti v tej ali oni cerkvi. Opoldanska maša na božično vigilijo se sme vršiti tudi drugod po škofiji v večjih središčih. Poleg tega je ukazano, da naj v soboto opoldne zvonijo vsi zvonovi vseh cerkva v škofiji v pozdrav sv. letu vsaj 10 minut.
Želja goriškega nadpastirja je. naj se češčenje Najsvetejšega vrši povsod kar moč slovensno in naj se pri tem moli papeževa molitev za sv. leto in pa druge molitve za dosego posebnih namenov prihodnjega jubilejnega leta.
Polnočnica na Silvestrovo
Sv. oče je za vso Cerkev dovolil. da se sme na Silvestrovo opolnoči darovati sv. maša ter deliti pri njej tudi sv. obhajilo. To je izredno dovoljenje zaradi
sv. leta. Ob tej priliki pa naj se vršijo razne molitve po namenu sv. očeta, zlasti za dober uspeh sv. leta. Polnočnico na Silvestrovo smejo imeti v vseh cerkvah razen v zasebnih kapelah.
Pomiloščenja ob priliki svetega leta
Ob priliki raznih veselih dogodkov je navada, da državne oblasti podelijo obsojencem v večji ali manjši meri pomilošče-nje, češ naj se veselijo tudi oni, ki so bili kaznovani. Misel pomiloščenja je vse hvale vredna. Tak vesel dogodek za krščanske narode je tudi sveto leto. Zalo so vlade v nekaterih državah že proglasile delno pomiloščenje ob priliki sv. leta. Prva je bila Brazilija, njej je sledila Irska, nato Malta in sedaj še Italija. Ministrski svet je izdelal zakonski osnutek, ki predvideva odpustitev ene tretjine kazni vsem obsojenim na kazni izpod- treh let. Isto je naredila tudi španska vlada, ki je obsojenim do dveh let. odpustila vso kazen, ostalim pa eno četrtino. Zdi se, da Togliatti zaradi pomiloščenja ne bo protestiral, čeprav navadno protestira proti vsemu, kar naredi vlada. Računa namreč, da bodo imeli tudi obsojeni komunisti dobiček od svetega leta, zato bo molčal.
voljnimi prispevki in s prostovoljnim delom. Na deželi je narod v tem pogledu bolj požrtvovalen in so zato pozidali že skoro vse cerkve; vendar gre tudi v mestu obnova svetišč razveseljivo naprej. Država dela ne podpira, vendar se zdi, da ga ne ovira v taki meri, kakor se to godi v Sloveniji, kjer za obnovo ali popravo cerkve ne dobiš korca na strehi, če nisi »ljudski duhovnik«. Zato pa so še danes v ruševinah cerkve v Idriji, v Grgarju, v Renčali in sedaj v Tomaju. Verniki bi jih s prostovoljnim delom in prispevki že zdavnaj popravili, morda še z, večjo gorečnostjo kakor na Poljskem, če bi jih Titove oblasti ne ovirale.
Roka sv. Frančiška Ksaverija zopet v Rimu
Iz Dublina na Irskem so pred nedavnim prenesli v Rim v cerkev Al Gesu roko sv. Frančiška Ksaverija. Ta dragocena relikvija je letos naredila silno dolgo potovanje. Spomladi so jo prenesli na Japonsko ob priliki četrte stoletnice prihoda sv. Frančiška na Japonsko. Tam je romala po vsej deželi ob velikanski udeležbi kristjanov in poganov. Nato so jo prepeljali na Irsko, od tam sedaj z zrakoplovom v Rim v cerkev Al Gesu, kjer je shranjeno na oltarju posvečenem v čast sv. Frančišku. Frančiškovo truplo se pa hrani v mestu Goa v Indiji.
Otroci iščejo starše
Kako se v narodu krivice enih maščujejo nad nedolžnimi soro-jaki, se jasno vidi sedaj v Nemčiji. »SSovci« so s svojim divjanjem po Evropi raztrgali toliko
družin, povzročili toliko sirot, pomorili toliko otrok. Sedaj morajo ostali Neinci bridko plačevati njihovo krivdo. Pravijo namreč, da je eden najžalost-nejših pojavov v povojni Nemčiji množica osirotelih otrok. Računajo, da je ob prisilnem preseljevanju nemških manjšin iz raznih dežel Evrope pomrlo od 160 do 180 tisoč otrok. Mnogi preživeli so pa pri tem izgubili starše, ki jih še sedaj zaman iščejo’-Vsak dan se dogaja, da najdejo starši svoje otroke, katere so ob preseljevanju izgubili. Vendar je še vedno več deset tisoč otrok, ki so brez staršev in ki jih verjetno ne bodo nikoli več našli. Katoliška dobrodelnost je udeležen* tudi pri lajšanju te bede in posebno iz Združenih držav prihaja obilna pomoč za nemške razseljence in njih sirote. —
Koledar za prihodnji teden
25. decembra NEDELJA. Roj* stvo Jezusa Kristusa ali božič.
26. PONEDELJEK Praznik sv. Štefana, prvega mučenca; ta praznik ni zapovedan.
27. TOREK. Janez Evangelist, pisatelj četrtega evangelija in Razo* detja.
28. SREDA. Spomin nedolžnih o* trok, katere je dal Herod pobiti r Betlehemu.
29. ČETRTEK. Tomaž, škof muce* nec. Bil je škof kanterburški v An* gliji. Odločno je branil cerkvene svoboščine, zato ga je dal kralj Henrik II. umoriti leta 1171. po Kr.
30. PETEK. Liberij, škof.
31. SOBOTA. Silvester, papež. Zadnji dan civilnega leta 1949. — Bogu hvala za vse!
Iz življenja Cerkve
Prostozidarstvo in društva
Znano je, da prostozidarska loža v Italiji zopet dviga glavo in si skuša pridobiti somišljenikov. Boj, ki ga v rimskem parlamentu in po časopisju vodijo ital. komunisti in socialisti zoper tako zvani klerikalizem, to je zoper vpliv Cerkve v javnem življenju, ima veliko pristašev tudi med liberalci in monarhisti, še vedno zvestimi učenci frama-sonske lože. Katoliško časopisje opozarja na to novo nevarnost za katoliško cerkev v Italiji. Saj vedo vsi, kako daleč je pritiralo framasonstvo Cerkev v preteklem stoletju. V zvezi z liberalizmom ji gotovo ni manj škodovalo nego sedaj brezbožni komunizem. Tudi goriški nadškol je čutil
dolžnost, da opozori svoje vernike na delovanje prostozidar-stva v Gorici, ki se udejstvuje predvsem s pomočjo dveh društev: Rotary kluba in pa YMCA. Na videz sta to dve kulturni organizaciji, v resnici pa sta samo dve podružnici ‘prostozidarstva in protestantizma. Duhovnikom je vstop v ti dve organizaciji prepovedan, toda tudi laikom je treba odsvetovati sodelovanje pri njih.
Obnova cerkva na Poljskem
Poljska, ki je bolj kot katera koli druga dežela trpela v zadnji vojni ter imela dober del svojih cerkva porušenih, zelo pogumno obnavlja svoje cerkve. Pri tem sodeluje vse ljudstvo s prosto-
Kulturni obzornik
Prvi Slovenski kulturni večer
(IZREDNO LEP VEČER SLOVENSKE PROSVETE V TRSTU)
Zamisel, da se s pestrim sporedom kulturnih predavanj krene na novo pot v življenju tržaških Slovencev, spada med zelo posrečene. Ljudje, posebno naš mali človek, ki ves dan dela in lc redko vzame knjigo v roke, ker mu pač življenjske raz* mere ne dopuščajo, zelo radi pohi* tijo na take prireditve.
Slovenski človek je pokazal vedno velik smisel in veliko navdušenje za prosveto. To je bila tudi tista no* tranja sila, ki je, povezana z glo* bokim verskim čustvom, kljubovala vsem sosedom, .ki so grabežljivo ste* zali roke po lepi slovenski zemlji.
Slovenci nismo imeli ne knezov, ne vojvod, ne kraljev v svoji novejši zgodovini. Tudi se nismo ponašali s kakimi slavnimi maršali in z veliki* m.' vojskami. Od vseh strani so nas napadali sosedje in gledali le to, kako bi nas uničili in si prisvojili naš svet. In čudno. Slovenci smo ostali na svoji zemlji gospodarji do današnjih dni. Čemu jc pripisati to silno odporno moč tako majhnega naroda? To je zasluga visoke kultur* ne stopnje Slovencev, ki analfabetov že dolgo ne poznajo več. Globoka narodna zavest in predanost krščan* ski veri, ki sta ohranjala in dajala poguma v najtežjih trenutkih življe* nja našim prednikom. In tako je še danes. Slovenec ni nikdar klonil, vedno je dvignil glavo kvišku in je zmagal. Zmagala je njegova kultura, ki je bila na ravni ostale evropske kulture.
Tako je v kratkih obrisih prikazal slovensko kulturno zgodovino prof.
Jože Peterlin na prvem slovenskem večeru, ki je bil 29. nov. v Marijinem domu v Trstu, kot v obsežno zasno* vanem programu za vso sezono Slo* venske prosvete.
V uvodnih besedah pa je prof. dr. Ivan Lasič kot predsednik Slovensko prosvete podal smernice in temelje, na katerih bo slonelo tudi v bodoče delo slovenske katoliške prosvetne organizacije na Tržaškem. Namen in želja organizacije je seznaniti tržaš* ke Slovence z modernimi kulturnimi pridobitvami v svetu po načelu res* niee, v duhu vere naših pradedov in v ozračju svobodnega mišljenja; dvig* niti pa tudi v njih moralno silo, da* jati jim pravilne poglede in nasvete in jim pomagati v potrebah.
Pevski zbor »Jadran« je na prvem večeru izredno lepo zapel nekaj na* rodnih pesmi, ki so dale temu slo* venskemu večeru pestrost' in lepo sozvočje. Pevci so bili deležni to* plcga in prisrčnega odobravanja.
Na sporedu sta bili še dve recita* eiji: Pogačnikova Domača zemlja in Gregorčičeva Naš narodni dom. Ga Turkova in g. Petkovšek sta reciti* rala z velikim občutkom in z veliko dovršenostjo.
Ob tej priliki se jc ponovno poka* zalo, kako zelo je tržaškim Sloven* cem potrebna v mestu velika dvo* rana za kulturne prireditve. Dvora* na Marijinega doma, ki je sicer ve* lika. je bila precej majhna. Ljudje, ki so ostali na hodniku so klicali: »Zakaj bi ne bila tudi za Slovence dvorana v Verdiju?« Tržaški Sloven* ci — tisti, ki jim je bila zapadna krščanska kultura vedno pri srcu, — še vedno upajo1, da bo tudi njim padla kaka mrvica s težko obložene mize. 'Po ni le kulturna zahteva, to terja predvsem pravičnost, ki bi morala biti največja modrost vsake* ga vladarja. Saj bi končno dali le del tistega, kar je bilo nekoč Slo* vencem tu nasilno odvzeto.
(Nadaljevanje na sedmi strani)
Za svelt
večer
Priloga Kat. glasa st. 47 - 1949
Y\
^rojcl Imo člo fJ^ef(efiema!
Y\
V\
9casooia
rtoc..,
{Presveta noč... Vse zvezde jasne oči nebes z neba blestijo in kakor s harfe pesem glasna, spevi angelov donijo:
Vam mir, ki ste brez doma, naj kdor ko zver se krog potika, nasloni glavo zdaj k počitka, naj sreče zvezda mu svetlika.
Vam mir, ki v zemlji tuji, ne najdeie miru, pokoja, vse naj vas sprejme krov domači, ter naj bo konec zli in boja!
Vam mir, ki brez jezika in brez pravic v nebo strmite, pravica se nocoj rodila, le srca svoja ji odprite.
J/ftir vsem, ki dobre volje v srcu nosijo SBoga, naj rodi željd jim polje, izgine žalost naj sred.
Ur. Fr. Jaklič
^Polnočnica
Hitite, kristjani, z radostjo navdani, hitite v Betlehem!
Bratje in mo, v tej zgodovinski izvršil pred
sestre, mi doživija-sveti noči največ ji dogodek, ki se je 1950 leti! Nad Betlehem je legal zgodnji, mrzli zimski večer. Zahajajoče sonce je zadnjič poljubilo vrsto hiš na gričkih in obsvetilo dva človeka, ki sta se bližala utrujena mimo teras spečih vinogradov Davidovemu mestu. Čez Sihem in Jeriho sta romala dolgo pot v decembru. ko je sneg kril gorske pokrajine in mrzel veter pihal čez Samarijo. Mogočni imperator Avgust je zaukazal državno štetje, da bi v oholosti vedel za milijone podanikov po vsem svetu. Veliko Judov je prokli-njalo ta ukrep rimskega mogotca, Nazarejca sta pa molče ubogala, ker sta videla v tem odloku božjo voljo, ki je pripravljala pot Zveličarju.
V Betlehemu je bilo vse živo. Rimski cenzorji so zasedli palače, bogataši so drago plačali prenočišča v gostiščih, sorodniki fo si že preje zagotovili prostor pri svojcih. Galilejski tesar pa je bil ubog. Zanj. za mlado mater ni bilo prostora. Najmanjše mestece pač res ni-imelo kota za neizmernega. neskončnega Boga. Dediča sta bila kraljevske hiše Davidove. Betlehemčani, potomci Hura, Booza in Jeseja ju niso sprejeli, dasi so prenočili stotine manj vrednih iti odličnih. Po ulicah in dvoriščih je plulo življenje. Ognji so svetili, luci žarele, baklje prasketale in petje je odmevalo t; tiho noč. Po mestu s() tekali kurirji rimskega cesarja in prenašali državne uka-20 — kdo se je zmenil za dogodek, ki se je imel izvršiti! Na preprogah so sedeli filozofi in tuhtali zapletena vprašanja. Čutili so, da jim niso kos. Kdo se je brigal za Onega, ki je imel priti, da reši veliko svetovno uganko!
Farizeji in Saduceji so sanjali • rešitelju; iskali so ga na dvoru, zato so ga prezrli v Betlehemu. Med svoje je prišel, a oni ga niso sprejeli. V mrzli noči ga je nesla Mati pod srcem ven iz mesta na pašnike, kjer so v stajah bedeli pastirji pri svojih eedah.
Prišla je sveta. noč. Na videz je bila neznatna, kot druge noči. Zakrila je Betlehem in odela svet, ki je stokal pod žezlom svetovne rimske vlade. V razdrtem hlevu sta iskala Nazarejca zavetja v ledeni noči. Za vse je bilo dovolj prostora — le za nju ne — in za Boga tudi ne. Večerni veter je zavel nad nizkimi griči. Zvezde so prihajale na stražo druga za drugo, svetlejše naprej. Zdelo se je, kot bi nihče ne čutil velikega trenutka in kot bi celo narava prezrla svojega Stvarnika. Medtem so pa rajali nebeščani in pripravljali človeštvu praznik, kakoršnegu še ni videlo sonce.
Prišla je polnoč. Sveta Mati je bdela. Ob njej je ležala živina, ljudje so spali. V tem nujsvetej-šem trenutku pa je rodila Sinu, povila ga je v plenice in položila v jasli, ker drugod zanj ni bilo prostora.
Na nebu so zadonele nebeške melodije, kakršnih svet še ni cul. Odmevale so po pašnikih in segale v mesto Davidovo. Nebesa so veselja trepetala, zvezde so se vžigale, velika svetloba se je vlila na betlehemske planjave. Stvarstvo je obstalo, vetrovi so umolknili, zemlja ni čutila več svoje teže. Po globoko udrtih dolinah je zadonel angelski spev: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«. Samo o Bogu in ljudeh so peli krilutci božji, o sebi in nebeščanih so molčali. Zemljanom so oznanili najveselejšo vest, da je Bog postal njih brat.
V revnih jaslih je ležalo božje Dete. Kot sirotek je bil med kupi bogastva. V temi je bil rojen, dasi je sonce prižgal, v mrazu je trepetal, dasi je ogreval ves svet, hrane je prosil, dasiravno je hranil ptice pod nebom in ribe v vodi.
Človeka sta molila Boga, ki je ležal slaboten na slami. Samo z voljo je ustvaril svetove, z roko je držal gorovje, z migljajem je nagibal viharje, potrese in strele — sedaj pa je ležal majhen in ubog na zemlji, ki je vsa njegova. O sladko Dete betlehemsko, kako rado si nas imelo že v prvih urah svojega človeškega življenja!
K jaslim so prišli pastirji. O njihovem prejšnjem življenju ne vemo ničesar. Kar naenkrat nastopijo kot odlikovanci Novorojenega o polnoči, na betlehemskih pašnikih. Z njimi so govorili celo angeli, smehljal se jim je sam Bog, hvaležno jih je zrla pred jaslimi sveta Gospa. Bili so zastopniki nizkih, najmanjših, katere ljubi sveto Dete najbolj. Ležali so zunaj v mrzli noči, molčeče zvezde so jim bile sestre. Pasli so črede po onih planjavah. koder je nekdaj Rut zbirala klasje in David čuval ovce. V samoti so zrastli, v premagovanju so bili utrjeni, na revščino navajeni. Niso poznali hiš in meščanskih udobnosti, veselje domačega življenja ob mizah jim je bilo tuje. Tem revnim je prvim dal videti Gospod svetega Novorojenca. Kar sta želela gledati z očmi očak Abraham in kralj David, to so zrli preprosti pastirji. Tvorili so prvo spremstvo svetemu nebeškemu Kralju. Od svetlobe in angelskega petja so se brez tožb vrnili zopet k čedam v tiho noč.
Drugi dan so rimski pisarji vpisali med podanike tudi ime svetega Deteta in rimski sli so nesli na kapital zapisnik, v katerem je bil med drugimi On, ki je vse ljudi vpisal v knjigo življenja in sodbe. Bratje, sestre! Premišljujmo to blagovest in doživeli bomo sveti dan.
Božični praznik izvira iz 4. stoletja. Takrat se je morala Cerkev boriti zoper arijanizem, ki je zanikaval, da bi bil Kristus pravi Bog. ampak mu je pripisoval le neko višjo angelsko naravo, ki da se je združila s človeško. Katoliški svet je bil torej takrat živo prevzet od resničnosti Kristusovega božanstva; ta osnovna verska resnica, izrečena od 300 škofov v Niceji, je bila globoko zapisana v mišljenje in čustvovanje vernikov, — zato ni čudno, da je tudi v liturgiji (bogoslužju) takrat vpeljanega praznika Gospodovega rojstva izrazito poudarjena.
Ta praznik je sv. cerkev določila za 25. december. S tem ni hotela trditi, da bi se bil Jezus res ravno na ta dan rodil; vzrok je bil namreč ta: 25. december so praznovali pagani, osobito častilci sončnega boga Mitre, kot »slavje nepremagljivemu soncu«, katero res ravno tisti dan premaga temo in začne pridobivati na moči in vplivu; njim nasproti pa je hotela Cerkev prav na ta dan poudariti, da je le Kristus »prava Luč, ki ((razsvetljuje vsakega«, kakor je izrekel on ram o sebi: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, mai'več bo imel lue življenja.«
Zato se tudi misel o Kristusu -Luči, ki nam prisije skozi inrak adventa, povrača v polnočni božični maši.
Polnočno bogoslužje ni torej ljubka idila s spevi angelov in sviranjem pastirske piščali, marveč je kakor kraljevsko slavje, mogočno in veličastno, žarko obsevano z lučjo Kristusovega božanstva. Betlehemsko Dete je pravi Bog in Kralj vesoljstva; samo neskončna ljubezen in nepojmljivo usmiljenje sta ga ponižala do našega uboštva, kot mu poje naša stara pesem:
Usmiljenje samo za nas te rodi.
Močno in polno se razgiblje veliki zvon, njegov glas sega do daljnih vasi, vsako hišo in vsako dušo vabi v cerkev, kjer se bo ob evharistični daritvi proslavil spomin na Odrešenikovo rojstvo. »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod,« govorimo s srečnimi pastirji.
Cerkev je bogato razsvetljena, duhovniki pojo J utranjice. »Kristus se je rodil, pojdimo ga
moliti!« se začne prelepi, starodavni spev. Sledi mu daljša hvalnica včlovečeni Besedi. Potem se zvrstijo deveteri mesijanski psalmi, berila in druge molitve.
Ko se dvanajstero udarcer počasi usuje iz zvonika, zadoni izpred oltarja Te Deu m. Te sveto noč še tem bolj navdušeno in hvaležno poje naše srce: »Ti, Kristus, si kralj veličastva, ti si Očetov večni Sin. Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, da si odrešil človeka.«
Pozvoni, polnočna maša se začne; Cerkev bo priklicala božično Dete v vsej njegovi resničnosti, veličastnosti in ljudomili dobrotljivosti na snežnobele prte in naše pobožne misli in naša ljubeča čustva bodo v njem dobila cilj in oporo.
Prvi del sv. maše, ki se imenuje Maša katahumenov, to je onih, ki so se šele pripravljali za krst, govori skoro samo o božičnih skrivnostih. Drugi del maše, začenjajoč se z darovanjem in imenovan Maša v e r-li i k o m, pa tudi v sveti »oči ostane pri svojem staroda\nem, preprostem, pa častitljivem besedilu, saj je evharistična daritev ista kot je vedno.
1.	Maša katehumenov
Veličasten je njen Vstop. V molčečo pratišino večnosti nas popelje, kjer iz Očeta od vekomaj in neprestano izhaja Sin, prejemajoč v duhovnem rojstvu vso Očetovo naravo. Zdaj1 i iz-pregovori v Vstopu Kristus-Bog: »Gospod mi je rekel: Moj sin si ti, danes sem te rodil.« Ta »danes« je večnost, nedeljiva in vsa hkrati navzoča; v njej ki;»i i* prehaja božje življenje od Očeta do Sina.
Kako vse drugače je to notranje in neskončno srečno življenje božje od življenja na zemlji, kjer se ljudstva in narodi hrumeč prerivajo za oblast in čast, kakor v drugi vrstici Vstopa vzklikne psalmist:	»Za-
kaj hrume narodi in si ljudstva vmišljajo prazne reči?«
Neskončno srečni, nepremagljivi Bog na eni strani, na drugi pa večno nemirna človeška siroščina, odtujena od Boga ia obtežena z grehi, — kolika razlika! In v to siroščino se pogre*-ne božji Sin, da bi jo osrečil. Samo pretresljivo globoki, pa
•lienem tako preprosti cerkveni koral more dostojno izraziti vso globino te skrivnosti.
Po prošnji k trem božjim osekam za usmiljenje in po Slavi, ki se začne s spevom angelov nad betlehemskimi pašniki, sledi Prošnja. V njej zahrepenimo iz tihe noči v zanosu žive vere po božjem gledanju, po bližnjem spoznavanju večnega rojstva božjega Sina in po radostnem združenju z njim. Takole molimo:	»0 Bog, ki si
naredil, da je presveta noč sijala s svetlobo prave luči, prosimo te. ki smo skrivnost Jezusove luči spoznali na zemlji, da bomo uživali tudi njegove radosti v nebesih.«
Zato pa je treba, da ne živimo kot otroci teme, ampak kot otroci luči. Na to nas opomni sv. Cerkev v Berilu, in sicer s prisrčno toplimi besedami sv. Pavla do njegovega ljubljenega učenca Tita, škofa na Kreti: »Preljubi! Prikazala se je milost Boga, našega Zveličarja, vsem ljudem, ki nas uči, da se odpovejmo hudobiji in posvetnim željam ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, pričakujoč blaženega upanja in častitljivega prihoda velikega Boga, našega Zveličarja Jezusa Kristusa, ki je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil vse krivice in sebi očistil izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela.«
Evangelij po Luku se odtrga od notranjega božjega življenja in rojstva večne Besede in *e vstavi pred betlehemskim hlevom in Kristusovim človeškim rojstvom iz Device.
<si so se dopolnili. Mogočni cesar Avgust šteje podložne narode, pa ne sluti, da je ravno-s tem poslušno orodje Vladarja, ki hoče, da bodi Mesija rojen ravno v Betlehemu, čeprav ne ko to njegova domovina. Obuho-
I.
Pred desetimi leti sem nekoč prenočeval v župnišču v Kamnjah. Zvečer nisem mogel dolgo zaspati. Prižgal sem električno luč. da bi čilal. Pri tem pa sem zagledal na nasprotnem zidu- sliko	sv. Družine. Ugotovil	sem
takoj, da je to kopija iz Over-beckove šole: Jožef in Marija ter med njima Jezušček.
Početkom sem smatral sliko za	tiskano reprodukcijo. Toda
čim	bolj sem jo gledal, tem bolj
se mi je zdela ročno delo. Da bi se	popolnoma prepričal,	sem
vstal in stopil do slike. Takoj mi je bilo jasno, da je slika ročno delo s precejšnjo umetniško ru tino. Slika bo merila morda kaj manj od metra v višino in pol metra v širino. Sicer so podpisi slikarja na takih slikah zelo redki. tu sem pa proti pričakovanju izteknil podpis slikarjev. In predstavljajte si moje začudenje! V levem kotu od spodaj sem bral: pinx. Ivan Grohar.
Moja radovednost sedaj ni več mirovala, dokler nisem izvedel, kako je prišla slika v kamenjsko župnišče. Tedanji župnik mi ni vet!el ničesar povedati, ker je sliko v župnišču že dobil. Obrnil sem se pismeno na prejšnjega župnika. Ta mi je vedel sporočiti samo to, da je sliko darovala cerkvi stara gospodinja znane gostilne pri Rebku na Goričici. To je znana gostilna. K »reči je bila stara gospodinja te
žal je Davidov kraljevski rod in njegovi potomci, med njimi tudi Marija in Jožef, skromno prihajajo k štetju. Veliko se jih je sešlo in marsikateri ubožni družini so morale skalnate okoliške dupline nuditi nočevališče. Pa nobena izmed žena ni tega tako bridko občutila kot Devica Marija, kajti njeni dnevi so se bili že dopolnili. Hlev z vsem svojim hladom, z vso svojo revščino in zapuščenostjo jo je sprejel z Jožefom vred. » In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju tli bilo prostora v hiši.«
Čudoviti ukrepi božji! Zares, njegove misli niso naše, misli.
In kdo bo prvi pozvan k Mesiji, ki ga čaka judovski narod žo več ko dva tisoč let? Ne bogati in učeni in češčeni, ampak neuki pastirji, preprosti in ubožni; njim se prikaže nadzemski knez-angel v vsem svojem blesku in pomiri njih bojazen: »Ne bojte se, zakaj glejte, veliko veselje vam oznanjam, ki bo vsemu ljudstvu: danes vam je rojen Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to vam bodi znamenje:	našli boste Dete,
v plenice povito in v jasli položeno.« In še cela množica angelov se je prvemu pridružila, pre-pevaje slavo Bogu in blagrovaje človeški rod.
Človeško srce ne bo moglo nikoli izčrpati vsega bogastva in vse tolažilnosti te blagovesti. Tudi onim, ki so v sveti noči docela zapuščeni, postane ob njej toplo pri srcu, ker tudi Marija in Jezus in Jožef so bili odpodeni od ljudi.
Koliko nasprotje med notranjo vrednostjo svete Družinice in njeno skrajno stisko in bedo! Vse merjenje človeške notranje vrednosti po zunanjosti je torej varljivo.
Z Ve ro, v kateri hvaležno
klonimo z duhom pred božjim razodetjem, se konča Maša ka-humenov, ki so takrat morali iz cerkve in so ostali v njej le oni, ki so že prejeli sv. krst. Začne se
11.	Maša vernikov
Najprej so donašali k oltarju darine (kruh in vino); od tega je duhovščina odbrala, kolikor je bilo treba za daritev. Pevci so med obhodom peli Darovanje, to je tiste psalme, ki so se najbolj skladali s praznikovo vsebino. Dandanes ni več obhoda in Darovanje polnočnice se je skrčilo na en sam vzklik 95. psalma: »Veselite se nebesa in raduj se zemlja pred obličjem Gospodovim, zakaj prišel je!«
Po opravljenih običajnih molitvah in obredih darovanja prosimo v Tihi molitvi, da bi z zglednim življenjem postali podobni Bogu, ko je tudi Bog postal nam enak po učlovečenju in rojstvu:	»Prosimo, Gospod,
naj ti bo všeč današnja daritev, da bomo po teni presvetem združenju dobili s pomočjo tvoje milosti podobnost z Njim, po katerem smo s teboj združeni.«
Nato poje sv. cerkev Pred-g 1 a s j e. Nevidni Bog se nam je s svojim rojstvom vidno javil, — naj bi se obratno mi po njem povzpeli do nevidnih, nadzem-skih dobrin. »Zakaj po skrivnosti učlovečene Besede je nova luč tvoje slave zasvetila očem naše duše, da se do ljubezni nevidnih dobrot povzdigujemo, ko Boga vidno spoznavamo.« Naše slavljenje božje se potem pridruži angelskim zborom, kateri so bili pred davnimi stoletji poslali svoje zastopnike k betlehemski votlini in hiti skozi zvezdnato noč pred troedinega Boga.
Hitro se bliža evharistični prihod Kristusov. Be-
sedilo, nastalo še v dobi, ko so rimski cesarji preganjali mlado krščanstvo, se ob božični misli nič ne spremeni, le pred naštevanjem svetnikov pred pozdigo-vanjetn vplete stavek o Devici Mariji, katera nam je v tej presveti noči rodila Odrešenika.
Ko pozvončka, vse utihne. Tišina betlehemskega hlevca se ponovi in Kristus pride na oltar. Naše srce ga ljubeče pozdravi. Kakor pastirji, tako ga molimo, kakor naroča pesem:
Let tisoč in več je od one noči. a Jezus še tisti med nami živi. Srčno počastimo s pastirji ga zdaj!
Po mašnikovem obhajilu je včasi pristopila vsa cerkvena občina k sv. obhajilu. Vmes je zbor pel psalme, zdaj pa ponovi Obhajilna molitev polnočnice le en stavek iz 109. psalma, vsebovan že v Stopinjski molitvi:	»V sijaju svetnikov,
pred zgodnjo danico sem te rodil.« Takoj nato pa prosimo
LIPE:
Mehač
So na tem božjem svetu opravila, ki jih človek ne more uvrstiti, ne med pridobitne in zopet, ne med nečastne posle. Ena izmed teh služb je služba »mehača«. Odkod sem pobral ta naslov? Stari župnik Janez ga je zapisal na cerkveni kor, ko je dovolil vstop samo »orglavcu, pevcem in mehaču«. Mehač pa je bil, odkadar so ljudje pomnili, »stric« Štefan. Dva župnika je preživel in trem orglavcem je meh pritiskal. Nihče, niti gospod Janez, ni vedel, odkod je 'Štefan. Iz domače Jelovške fare ni bil in vendar nihče ni pomnil, j kdaj bi se vselil. Očeta ni poznal celo sam, mati mu je pa umrla, | ko je bil še otrok. Sicer pa nihče ni vprašal ne po njegovem rojstvu in ne po pokoljenju. Vedeli so, da je »stric« Štefan šestdeset let star samec, ki spi pri kmetu Jalenu na slami, žaga drva, pometa ceste in tlači mehove na cerkvenem koru. Informacij dovolj!
Cerkveni pevci so izbirčna družba, v gotovih ozirih podobna nekdanjim cehom. Niti orglavec ne more sprejeti novega pevca, ne da bi vprašal svoj »zbor«! K zboru pa pripadajo po stari navadi: orglavec, pevci, pevke in — mehač. Tako je bilo vsaj v Jelovici. Kadar so peli pevci, recimo župniku Janezu za kolednico, ali županu Tinetu za god, je bil vedno med njimi tudi mehač Štefan. Pel ni. ker ni znal. V kotu je sedel, pil in se smejal. Na koru je bil pa »v ognju«. Lepo enakomerno je tlačil meh. Dobro je znal, kdaj je treba hitreje tlačiti in kdaj počasneje. Včasih je orglavec vse »štime odprl«, pa Štefana ni spravil v zadrego. V svojem poslu je bil strokovnjak. Obrajtal ga je župnik Janez, upošteval ga je orglavec, cenili so ga pevci, pev-
ior? »Ja, veš, danes se pa tega ne spominjam več. Bil je neki mlad malar iz Kranjskega, suh fant s kozjo brado. Dela je iskal in se mi ponujal. Jaz sem ravno dobil iz Trsta neko zapuščino za popravo cerkve, pa sem mu delo izročil. Dobro je slikal; kako se je klical pa danes res ne vem več.«
Mislil sem že, da do umetnikovega imena sploh ne bom več prišel. Spomnil pa sem se še na en ključ za rešitev. V nadškofiji morajo biti tedanjim računom
v Poobhajilni molitvi r »Daj nam. Gospod, ko se v praznovanju veselimo rojstva Gospoda našega, Jezusa Kristusa, da bomo s spodobnim življenjem zaslužili, priti v njegovo družbo.«
Začetek evangelija po Janezu, ki se bere vsak dan ou sklepu maše, nam bere Cerkev tudi pri polnočnici. Njegova vsebina — bivanje večne Besede pri Očetu ir njen prihod med ljudi — s* tako zelo strinja z božičnimi dogodki, da je pri 3. božični maši vstavljen kot prvi evangelij. S polnimi stavki nam govori o rojenem Detetu.
Z njim se zaključi Maša vernikov in polnočno bogoslužje.
Ko se potem zopet v svoj tihi dom in nam še vedno pojejo božični zvonovi, je naše srce navzlic vsem križem in bridkostim mirno in naša duša občuti vsaj rahel odmev one sreče, kakršno so občutili betlehemski pastirji, zakaj tudi mi smo videli Gospoda in ga molili.
Štefan
ke so ga pa celo rade imele. Te> se pravi: Španova Minka, ki je pela visoko, mu je vsako leto z* god splela volnene nogavice, Renkova Ančka, ki je pela drugi glas, mu je kupila zelen klobuk, orglavec mu je vsako leto podaril par obrabljenih hlač, pevci pa kamižolo in škornje. Drugega pa Štefan itak ni potreboval. Jedel je po hišah, prenočeval pri Jalenu v hlevu in si z žaganjem prislužil tudi nekaj cvenka za »stare« dni. Meh je tlačil zastonj in najhujši udarec bi bil zanj, ko bi mu vzeli to službo. Na to pa nihče ni mislil.
Posebno lepo je bilo ob zornih | mašah in velikih praznikih. Takrat so že orgle same pele ue-kam milo, hrepeneče in mogočno, da je bilo vernikom mehko in slovesno pri srcu. Res, da je bilo to zasluga orglavca, a vendar je tudi mehač Štefan užival čast in splošno pohvalo. Kako pa naj piščal mehko poje, če ne znaš piskati vanjo!
Bilo je pred petnajstimi leti ob zornih mašah, Jutro za jutrom so prihajali ljudje k zor-nicaiu. Ni dvoma, da jih je vleklo v lepo razsvetljeno cerkev tudi lepo petje. Kako so lepe adventne pesmi! Mila prošnja doni iz njih, vse uboštvo in vsa beda človeška kliče po Odrešeniku. Ljudje, ki so v revščini in bedi, jih občutijo in zdi se jim, da je v hrepenečih glasovih njihova prošnja po Zveličarju, ki naj prinese rešitev in mir.
Tako je bilo tudi v Jelovici. Pevci so se potrudili, da je bil zadovoljen gospod Janez in ljudje. Zato je orglavec še bolj z veseljem orglal in mehač Štefan še rajše tlačil meh.
Zgodilo se je pa zadnji teden pred božičem, da je zapel sneg in da so zmrznila pota. Komaj je mežnar vabil vkup, je vstal
— r..m	—
iz Loga priložene pobotnice slikarja. In postrezi jivi gospod kancler Setničar mi je še isti dan ustregel.
Na pobotnicah pa sem čital: Ivan Grohar, slikar.
Sicer bi se bil dosti lože dokopal do slikarjevega imena, če bi bil vprašal č. g. kurata na Libušnjem sedaj že rajnega Le-bena. Ta mi je pozneje sam kazal Groharjeve slike na Libušnjem, ki so pa zuradi mokrote popolnoma razpadle. G. Leben je Groharja poznal in cenil.
Goriški spomini
STANKO STANIČ:
na Ivana Groharja
gostilne tedaj še živa in na moje poizvedovanje mi je povedala sledeče:	»O gospod, od tega je
pa že dosti let. Po cesti iz Ajdovščine sem je prišel mlad in suh vandrovec. Menda se je skrival pred orožniki, ki so ga iskali ]‘o Ljubljani. V naši gostilni je bil nekaj več, nego en teden. Hrane in stanovanja ni imel s čim plačati, pa mi je pred odhodom za plačilo naslikal sv. Družino na platno. Potem je šel peš proti Gorici. Sliko smo imeli več let v gostilni. Pred nekaj leti sem jo pa darovala našemu župniku za cerkev.«
Po tem pripovedanju je bilo meni vse jasno. Tam nekje pred letom 1900 so bili namreč prijatelji našega umetnika Groharja zaradi malenkostnega primanjkljaja v društveni blagajni naznanili sodišču. Ker takrat naš umetnik ni imel tistih bore par krajcarjev, je revež bežal peš iz Ljubljane proti Italiji, da bi se tako izognil zaporu. Nekaj časa je zato bival med beneškimi Slovenci, dokler niso prijatelji stvari poravnali.
In na tem begu je svoj strošek »Pri Rebku« poravnal s to sliko.
Groharjeva slika v kamen j-skem župnišču ima torej svojo zgodovino za seboj.: spomin na umetnika begunca.
II.
Bilo je pred dvajsetimi leti v
Logu pod Mangartom. Takrat sem prvič stopil v tamkajšnjo župno cerkev, umetniško izrazito stavbo, ki zelo sliči goriški se-meniški cerkvi sv. Karola. Cerkev in prezbiterij sta lepo poslikana s slikami iz življenja sv. Štefana. Slike so se mi takoj zdele zelo zanimive. Na noben način jih pa nisem mogel opredeliti. Navadno obrtniško delo se mi niso zdele. Poteze so zelo samostojne, koloril zelo pester, skupna razvrstitev jako nevsakdanja in celoten utis zelo monumentalen. Ker mi je rekel cerkovnik, da so slike menda iz leta 1898. sem takoj izključil vse naše tedanje boljše ali slabše cerkvene slikarje iz tiste dobe. Ne Ogrin, ne Jebačin, ne Bra-daška, ne Pavel Šubic, ne De1 Neri niso imeli tu svojih prstov. Kdo je torej slikar?
Zopet mi moja radovednost ni deda miru. Upal sem, da bom v loških cerkvenih računskih knjigah iz one dobe dobil pojasnilo. Trud je bil zastonj! V dnevniku so sicer stroški za slikanje, vendar pa brez navedbe slikarju. Ključ za rešitev uganke sem pa le imel v rokah. Cerkev je pustil slikati tedanji kurat Josip Primožič, ki je tedaj še živel kot župnik v Prvačni. Teden pozneje sem dobil gospoda Primožiča na Travniku v Gorici. Takoj sem šel nadenj: »Kdo je bil slikar, kateremu ste dali poslikati cerkev v Logu?« In odgo-
BOŽIČNA ZGODBA
stric Štefan, se zavil v kamižolo in šel v cerkev, da prižge luči na k»ru. Pred cerkvenimi vrati mn je pa spodrsnilo, da je padel in >i zlomil nogo. Milo je zaječal im poskušal vstati — pa ni Slo. Skrinjarjeva Jera ga je našla v snegu na tleh. Hitela je v zakri-»tije in poklicala mežnarja ter župnika Janeza. Spravili so ga v mežnarijo. Bridko je tožil mehač ne zaradi bolečin, temveč zato, kjir ne ho mogel več tlačiti me-ha. Tolažil ga je župnik Janez in celo mežnar mu je dajal korajžo. On pa je jadikoval in neprestano tožil: »Zakaj me je doletelo to ravno sedaj, pa ravno pred prazniki, ko je tako lepo v cerkvi!«
Tisti dan so orgle škripale in vsi ljudje so vedeli, da ni meha-ča Štefana na koru.
Bližal se je sveti večer. Otroci s« postavljali jaslice, ženske so pekle in možki cepili drva. V »ležnariji je pa ležal bolan stric Štefan. Gospod Janez mu je poslal potice, mežnar mu je stregel s čajem, župan Tine mu je prinesel klobase — a niso ga anftgli razveseliti. Štirideset let je bil na sveti večer na koru in nocoj ga ne bo! Prišle so pevke: Španova Minka, Renkova Anka in še druge, prišli so pevci, celo orglavec je prišel — ko so pa •dhajali je postalo Štefanu bridka pri srcu in dve debeli solzi sta mu kanili na uvela lica.
Zazvonili so božični zvonovi. Ljubeče in milo so vabili ljudi k polnočnici. Štefanu se je zdelo, da glasno kličejo tudi njega. Nocoj na sv. večer, pa ga ne bo pri polnočnici! Trumoma so hiteli ljudje mimo mežnarije v cerkev. Baklje so ugašali prav pod oknom. Štefan jih je poznal p« glasu. — Zazvonil je veliki zven in naznanil, da se čez pet minut začne sveta maša.
Mchača je pretreslo. Dvignil se je, s težavo oblekel in obul čevlje. Hotel je na vsak način biti pri polnočni maši in sicer na koru. Noga je bila težka in vsak korak ga je oblil znoj. Vzel je
! RMMIIIIII
palico iz kota in počasi lezel po stopnicah. Polagoma je pridrsal do cerkve. Zvonček je zazvonil in orgle so zabučale. Štefanu se je stemnilo pred očmi. Nič več ni mogel naprej. Padel je v znak na kup snega prav pred cerkvenim zidom. Ljudje so bili že vsi v cerkvi. Orgle so sunkoma obstajale, kot bi čutile, da ni me-hača na koru. Pevci so peli mestoma brez spremljevanja.
Polagoma je naletaval sneg. Štefan je v omotični sanjah gledal pred seboj jaslice in božje Dete. V hlevček so prišli tudi jelovški pevci. Vsi so bili, tudi orglavec ž njimi. V?sak je prinesel svoj dar. Le njega — mehača Štefana — niso vzeli s seboj. Zunaj pred hlevom so ga pustili na mrazu in vrata so mu pred očmi zaprli. Pa se je stegnil z nogami do okna. Zabolele so ga noge, vendar je nepremično gledal, kako se je smejalo božje Dete in poslušalo lepe pesmi, ki so jih peli jelovški pevci. Zaklical bi na glas. pa si ni upal. Ko so odpeli, je videl, da se je obrnilo božje Dete proti oknu in se nasmejalo. Joj, njemu mehaču Štefanu, se je nasmejalo! Noge ga niso več držale, zgrudil se je ob hlevu na tla . . .
Maša je končala. Ljudje so prišli iz cerkve in uzrli na tl^h mehača Štefana. Hitro so prenesli starčka v mežnarijo in hiteli po gospoda. Prišel je gospod Janez z mežnarjem, pa bilo je prepozno. Štefana je streslo, krčevito je obrnil glavo in zavpil. Samo z očmi je še pogledal gospoda Janeza, nato se je nasmehnil in umrl.
Prišel je orglavec, • prišli so pevci in pevke, med njimi Minka in Anka, a Štefana niso našli več živega.
»Dete	božje	ga	je	poklicalo.’.!
teko je	dejal	gospod	Janez.
*	*	#
Leto	za letom	se	vračajo	ti
spomini ravno na sv. večer. Niso veseli, pa tudi niso žalostni.
V njih je hrepenenje in mila prošnja.
K
n|«2Kevna
dragocenost
Stanko Stanič:
z*'”/'Na sveti večer>p\
Priplaval v Goriško je sveti večeri Odvzame naj, bratje, nam misli posvetne, zasanja naj v dobe mladosti nas evetne in v duše naj vlije svoi sveti nam mir.
Z otroei pred jasli stopimo lesene:
Pokojno v njih Dete nebeško leži. fia snopu pretrdem iz slame rumene v nas revne zemljane obrača oči.
Pastirci na paši zapuščajo črede in Deteee molit nebeško hite;
Svetloba polnočna jih k hlevu privede, kjer k jaslicam skromne dari polože.
Glej, angeli zbrani v sinji višavi, žare, da blišči se človeškim očem; Prepevajo: Slava l3ogu na višavi.
In voščijo mir bogoljubnim ljudem.
jVIiru svetonočnega Deteee božje naj trosi in nosi po naših vaseh;
Saj Dete nebeško prebiva najrajše pri revnih, preganjanih, svetih ljudeh.
ta,,!,,, Hllllllllll I  ..............
V knjižnici goriškega semenišča imamo dragocen rokopis, za katerega le malokdo ve. Spis obsega nad 350 drobno pisanih strani v četverki in nosi naslov: l\ove bessedne buque, ftli vseh-sploli bessedy buque latinsku
Dictionarium latinu - carniolicum.
Pistatelj pravi v uvodu, da je slovar poplnoma nov, z veliko skrbjo in še večjim trudom, dijakom v korist sestavljen.
Rokopis nosi na naslovni strani letnico 1710, na koncu rokopisa pa pravi, da je bilo delo dovršeno leta 1703. Za uvod si je pisatelj zapisal dobesedno tole posvetitev: »Letu vse bodi popis-sanu pres vse prevzetnosti h časti inu k hvali Sainirau Gospud Bogu, zakaj lvh tisti sami Gospud Bug, kateri je meni dal to gnado, da sim jest njemu k časti letu delili začel, ta jsl i bo tudi meni, dal to njegovo do-brutlivo gnado, da bom jest letu vse dokončal.«
Če prelistuješ ta obširni slovar, se moraš čuditi, kako globok čut za naš jezik je imel njegov pisatelj. Brez pretiranja trdim, da noben slovenski pisatelj do do Vodnika samega ni tako obvladal slovenščine, kakor naš neznanec. Nimam prostora, da bi tu navajal izglede. Poglejmo povrsti kar na slepo štiri besede: Corruptio - strohlivost, omami jetije, strohneti je. zapelanje, skaienje.
Cors - kurnik C.ortex - skorja, lubje Corticatus - lubjast, skorjast, pol-hen lubja Cortina - viseč pert. kateri vrata zaslon ja ali kaj družica Slovar je zlata zakladnica našega jezika. Žal, da ga nista poznala ne Cigale, ne Pleteršnik.
Na vprašanje kdo je bil pisatelj tega slovarja nam daja zelo pičle podatke p. Marko Pohlin. Ta namreč pripoveduje, da je bilo že začetkom 18. stoletja poslovenjeno celo sv. pismo, a da žal ni prišlo v stik. Poslovenil ga je namreč p. Xaverius n S. Igna-lio, rodoin Gregor \Vorenz, di-
skalceat v Ljubljani, o katerem j pravi o. Marko Pohlin, da je bil »v pisanju knjig za prid domovine v slovenskem jeziku posebno neutrudljiv in nad vse priden«. V tamošnji samostanski knjižnici sta ležala dva zelo obširna rokopisa. Prvi je obsegal šest debelih zvezkov v četverki z naslovom: »Zelu Svetu Pismu noviga in stariga Testamenta«. Drugi rokopis pa je obsega! besednjak z naslovom: »Nove bessedne buqve. ali vsehsploh bes-sedv buqve - Dictionarium lat i -no - Carniolicum«.
Prvi rokopis je izginil neznano kam, drugi pa se je ohranil v prav dobrem stanju v gor. semeniški knjižnici.
Kdo je bil ta Gregor Worenz? Nekateri slutijo v imenu Woren/ gorenjskega ali koroškega Lovrenca. Jaz pa temu odločno oporekam. Mož je moral biti po rojstvu najmanj Notranjec, če že ne naravnost Kraševec ali Vipavec. Že prav površen pregled njegovega jezika nam kaže v to smer. Kaj če bi v Pohlinovi pisavi Worenz smatrali n za tiskovni pogrešek in ga brali za u? Dobili bi Vorevca ali Borev-ca. Pa pustimo ugibanje in poglejmo raje, kako je knjiga prišla v goriško semenišče. Rešitev uganke nam nudi naš veliki Štefan Kocjančič, semeniški profesor in knjižničar. Ta je namreč na naslovno stran napisal sledeče opombo v latinščini: »Ta rokopis se je hranil v kura-cijskem uradu v Otaležu. Ko je bil gospod Kacin gojenec našega semenišča v Gorici, ga je prinesel pred malo leti s seboj v Gorico ter ga izročil v dar. Gorica. 28. 9. 1865.« V Olalež, tako sklepam, pa ga je najbrž prinesel kak redovnik ob sekularizaciji avguštinskega samostana v Ljubljani, ko je bil nastavljen za duhovnika v Otaležu.
Slovar ima na koncu še razne dodatke, ki niso brez pomena. Najprej ima štiri strani slovenskega štetja. Potem ima pet strani sorodstvenih imen v slovenskem in latinskem jeziku. Temu
sledi več samo nemških strani i« nekoliko poskusov v slovenskem jeziku iz prestave sv. pisma i* nad 40 slov. imen za razne ribe ter nad 60 za razne ptice. Celo za slovenska poimenovanja nedelj med letom se je zanimal. Tako navaja posebej ime za Dominiea passionis - glušniena nedelja.
V slovarju samem si tu pa tam pomaga z izgledi. Za besedo »Adagium« se mu je zdelo, da ni zadel prave slovenske besede, ko je napisal »pripovest« pa ti gre in napiše pol strani pristnih sioy. pregovorov za zgled, n. pr. »Kar mačka rodi, radu miši lovi.« »Po toči zgoni!« »Dela kakor garča.« »Sova nikdar kra-gula ne rodi!« itd.
Eno pa je gotovo. Naš pisatelj Bohoričeve slovnice ne pozna. Pravopis je povzel po Selion-lebnu.
Naši nekdanji elkarji imajo v njem svojega nasprotnika. Ko v uvodu razlaga svojo abecedo, pravi pri črki 1: »Na koncu besede se izgovarja kot u. na primer: je pelal, je vstal, je djal, moraš izgovoriti: je pelau itd.«
Zadosti za enkrat! Končajmo z besedami, katere je pisatelj napisal na zadnji strani svojega slovarja:
»Letu bodi h" zhasti timu vsi* gamogozhimu, vezhnimu Bogu, hibi Divizi Materi Boshy Marij, inu v’ vsim lubesnivim Svetui-kom Boshym.«
Za smeh in zabavo
NEMOGOČE
Janez stopi jz krčme s steklenico vina v roki. Pred vrati sreča stare« ga vaškega učitelja. »2o zopet vino! Ali ga ne morete pustiti?« vprašuj* učitelj. — »Saj ni samo zame«, s« izgovarja Janez, »polovica je za Franceta.« — »Ali mi hočete storiti uslugo?« pravi učitelj. — »Prav rad če je mogoče.« — »Izlijte torej pro8 polovico tega vina!« — »Nemogo« če«, odvrne Janez, »moja polovic« je spodaj.«
L. P.
( $vda nc2 ukcgili |
Bogoslovec Miro se je pristavil i* pogledal navzgor proti podstrešnim okeneam. Oddahnil se je. Še je gorela luč. Odločno je »topil proti očrnelemu vhodu: Zajela ga je tema in odvraten smrad po trohnobi, ki se je mešal z vsemi mogočimi duhovi večerje revnih ljudi.
Ni bil prvič tu, a vseeno je moral varno tipati v temi, da bi z nogo ne zašel v kako luknjo, ki jih je bilo vse polno v troh-nelih, lesenih stopnicah. Na hodniku prvega nadstropja je za hip obstal. Tenak pramen svetlobe je prihajal izpod stanovanjskih vrat. Od znotraj so vpili in preklinjali, nekje je otrok trmasto jokal. Iz zgornjega nadstropja je prihajal hreščeči glas harmonike. Spremljalo ga je prešerno žensko petje. Ko se je vspenjul kvišku proti drugemu nadstropju je nehote razbral pomen besed. Bila je nečedna poulična pesem, da je Mira kar vrglo navzgor proti podstrešnim linam. Oddahnil se je, ko je prišel na vrh in prisluhnil.
Na sredi sobe je na mizi gorela sveča. Njena medla svetloba ni dosegla vseh kotov. Pošastno so se dvigale sence in izginjale pod nizko, očrnelo tramovje. Iskal je skozi poltemo proti veliki postelji v kotu. Bila je
prazna. Vse križem so ležale cunje. Tenak glasek je še vedno pel:	»Nina.	nana, punčka je
zaspana . . .«
V drugem kotu sobe je zapazil nizko sklonjeno postavico. Sedela je na tleh in lahko pozibavala pleteni koš pred seboj.
»Janja . . .!«
Kriknila je od strahu in planila kvišku. A takoj se ji je bledi obrazek razjasnil:
»Ah, gospod Miro!«
»Mraz ti je Janja, kaj ne? Kje pa sta mama in ata?»
Janja ga je pogledala, v velikih očeh so se zablestele solze in se usule po upadlih licih.
»Mamo ... so odpeljali v bolnico« . . .: je zahlipala in se spustila v pretresujoč jok.
Miro jo je tesno privil k sebi. Čutil je kako vsa trepeče od bolesti, prevelike za njena o-troška leta.
. . . Pred dobrim tednom je bil tu. Milka, Janjina mama je bila zelo slaba. Povsod skrajna beda in pomanjkanje.
»Ponovno bo morala na operacijo. A bojim se, da je ne bo prestala. Preveč je izčrpana,« mu je v skrbeh povedal Andrej, ko ga je spremil po stopnicah.
»Sinoči so jo prijele tako hude bolečine, da je vso noč pre-stokala« je Janja tiho nadaljeva-
la njegove težke misli. »Očka je zjutraj poklical zdravnika. Svojo suknjo je prodal, da ga je plačal. Ne vem kaj je zdravnik povedal, a ko je odšel je mama strašno zajokala in tudi očka je imel vse solzne oči. Potem je prišel rešilni avto. Mama je silno jokala in, ko so jo že nesli po stopnicah me je še enkrat pogledala.«
»Janja, ne jokaj, mama bo ozdravela in vse bo še lepo.« jo je tolažil Miro. »Povej ali sla z Verico že kaj večerjale?«
»Sva,« je v zadregi izjecljala »in tudi očku sem pustila.«
Miro se je nehote ozrl na že mrzlo pečico. V očrnelem loncu je bilo par kuhanih krompirjev.
Miro je odložil nahrbtnik in ga počasi razvezal. Potegnil je iz njega zavitek in ga dal Janji:
»Na, jej.«
Janja ga je boječe odvila. Prijetno ji je zadišal maslen kruh, poželjivo so se vanj vsesale njene oči . . .
Miro jo je opazoval:
»Zakaj ne ješ, Janja?«
»Saj bi, pa ga bom raje za mamo shranila« je v zadregi dahnila.
Miro je s težavo požiral solze:
»Le jej brez skrbi, Janja. Tudi za mamo ga bo še dovolj. Ali veš kaj je danes?« jo je skrivnostno vprašal.
»Danes je sveti večer. Nekoč, ko smo bili še doma smo poslavljali jaslica.« je kot samo zase dodala.
»Pa jih bova tudi nocoj, Janja.
Tudi k nam mora priti Jezu-
šček.«
Spraznil je malo polico v kotu kjer je Janja imela svoje šolske knjige, in pred zavzetimi Janjinimi očmi so vstajale ljubke jaslice.: Hribje v ozadju, potem: mali hlevček, v njem Mati božja, sveti Jožef in božje Dete. Pastirčki in ovčke so se mu klanjale, in ko so še svečke zagorele se je Janji zazdelo, da je doma v valovitih Brdih, kjer je pesem polnočnih zvonov tako nebeško lepa kot nikjer na svetu.
Janja je glasno vzklikala od veselja. S široko razprtimi očmi je zastrmela v čudo v kotu.
»Verica, glej, jaslice nama je pripravil gospod Miro.« Dvignila jo je iz posteljice in jo prinesla bliže.
Bogoslovec Miro se je zazrl v njuna osvetljena obraza. Čista sreča njunih nedolžnih srčec je globoko proniknila tudi v njegovo dušo.
Potem sta z Janjo zapela Sveto noč. Tudi Verica je za njima počasi ponavljala besede. V njihovo pesem so zazvonili polnočni zvonovi. Tedaj se je Miro poslovil, daleč je imel še do mesta. Očeta še ni bilo.
Težko je bilo Mirit pustiti otroka sama. Janja ga je s preplašenimi očmi gledala.
»Nič se ne boj,« ji je tolažeče rekel »Jezušček vaju bo varoval, in očka se tudi kmalu vrne.«
Zunaj ga je objela taka tema, da je s težavo videl pred seboj. Pršelo je in ledeni veter mu je bil v obraz. Tesno se je zavil v
obnošeno suknjo in pospešil korak. Zadnji vlak bi sicer labk* še ujel a denarja ni imel ... —
Mirove misli so hitele domov. Tam v Brdih je njegov dom. Mama. bratje in sestrice ga letos zaman čakajo.
Sam ni vedel kdaj mu je zasijalo nasproti razsvetljeno mesto? Tedaj je pred seboj zagledal temno postavo, ki se je opotekala kot bi bila pijana. Kmalu ga spozna. Bil je Andrej.
— Kristus nebeški — je grenko pomislil Miro, — pa ne, da se ga je nalezel na sam sveti večer.
»Andrej . . .«
Andrej se je pristavil in ga gledal kakor, da ga več ne pozna. Mira je postalo sram njegove misli. Nič več človeškega ni bilo v tem obrazu. Vsaka poteza, vsaka mišica je izražala tak obup, da je Mira ledeno spreletelo do kosti. Doumel je. Brez besed mu je stisnil roko:
»Andrej, še je Bog nad nami.«
Andrej se je zdramil in ga besno pogledal. Na jeziku so mu bile besede, ki bi izzvenele kot kletev v sveto noč. Pa jih ni izustil. Pogledal je Miru v obraz in opazil kako so mu po licih tekle solze.
.. . »Da še je Bog nad nami dokler naši duhovniki z nami čutijo . . .«
Utonil je v noč. Miro je obstal na cesti in gledal za njim. Nič več se ni opotekal.
Pesem zvonov se je spremenila v triumf zadnjega klica k polnočnici.
KOLEDACL ZA LETO 1950
Januar					Februar	Marec			April			Maj			Junij		
l	N	Novo leto; Obr. G.	1	S	Ignacij, škof	l	S	Kvatre; Albin, škof	l	S	Hugo, škof	i	P	Filip in Jakob, ap. ©	i|	č |	Regina, Feliks, m.
2	P	Ime Jezus.; Makarij	2	č	Svečnica; Kornelij ®	2	C	Pavel, muč., Neža	2	N	Cvetna nedelja ©	2,	T	Atanazij, šk, Evgen	2	P	Kvatre; Marcelin, m.
3	T	Genovefa, d., Anter	3	p	Blaž, šk.. Oskar, šk.	3	p	Kvatre; Benjamin			Frančišek Pavelski	3'	S	Najdenje sv. Križa	3	S	Kvatre; Klotilda
4	S	Tit, šk., Angela F. ©	4	s	Andrej, škof	4	s	Kvatre; Kazimir ®	3	P	Rihard, škof	4	C	Monika, v, Florijan	4	N	1. pob.; Sv. Trojica
5	Č	Telesfor, p.	5	N	1. predp.; Agata, dev.	5	N	2. postna; Janez Jožef	4	T	Izidor, škof, Benedikt	51 P		Pij V., p., Irenej, m.			Frančišek C.
6	P	R. G.; Sv. Trije Kralji	6	P	Doroteja, dev. m.	6	P	Perpetua in Felicita	5	S	Vincencij Fereri	6 S		Janez, ev., Judita	5	P	Bonifacij, škof
7	S	Valentin, Lucijan	7	T	Romuald, opat	7	T	Tomaž Akv., sp.	6	e	Vel. četrtek; Peter	7	N	4. povel.; Stanislav	6	T	Norbcrt, Kandida
8	N	1. po R. G.; Sv. druž.	8	S	Janez iz Mathe, sp.	8	S	Janez od Boga, sp	7	p	Vel. petek; Herman	8	P	Prik. Mihaela nad. S	7	S	Robert, opat, Ana ([
9	P	Julijan in Bazilisa	9	Č	Apolonija d. m. C	9	C	Frančiška Rimska	8	s	Vel. sobota; Dionizij	9	T	Gregorij Nacijan, šk.	8	Č	Sv. Rešnje Telo
10	T	Viljem, škof (£	10	P	Sholastika, dev.	10	p	40 muč.; Makarij, šk.	9	N	Velika noč; Vstaj. G. C	10| S		Antonin. škof	9	P	Primož in Felic.
n	S	Higin, p., Teodozij	11	S	Lurška M. b., Adolf	11	s	Sofronij škof g	10' P		Vel. ponedeljek	U	e	Frančišek	10	S	Marjeta, kraljica
12	č	Alfred, o., Tatjana Veronika Mil., d.	12	N	2. predpostna	12	N	3. postna; Gregorij, p.	11	T	Leon, papež	12	p	Pankracij, muč.	11	N	2. pob.; Barnaba, a.
13	P				7 sv. ustanoviteljev	13	P	Teodora, muč.	12	S	Julij, papež, Saba	13	s	Servacij, škof	12	P	Janez Fakundski
14	S	Hilarij, c. u., Feliks	13	P	Katarina- Riči, dev.	14	T	Matilda, kraljica	13	Č	Hermencgild, Ida	14	N	5. povel; Bonifacij	13	T	Anton Pad., spozn.
15	N	2. po R. G.; Maver, o.	14	T	Valentin, muč.	15	S	Klemen Mar. Dv.	14	P	Justin, muč., Tiburcij	15	P	Zofija, mučenica	14	S	Bazilij Vel., škof
161 P		Marcel, p., Berard	15	S	Faustin in Joviita, m.	16	C	Hilarij in Tacijan	15	S	Anastazija, muč.	16	T	Janez Nepomuk, m.	15	Č	Vid, mučenec 0
17	T	Anton p., Marijan	16	č	Julijana, d. m. 0	17	p	Patricij, škof	16	N	1. povel.; bela	17	S	Pashal B., Bruno 0	161 P		Srce Jez.; Frančišek Adolf, škof
18	S	Sto sv. Petra v R. 0	17	P	Frančišek KI., muč.	18	s	Ciril Jeruzalemski 0	17	P	Anicet, Štefan 0	18 Č		Vnebohod; Erik	17	S	
1"	C	Marij, Marta	18	S	Simeon in Flavija,n	19	N	4. sred p.; sv. Jožef	18	T	Konrad, Apolonija	19| P		Peter Celestin	18	N	3. pob.; Efrem S.
20	p	Fabijan iin Sebastijan	19	N	3. predp.; Julijan	20	P	Aleksandra, Janez	19	S	Leon IX., papež	20| S		Bernardin Sienski	19	P	Julijana F., dev.
21	s	Neža, dev., Hilda			Konrad, pušč.	21	T	Benedikt, opat	20	C	Neža, dev., Suplicij	21	N	6. povel.; Feliks K.	20	T	Silverij, škof
22	N	3. po R. G.; Vincencij	20	P	Sadot, škof, Leon	22	S	Lea, vdova, Nikolaj	21	p	Anzelm, škof	221 P		Emil, muč., Rita	21	S	Alojzij, spozn.
23	P	Rajmund Penafort	21	T	Pust; Feliks	23	Č	Jožef Orjol in Oton	22	s	Soter in Gaj, papeža	23	T	Janez de Rossi, sp.	22	Č	Pavlin NoL, škof
24	T	Timotej, škof	22	S	Pepelnica	24	P	Gabrijel, nadangel	23	N	2. povel; Agripina	24	S	Marija pomoč. kr. D	23	P	Agripina, d. m. ^
25	S	Spreob. sv. Pavla	23	C	Peter Damijan, škof	25	S	Marijino oznanjenje	241 P		Jurij, m., Fidelis S. J	25	č	Gregorij VIL, papež	24	S	Janez Krstnik
2o	č	Polikarp, škof ^	24	P	Matija (Bogdan), a.	261 N		5. postna ali tiha	25	T	Marko, evangelist	26	P	Filip Neri, spoz.	25	N	4. /yob.; Henrik
27	P	Janez Zlatoust, c. uč.	25	S	Valburga, Viktorin }	271 P		Janez Damaščan ^	26	S	Varstvo sv. Jožefa	27	S	Janez L, p.; Eleonora	26	P	Janez in Pavel, m.
28	S	Peter Nolasko, sp.	26	N	1. postna; Andrej, šk.	281 T		Janez Kapistran, sp.	27	C	Peter Kanizij, sp.	28	N	Binkošti; Viljem	27	T	Ema, v., Ladislav, k-
29	N	4. po R. G.; Frančišek			Viktor, spozn.	29| S		Ciril, dijakon	28	P	Pavel od Križa	29	P	Bink. p.; Ivana O.	28	S	Irenej, šk., Pavel I, p
M)	P	Martina, dev.	27	P	Gabrijel Z. M. božje	30 C		Janez Klimak, opat	29	s	Peter muč., Robert	30	T	Marija Magdalena	29	Č	Peter in Pavel, ap. ©
31	T	Janez Bosco, sp.	28	T	Roman, opat	31	P	Žalostna Mati božja	30	N	3. povel; Katarina	31	S	Kvatre; Angela M. ©	30	p	Spomin ap. Pavla !
		Julij	Avgust			September			Oktober			November			December		
1	S	Presv. R. Kri Jez.	l	T	Vezi sv. Petra	l	P	Egidij, opat, Verena	/	N	18. pob.; Remigij, šk.	l	S	Vsi sveti	l	p	Marijan, muč.
2	N	5. pob.; Obisk. D. M.	2	S	Porcijunkula	2	S	Štefan, kralj	2	P	Angeli varuhi, Teofil	2	c	Spomin vernih duš	2	s	Bibijana, d. m. (f
3	P	Leon II., papež	3	C	Najdenje sv. Štefana	3	N	14. pob.; Angelska	3	T	Terezija D. J., dev.	3	p	Just, mučenec	3	N	1. adv.; Frančišek K.
4	T	Urh, šk., Berta, vd.	4	p	Dominik, spozn.	4	P	Rozalija, dev., Ida C	4	S	Frančišek Asiški, €	4	s	Karel Bor., škof	4	P	Barbara, dev.
5	S	Ciril in Metod, ap.	5	s	Marija Snežnica $	5	T	Lavrencij J., škof	5	C	Placid, m. Flavijana	5	N	23. pob.; Zaharija	5	T	Saba, opat
6	Č	Izaija, pr., Bogomila	6	N	10. pob.; Gosp. spr.	6	S	Caharija, prerok	6	p	Brunon, spozn.	6 P		Lenart, opat	6	s	Miklavž (Nikolaj), š.
7	p	Vilibald, škof 5	7	P	Kajetan, spozn.	7	C	Marko in tov., m.	7	S	Marija kr. rož. venca	7	T	Janez Gabrijel, muč.	7	C	Ambrozij, uč. ;
8	S	Elizabeta, k.,Evgenij	8	T	Cirijak, muč.	8	P	Rojstvo M. D.	8	N	19. pob.; Brigida, vd.	8| S		Bogomir, škof	8	P	Brezm. spoč. D. M.
9	N	6. pob.; Nikolaj, m.	9	s i	Janez Vianej, sp.	9	S	Peter Klaver, sp.	9	P	Dionizij, m.	9 e		Teodor (Božidar), m.	9	S	Valerija, muč. 0
10	P	Amalija, dev.	10	č	Lavrencij, muč.	10	N	15. pob.; Nikolaj T.	10	T	Frančišek Borgia	10	P	Andrej Avelin, sp.	10	N	2. adv.; Lor. M. B.
11	T	Pij I., papež, Olga	11	p	Tiburcij m,, Suzana	11 P		Prot in Hijaeint	U	S	Materinstvo M. b. 0	11	S	Martin, škof 0	11	P	Darnaz, papež
12	S	Mohor in Fort., m.	12	s	Hilarijam, Klara, d.	12	T	Ime Marijino 0	12	C	Maksimilijan, škof	12	N	24. pob.; Martin, p.	12	T	Aleksander, muč.
13	C	Anaklet, p. muč.	13	N	11. pob; Hi polit 0	13	S	Frančišek K., sp.	13! I>		Edvard, kralj	13	P	Stanislav Kostka	13	S	Lucija, d., Otilija m.
14	P	Bonaventura, š. u. Henrik, k-, Egon 0	14	P	Evzebij, Atanazija	14	C	Poviš. sv. Križa	14! S		Kalist, papež	14	T	Nikolaj Tavilič	14	Č	Spiridion (Dušan)
15	S		15	T	Vnebovzetje D. M.	15	p	Marija 7 žalosti	/5! N		20. pob.; Terezija, d.	15	S	Jedert d., Leopold	15	p	Kristina, dekla
16	N	7. pob.; D. M. Karm.	16	S	Joahim, oče D. M.	16	s	Kornelij, papež	16	P	Hedviga, vdova	16	č	Neža Asiška, dev.	16	s	Evzebij, škof }
17	P	Aleš sp., Marcelina	17	C	Hijaeint, spozn.	17	N	16. pob.; Lambert, š.	17	T	Marjeta M. Alakok	17	P	Gregorij Čud., šk- J	17	N	3. adv.; Lazar, šk.
18	T	Friderik, muč.	18	p	Helena (Jelena), c.	18	P	Jožef Kupert )	18	S	Luka ev., Julijan i	18! S		Odon op., Roman	18	P	Gracijan, škof
19	S	Vincencij Pav.	10	s	Ludovik Tol., škof	19	T	Januarij, s. in tov.	19	č	Peter Alkant., sp.	19	N	25. pob.; Elizabeta, k.	19	T	Urban V., papež
20	C	Marjeta, devica	20	N	12. pob.; Bernard J	20	S	Kvatre; Evstahij	20	P	Janez Kan., spozn.			Poncian, p.	20	S	Kvatre; Evgenij, m.
21	P	Danjel, pr.	21	P	Ivana Frančiška	21	C	Matej, evangelist,	21	S	Uršula, devica	20	P	Feliks Valoaški, sp.	21	č	Tomaž (Tomislav) a.
22	S	Marija M., (Majda) J	22	T	Br. Srce Marijino	22	p	Kvatre; Tomaž V., š.	22	N	21. pob.; Filip, šk.	21	T	Darovanje M. D.	22	P	Kvatre; Dcmitrij m.
23	N	8. pob.; Apolinarij	23	S	Filip Benicij, sp.	23	s	Kvatre; Tekla, dev.	23	P	Teodor, muč.	22	S	Cecilija, dev.	23	S	Kvatre; Viktorija, d.
24	P	Kristina muč.	24	č	Jernej, apostol	21	N	17. pob.; Marija Devica	24	T	Rafael, nadangel	23	Č	Klement (Milivoj), p.	24	N	4. adv.; Adam, Eva ©
25	T	Jakob (Rado), ap.	25	P	Ludovik, kralj			rešiteljica jetnikov	25	s	Krizant, Darija m. @	24	p	Janez od Križa ©	25	P	Božič. Rojstvo Gosp.
26	S	Ana mati M. L).	2o	S	Ceferin, papež	25	P	Kamil, muč.	26	C	Ev ari ,t, papež	25	S	Katarina, dev. muč.	26	T	Stefan, prvi muč.
27	C	Rudolf, muč	27	N	13. pob.; Jožef K. ©	26	T	Ciprijun, Justina ®	27	P	Frumencij, škof	26	N	26. pob.; Silvester, o.	27 i S		Janez Evangelist, ap.
28	P	Viktor, papež	IH	P	Avguštin, škof	27	s	Kozma in Dam., m	25	S	Simon in Juda, ap.	27	P	Virgilij, škof	28	C	Nedolžni otroci
'i	S	Marta, devica ©	29	T	Obglavljenje Jan. K.	28	č	Venceslav, kralj	29	N	22. pob.; Kristus Kr. Alfonz Rodriguez, s.	28	T	Gregorij III., papež	29	P	Tomaž, škof
30	N	9. pob.; Abdon in S.	30	S	Roza Lim., dev.	29	P	Mihael, nadangel	30	P		29	S	Saturnin, škof	31	S	Evgenij, škof
31	P	Ignacij Lojolski	31	č	Rajmund (Rajko) s.	30	S	Hijeronim (Jerko) uč.	31	T	Volbenk, škof	30	Č	Andrej, apostol	31	N	Silvester /., papež
Kulturni obzornik
(Nadaljevanje z druge sfrani)
Drugi »Slovenski večer1*
Prejšnji torek, 13. t. m., je bil drugi »Slovenski večer«. Posvečen je bil socialni misli med Slovenci. Stvarno, globoko in zanimivo preda* vanje je imel dr. Matej Poštovan z naslovom: Dr. Janez Ev. Krek — za-. Četnik krščanske socialne ideje med Slovenci. Delo in idejo Janeza Kreka je prenesel predavatelj na današnji čas in ob njem opozoril na socialne probleme Trsta. Nakazal je reševa* nje v luči krščanske socialne ideje. Prav v tem delu je bilo predavanje najbolj zanimivo in je poslušalce pritegnilo in prepričalo.
Po predavanju je bilo na sporedu še nekaj krajših kulturnih filmov iz delavskega življenja.
Ob zaključku je predsednik dr. Lasič opozoril na slovensko knjigo, ki naj najde pot v vsako slovensko družino. Opozoril je na 3. »Sloven* ski večer«, ki bo 27. decembra.
Tudi ta kulturni večer je zapustil v vseh udeležencih velik vtis. Pre* pričani smo, da bodo ti večeri za slovenstvo v Trstu pomenili velik prispevek k narodni zavesti in h kulturnemu dvigu naših ljudi.
n Slovenski večer**
Slovenska prosveta vabi vse tržaške Slovence in Slovenke na »Slovenski večer«, ki bo 27 t. :n. v dvorani Marijinega doma, ulica Risorta 3. Misel večera bo posvečena slovenskemu božiču. Govoril bo pesnik Stanko Janežič, člani Slovenskega odra bodo recitirali stare narodne božične pesmi, združeni pevski zbori pa bodo
peli božične pesmi. Začetek točno ob 19.30. Naj nihče večera ne zamudi!
Nova slovenska drama
Slovenski emigrant Vinko Poznič je napisal v Argentini novo sloven* sko dramo »Napad«. Snov je vzeta iz časa komunistične revolucije in junaške obrambne borbe v Sloveniji. Igra je imela 27. nov. svojo krstno predstavo na odru igralske družbe »Narte Velikonja« v Buenos Airesu.
Večer božičnih pesmi v Bazovici
Vsi ljubitelji lepe pesmi pridite na Štefanovo popoldne v Bazovico. Zbrani okrog jaslic v bazoviški cerkvi bomo doživljali skrivnost svete noči ob božičnih pesmih. Gospod Stanko Janežič s Kontovela nas bo uvajal v posamezne pesmi, kakor zna samo on.
Zbora od sv. Antona in z Opčin bosta pela skupaj, ločeno pa bosta nastopila zbor iz Mačkovelj in iz Bazovice. Tudi otroci bodo pokazali, kaj znajo. Pela bosta dolinsko-mač-kovljanski in bazoviški otroški zbor.
Na sporedu so božične pesmi znanih skladateljev kot Vodopivca, Tomca. Levičnika. Bratuža, Geržinčiča, Premrla in drugih.
y> V e č e r božične p e -s m i « na Štefanovo se začne ob 5h zvečer v cerkvi.
Iz Trsta bodo na razpolago koriere.
Pridite! Božična pesem vas kliče!
Gospodarski listek
Vprašanje agrarne roforme v Italiji
V našem listu smo o tem že pisali. Zemlje ni posebno veliko na razpo* l**o, zemlje potrebnih pa je mnogo. Računajo, da bo le prilično 250.000 družin dobilo dovolj zemlje.
Seveda so z agrarno reformo zdru* žene mnoge težkoče. Med drugim je delalo hude preglavice vprašanje odškodnine veleposestnikom in lati* fundistom za odvzeto zemljo. Lati* fundisti morajo seveda dobiti od* škodnino. Nc bilo bi pravično, da se nje razlasti, ne razlasti se pa tudi hišnih posestnikov, velikih industri* jalcev in kapitalistov. Ali vse ali nobenega.
Latifundisti so zahtevali pretirane svote, a pri vladi ni nikomur padlo v glavo, da bi take svote plačali. Pa si jo izmisli brihtna glava in pravi: Vlada naj plača latifundistom tisto j ceno, ki so jo ti javili pri svojih napovedih za premoženjsko oddajo. Takrat so namreč vsi latifundisti cenili svojo zemljo zelo nizko in tožili, da malo nese, da so stroški visoki itd. — Sedaj se bodo morali pač zadovoljiti s tistim, kar so sami napovedali.
Tudi pri nas jc potrebna agrarna reforma, da postanejo koloni lastni* ki tiste zemlje, k> jo sami in so jo njih pradedje že skozi stoletja gno* jili s svojim znojem. Če bi odpla* čali n. pr. baronici Tacco tisto vred*
nost, kot jo je ona javila v napove* di za premoženjsko oddajo? Najbr* že bi koloni po ceni postali samo* stojni. In pravično bi pa le bilo.
Še par besedi o krtu
Prd kratkim smo precej obširno pisali o krtu in njegovi pravici. Naj njegovo sliko danes še nekoliko iz* popolnimo:
I ak je krt v svojem življenju. A kje je njegova pravica? Samo s črvi sc hrani, s črvi, ki so škodljivi sadjarstvu, vrtnarstvu, travništvu in sploh vsemu kmetijistvu. Na tisoče in milijone teh črvov uniči krt v svojem življenju in s tem pomaga kmetovalcu v borbi proti škodljive* mu mrčesu. Za plačilo pa ga človek preganja.
V vrtu seveda krt ni prijeten, po* sebno če	nam	je	razril lepo urejene
gredice,	kjer	je	bil usejan	radič,
špinača ali druga povrtnina. A krt ne bi razril tistih gredic, če ga ne bi nagon	gnal	in	mu pravil,	da bo
tam obilen lov	na	črve. Če bi	ti črvi
ostali, bi oni uničili mlado povrtni* no in to na počez, krt ipa je črve polovil in napravil le nekaj rovov. Ali nam je s tem škodoval? Čeprav premislimo, nam je krt tudi v vrtu koristil, le nekaj dela nam je pov* zročil.
Pa priznajmo vrtnarjem pravico, da krta lovijo v vrtovih, četudi tega ne zasluži. Na noben način pa ga ne smemo loviti po njivah in senožetih, kjer napravi tisočkrat toliko koristi, kot škode.
Krt nima pisane pravice v držav* nem zakonu, a pravico do življenja bi moral imeti zapisano v srcu in razumu vsakega našega kmetovalca.
Si že poškropil breskve?
Pred zimo moraš to storiti. Če še niši, potem uporabi za to prvi lep dan. Poškropiti moraš z raztopino modre galice, in sicer zadostuje 2°/o razto* pina (na 100 litrov vode 2 kg modre galice in primerno količino apna). Poškropiti moraš celo rastlino, pred* vsem pa vse mladice, ves mlad les. Zato ni dovolj, da poškropiš drevo samo od ene strani: okoli in okoli mora biti poškropljeno. — Če tega ne storiš, potem ne toži spomladi, če bodo drevesa kodrava. — Začetkom marca boš moral breskve še enkrat škropiti z modro galico.
Če ti ostane kaj škropiva, poškro* pi tudi češnje in sploh vse koščičar* je, kamor spadajo slive, češplje in marelice. Pa tudi peškarjem, to jc hruški in jablanam, koristi modra galica.
In ostalo sadno drevje si žc pre* čistil? Imaš li potrebna škropila že doma? Brez škropljenja ni zadovo* Ijiivega pridelka.
Ima tvoja živina uši?
To bi bila sramota, poleg tega pa tudi škoda, ker živina se slabo redi,
krava slabo molze, če ima uši. _______
Prah DDT uniči uši pri govedu, pra* sičih, psu in mački ter na otroški glavi.
Zvišanje pšeničnega pridelka
želi rimska vlada in zato svetuje, naj se organizirajo povsod tekmovanja za višji hektarski donos. Sredstva za nagrade izvirajo iz Marshallove*
ga plana, nekaj prispevajo tudi javno*pravni denarni zavodi.
Pridelek oljk
v Italiji je letos precej obilen. Ra* čunajo, da bodo letos pridelali sko* raj 2 milijona olivnega olja. Naj* bolje kaže pridelek na otokih in v Južni Italiji, v Srednji slabše.
Vsled pričakovanega obilnega pri* delka so začele padati cene olju, ki so pri proizvajalcih padle za 40 do 80 lir pri kg (Bari od 530 na 450 lir za kg).
D
opisi
Dve cerkveni slovesnosti v Štandrežu
Farnega patrona sv. Andreja smo tudi letos prav slovesno praznovali. Pritrkovanje zvonov nas je prav zgodaj zbudilo in začele so svete maše kar po vrsti. Prva s skupnim svetim obhajilom. Druga kakor obi* čajno ob nedeljah in tretja slovesna ob 10. uri. Sveto mašo je pel msgr. dr. Kjačič, stolni kanonik, pridigal pa dr. Klinec, nadškofijski kancler. Popoldanska slovesnost je bila prav tako lepa. Pevski cerkveni zbor jc kakor pri maši nastopil v splošno zadovoljstvo vseh tako, da smo mu hvaležni in želimo samo, ua bi ved« no bolj in bolj dal na razpolago Bo* gu in Cerkvi vse svoje lepe zmož* nosti.
Vzpodbudno smo obhajali tudi praznik Brezmadežne. Ta dan je pri nas začela s svojim obiskom dru* žin Mati božja iz Fatime. Na ta ve* sel dogodek smo se pripravili z lepo dcvetdnevnico. Na praznik sam pa smo doživeli kar celo vrsto lepih obredov, med katerimi je bil gotovo na j slovesnejši trenutek blagoslova dveh kipčkov fatimske M. b. Pred blagoslovom je stopil na prižnico msgr. dr. Brumat v svojstvu vodi* telja Marijinih družb na Goriškem. Govoril nam je kakor pač samo on zna in vsi smo ga pazljivo in z ve* seljem poslušali. Poudaril je, da ga veseli, da lahko otvarja to moderno pobožnost med Slovenci v največ ji naši vasi. Takoj nato se jc razvila procesija z Marijinim kipčkom v Ro* mitišče in zvečer se na Rojce, dva najbolj oddaljena konca naše fare. Vsi smo molili in peli in dospeli do Zornove hiše, ki jo jc doletela tako izredna sreča in čast, da je prva sprejela božjo Gospo!
Z nočjo smo odnesli drugi kipček pa na Rojce! Tudi ta procesija je lepo izpadla zlasti zaradi sijajne raz* svetljave. Brajnikovi in Batističevi so pripravili toliko cvetja in svetla, da smo vsi kar strmeli in bili veseli.
Sedaj fatimska Gospa nadaljuje svojo pot od hiše do hiše in povsod doživlja lepe sprejeme in ganljive pozdrave in že čutimo, da nam pri* naša svoj nebeški blagoslov!
Mačkovlje
Naš letošnji 8. december se more primerjati le dnevu obiska fatimske Gospe v naši vasi. Prvič v zgodovini vasi je bil sprejem v Marijino druž« bo. Praznik je bil tako vzorno du* hovno in zunanje pripravljen, da je moral lepo uspeti. Zdelo se je, ka* kor da je vsa vas ena sama lepa krščanska družina. Procesija v cer* kev, slovesnost sprejema, prisotnost bližnjih duhovnikov in prav vseh domačinov, ozaljšana cerkev in kon* gregaeijska dvorana, večerna akadc* nuja, vse to je povzdignilo naš skupni praznik v vrsto onih dni, ko je fatimska Marija romala po - Jr* žaškem.
Slovesnost sprejema se je vršila popoldne. Tridnevnico kakor glavni govor je imel naš znani pridigar g. salezijanec Jožef Vidmar. Ko so no* ve Marijine članice jasno izjavljale besedo prisege, je bilo v polni cer* kvi tiho kot v grobu. Prenckatero materino oko se je orosilo, prene* katero srce zatrepetalo. Saj smo vendar na Tržaškem, in to v tem zmaterializirancm času, in vendar se dvigne kljub satanovemu pritisku devet deklet, ki prisežejo zvestobo Materi Mariji in svojemu voditelju! Svetinjica Brezmadežne 'se sveti na teh mladenkah, odgovor vsem dru* gim dekletom po naši zemlji, ki sploh ne mislijo več na dušo. Ta* ko imamo spet en dokaz več, da Marijina družba ni zastarela in da lahko tudi v naših časih zbira ideal* no katoliško mladino pod svojo zastavo.
Lokavec pri Ajdovščini
25. novembra je umrla v Lokavcu pri Ajdovščini Alojzija Furlan, vzor* na krščanska mati in dolgoletna babica. Svoje otroke je vzgojila v
PIERRE L' ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
In v resnici je bilo za svatbo žc 'se pripravljeno, edino v cerkvi jc bilo treba še skleniti zakon. Zaro* Čena sta bila; tudi to je bilo znano Po vsem otoku in ko sta šla po filavni noirmoutrinski ulici od pošte do tržišča, sta komaj odgovarjala heštetim prijateljem in znancem, ki So ju od vseh strani prijazno po* *dravljali . . . Včasi se jc opogumila tudi mala mesarica al* stara Ban* *eaujevka ali celo prijazna Gsellova gospodična in ju vprašala kakor sta*
Crcpier:
»No, kdaj bo torej poroka? . . . ycste, jaz moram vedeti, ker bom 'grala na orgle!«
»Saj ne bo v Noirmoutierju!«
»Kje pa? Morda v Chaiseskcm t*fcdu?«
da, v Chaiseskem gozdu, ki *• nama je tako priljubil ... Tam
se še najbolje počutiva!«
Yholdyjevi gospe niti na misel ni prišlo, da je Dominik prav za prav še zelo mlad za ženitev. Ni mu hotela nič reči, naj počaka s poroko, ker sta bila z ujcem zrnc* rom v nemajhnih skrbeh, da se ne bi nepričakovano prikazal župnik Firmin in bi tako njuna ladja na* sedla že v pristanišču.
Ne, čim prej ga nerazdružljivo zvežeta, tem prej bosta brez strahu.
Vendar pa sta se na tihem oba bala — dasi nista tega drug druge* mu niti z besedico omenila — da ne bi Dominik spoznal, kako se jima mudi, in — kdo ve! — spet napravil kaj podobnega kakor pred letom, ko je nenadoma pobegnil čez prod Goa!
Toda vsak strah je bil docela od* več, ker mladenič za tako dejanje ni imel več moči. Kljub temu je — ne da bi sam vedel čemu — odla* šal s poroko kakor pač vsi slabiči, ki venomer cincajo in vsako stvar le odlagajo, dasi prav dobro vedo, da jim to nič nc pomaga.
Nekega dne pa mu je Lolita —
seveda na prigovarjanje Yholdyjeve gospe — kar naravnost izrazila željo, da bi napravili poroko še pre* den ocvetejo mimoze. Dominik je molče pritrdil.
Medtem sta kdaj pa kdaj obiskala odličnega noirmoutrinskega župnika: tudi ta je kmalu zapazil, da mora imeti mladenič najbrž hude notranje boje. Zglasila sta se še pri upoko* jenem duhovniku Carpentierju, ki je bil nekoč župnik v Parizu, pa se je na starost — tega je že nekaj let — zatekel v Chaiseski gozdič, ki mu jo bil silno pogodu. Tukaj je s podporo mnogih prijateljev in znancev postavil lično in vabljivo kapelico.
Loliti in Dominiku se je prijazna kapelica močno priljubila, zato sta oba iskreno želela, da bi se v njej blagoslovila njuna združitev. »V tej kapelici« — sta menila — »Se' bova poročila kakor doma.« Poleg tega sta se spominjala, da sta ravno tu* kaj prvikrat drug drugemu razodela svoje čisto različno versko nazi* ranje . . .
Lolita se od tedaj ni spremenila.
Dominik pa je čutil, da o sebi ne more tako reči. . .
Slednjič je prišel oni srečni dan, ki sta ga obe družini komaj priča* kovali... Prišel je dan, ki sc je vsem tako dolgo zdelo, da ga nikoli ne bo . . . prišel je dan, ki je Lolita neštetokrat sanjala o njem... in katerega se je najbolj bal oni, ki bo poslej nosila njegovo ime . . .
Še nikdar ni bil otok tako krasen kakor prav ta dan, ko je vse pelo cd radosti in kipelo v veselju. Na sinjem nebu je žarelo razbeljeno sonce, kot bi bilo do dna izpraznilo svoj zmagovalni tulec in naperilo vse svoje zlate puščice skozi goste bore in smreke, ki so rasle okrog obeh vil.
Vse rože so bile v najlepšem cvetju: pisane marjetice in rumene trobentice, celo že prve zgodnje vrt* nice. Mimoze so bile ravno v najlep* šem cvetju, da se je v zelenečem parku neprestano usipal zlat sneg z njihovih vrhov.,. Vsa narava se je zvonko smehljala mali nevesti in jo veselo pozdravljala ...
Yholdyjevi in Presvesovi mornarji
sc opletli kapelico z lahkimi mreža mi iz tenke modre svile, s katerim lovijo sardine; dekleta pa so vpletli v mreže polno mimozinega cvetja.
»Oh, kako krasna je sedaj kape lica,« se je vzradostila Lolita zvečc pred poroko; in tedaj ni bila S< skoraj nič okrašena.
»Saj je takšna, kot bi hotela sa ma pred seboj skriti svoj obraz!« ji menil Dominik.
Toda ni se upal dalje baviti < to mislijo, marveč jo jc s silo pre gnal iz svoje duše — kolikor mu j< ni bila že Lolita pregnala. Vsaj ni zunaj je hotel veljati za poštenjaka in ker je bil Loliti obljubil, da j< vzame za ženo, je moral obljube izpolniti.
Okoli desetih sta se prikazala is »Ker*Mimie«. Bila sta zares zelo lej par.
Do kapelice sta šla peš, da ugodita dobrohotnim meščanom, ki so se bil: nabrali ob poti in ju radovedno ogle< dovali. Sicer pa so bili sami Noir> moutrinci in nekaj izletnikov iz pra j'ezne vile sv. Pavla, ki so radi pri< hajali na noirmoutrinski otoček.
krščanskem duhu, saj so bili kar Štirje od sedmih v redovniškem p::* klicu; pokojni Edmund pri fran* čiškanih v Hočah pri Mariboru, kjer je pokopan, pokojna Lojzka pri se* strah sv. Jožefa v Turinu, kjer čaka na sodbo, sestra Marija, ki je v Trstu in Milko, ki je pri očetih kapucinih na Sv. gori. Pokojna je izgubila v nesrečnem septembru 43. teta, moža Ladija, ki je bil znan po vsej dolini in v Gorici po svojem vozu z osliči; sin Ladi se pa ni več vrnil iz Rusije. Vaščani so sc od* dolžili pokojnici z izredno lepim pogrebom; med množico, ki je spremljala rajno na zadnji poti, ni ostalo skoro nobeno oko suho, ko ji je g. župnik govoril zadnji pozdrav. Naj ji sveti večna luč, ostalim naše iskreno sožalje.
Nova maša v Dolini
Na novo leto (1.1. 1950) bo 'imel v Dolini slovesno novo mašo č. g. Cvetko Anton — salezijanec. Dopoldne se začne slovesnost ob pol enajstih, popoldne pa ob treh. Vsi novo-mašniški rojaki in znanci z Notranjske vljudno vabljeni! Iz Trsta bo redna zveza kot bo objavljeno v novoletni številki.
Dolina
Ker je v naših vaseh že kar lepo število »Katoliškega glasa«, zato se oglašamo z dopisi, čeprav so novice bolj domače in samo nas zanimajo:
ZORNICE. Dolinčani radi spimo, zato imamo zornice komaj ob sed« mih. Ta pozna ura jc zelo primerna za naše mlade kristjane — šolarje, ki vztrajno v velikem številu hodijo k zornicam. Okrog 70 do, 80 jih pride vsako jutro k sv. zorni maši. Odra« slih kristjanov je približno vsaj toli* ko, čeprav so to le gospodinje in matere. Pri takih jutranjih pobož* nostih je sploh zanimivo to, da se jih udeležujejo menda po vsem svetu le gospodinje in matere, če* prav imajo zjutraj največ dela.
NAŠ MIKLAVŽ. O dolinskem Mi* klavžu je treba zapisati tako; bil je nad vse pričakovanje lep. Sprem* stvo je bilo kar zavidljivo veliko in zabavno: 17 angelov in sedem hudi* čcv. Tako so prepevali, da je bilo veselje. Čudno je to, da so se hudi* či kar bolj postavili in so jim števil* ni glcdalci bolj ploskali. Hudičem se v naših časih sploh vse bolj po; sreči in tako tudi na odru! Miklavž s<:m je bil nad vse zabaven in zani*
Lolita, še skoraj preprost, ali dra* žesten otrok, se je prisrčno smehlja* la, ko se je kakor vila v pravljici bližala svoji sreči in stopala po stopnicah, ki so bile posute z zla* tim in smaragdnim cvetjem.
Čutila je, da ima pred seboj naj* večji in najsvetejši dogodek v živ* ljenju. Dočakala je svojo uro.
V kapelici se je zganil zvonček in s srebrnim glasom pozdravljal slo* vesni trenutek, v farni cerkvi pa jc mogočno zadonel veliki zvon.
Čez zelene dobrave je odmevalo ubrano pritrkovanje, plavalo v dalja* ve in morju in zemlji oznanjalo njeno poroko in njeno zmago! . ..
Lolita ni niti naročila niti želela tako hrupne slovesnosti; vse to je bila ujčeva domislica, ker jo je ho* tel malo presenetiti.
Napravil je vse, karkoli se mu je le zdelo primemo, zakaj sedaj ga ni več zadrževala ne bojazen ne preti* rana občutljivost njegove svakinje. Delal je, kar je hotel.
In tako je tudi storil!
Naročil je zvonarjem, naj pritrku* jejo »z vsemi trejni«, in jim žo na*
miv. Nekega moža je n. pr. vprašal, koliko delov ima sv. maša. »Deset,« jc odgovoril vprašani. Miklavž pa kar nazaj: »Ej France, maša ni tako dolga, kakor ti misliš, zato pa ]c vi-.ako nedeljo v cerkev, saj ima ma* ša le štiri dele!« — Po predstavi za šolarje je Miklavž obiskal vse razre* de in tam ra/delil mladini darila. Ta način je veliko boljši, zlasti na ve* likih šolah, ker sicer postane razde* ljevanje mučno in dolgočasno. —-Sv. Miklavž, drugo leto pa še dolin* skim fantom kaj prinesi. Letos si prinesel skoro vse samo dekletom, fantom pa skoro nič. Le dobro si za*
N
slovenske vegerne šole
S 1. decembrom je bilo odprtin deset slovenskih večernih ljudskih tečajev, in sicer v Pevmi, Steverjanu, Podgori, Standrežu, Sovodnjah, Rupi ter v Jamljah in na Vrhu sv. Miha* ela, kjer sta po dva tečaja, ker se je priglasilo veliko obiskovalcev.
Goriški občinski svet
Goriški občinski svet bo imel da* nes, v sredo 21. dec., v dvorani de* želnih stanov na mestnem Gradu svojo javno sejo. Začetek ob petih popoldne. Glavna točka dnevnega reda je razprava o prosti com. Poleg tega bo prišlo na vrsto tudi več za* nimivih interpelacij.
Častno odlikovanje
Gg. dr. Herman Ferjančič in dr-Peter Zink, upokojena višja sodna svetnika pri prizivnem sodišču v Be* netkah sta dobila te dni naslov čast* nega kasaeijskega svetnika. Obema priznanima pravnikoma toplo česti* tamo!
Dvakratni doktor
Naš znani koroški rojak dr. Alojzij Kuhar, ki je bil svoj čas zunanjepo* litični urednik »Slovenca« in je go* voril po ljubljanskem radiu, biva po odhodu iz domovine v Angliji v vseučiliškem mestu Cambridge. Na zgodovinskem oddelku tega vseuči* lišča si je 26. nov. pridobil drugi doktorat. Iskreno čestitamo!
Hiša za duhovnike v Gorici
Ker so se zaradi zmanjšanega šte* vila gojencev tako v Malem kakor v bogoslovnem semenišču bogoslovci preselili v poslopje Malega semenLšča v Gorici, je ostalo poslopje central* nega semenišča prosto. Zato je cer* kvena oblast dala kos hiše v najem pokrajini za srednje šole, drugi del pa služi še vedno v cerkvene namene
prej dal bogato napitnino. Ob taki zmagi je pač vredno nekoliko globlje seči v žep; kajti ujec se je predobro zavedal, da tudi on slavi zmago, ker jo jc prav za prav največ sam pri* boril!
Kaj bi pa storila uboga svakinja brez njega, ki je s svojo debelo kosmato roko neprenehoma vezal pretrgane niti, prestrezal pisma in mladeniču na vse načine zakrival njegov »nesmiselni vzor« ter ga strastno zaviral in tiščal k tlom.
»O, lepa moja Lolitica!« se je ba* hal pred dekletom, »ko bi vi vedeli, koliko ste mi dolžni, bi me takoj poljubili; ali tega ne boste nikdar izvedeli!«
Noirmoutrinski župnik jima je napravil lep, a odločen govor, ki mu je bil dal precej skrbi in dela, ker je moral gledati, da ne bi s kakšno neprimerno besedo zadel ob skrito čer. Govoril je popolnoma drugače kakor župnik Firm in, ki ga je slišal Dominik pred dobrim letom, ko je v preprosti cerkvici v predmestju Grandes Carrieres poročal nekega člana patronaža; vendar ni dvoma,
pomni to javno pritožbo! — Z enim stavkom še omenino posebno novico miklavževega dne, čeprav je žalostna in za naše svobodno ozemlje zelo — zelo izredna. Novica jc ta: na mikiavževo jutro je gospod župan poslal v naše župnišče policijo, da pregleda stanovanjske prostore . . . Če se bo škandal razvijal še naprej, smo prisiljeni sporočiti vsej javnosti, kako se godi duhovnikom v dolinski občini, ki jo seveda vodijo komuni* sti. Tudi Mačkovljani so zelo priza* deti, ker jim isto občinsko vodstvo ne pusti imeti cerkvenih pevskih vaj v srenjski hiši.
ter se je sedaj otvorila tam hiša za duhovnike, ki lahko dobijo v njej začasno prenočišče in hrano.
Nova slovenska doktorja
Na pravni fakulteti v Zaragozi na Španskem je diplomirala gdč. Ivanka Velikonja, na ekonomski fakulteti v Madridu pa g. Peter Klopčič. Iskreno čestitamo!
Polnočnica v Gorici
Apostolstvo mož in fantov bo imelo letos na sv. večer polnočnico pri sv. Ivanu. Polnočnice se smejo udeležiti tudi drugi verniki, posebno so vabljeni možje in fantje. Pri maši se bodo pele domače božične pesmi. Verniki! Poskrbite, da boste šli prej k sv. spovedi in pri polnočnici k sv. obhajilu.
Prijava italijanskih premoženj v Jugoslaviji
Vsi e d dogovora med italijansko in jugoslovansko delegacijo v Beogradu je bi! rok za predložitev prijav, ki se tičejo italijanskih premoženj v Jugoslaviji, podaljšan do 10. januar* ja 1950.
Predor Panovec
Kakor izvemo od onstran žične meje je bil zadnje dni novembra prebit predor Panovec, ki bo omo* goeil krajšo in udobno zvezo Nove Gorice z Vipavsko dolino.
Sklad za zimsko pomoč
Finančni oddelek ZVU je določil, da bodo pobirali dodatno pristojbi* no za tržaško zimsko pomoč pri vseh zabavah in športnih prireditvah na anglo^ameriškem področju STO*ja začenši z nedeljo, 18. decembra in vse naslednje nedelje do 2. aprila 1950, kakor tudi 26. dcembra 1949 in 6. januarja ter 11. februarja 1950. Dodatna pristojbina bo znašala 10 lir na vstopnice, ki stanejo 50 do 200 lir, 20 lir na vstopnice do 400
da bi bil nagovor Firminu kljub temu zelo povseči.
Župnik je omenil, kako lep, a obenem kako silno resen in odlo* čilen dogodek je poroka. Zaroka je kakor svetal prstan z dragim kame* nom, bodisi smaragdom, rubinom, safirjem ali s katerim koli vzhodnim biserom; poroka pa jo kakor posvc* četi poročni prstan, ki je sicer iz pravega zlata in brez okraskov — ki pa veže do smrti!
»...Trenutek preden škof posveti bogoslovca za subdiakona« — pri teh besedah pogleda župnik Domini* ka — ga še enkrat nagovor/': odloči se I. . ■ Do sedaj si svoboden! . . . Hactenus liber es!. .. Toda če vztrajaš v svoji plemeniti odločitvi, se nikdar več ne boš mogel vrniti na* za ji. . . Nič man j resne pa niso besede, katere vam danes govori Cerkev, ki želite, da blagoslovi vašo zvezo . . , Opozarja vas, da bodo slo* vesne besede, s katerimi se boste izročili drug drugemu, odjeknile no--tri v večnosti. . .«
Dasi je bil župnik zelo preprost — saj je imel opravka večinoma z na*
lir, 60 lir na vstopnice do 800 lir, 100 lir na vstopnice do 1000 lir in 150 lir na vstopnice nad 1000 lir.
Zavarovanje proti brezposelnosti v Združenih državah
Od vsakih 10 ameriških delavcev je 7 zavarovanih proti brezposelnosti. Podpore brezposelnih so v raznih državah severnoameriške zveze različne, od 15 do 26 dolarjev na teden, povprečno 20 in pol dolarja. Zavarovanje velja za 21 tednov na leto. Zdaj se je vršila v ministrstvu dela konferenca 30 predstavnikov delodajalcev, delavcev in raznih prizadetih ustanov. Minister dela Mau-rice Tobin je izjavil, da namerava povečati tedensko podporo na povprečno 28 dolarjev za samce in na najmanj 35 dolarjev za delavce, ki imajo skrbeti za rodbino, in podaljšati na 26 tednov letno, vse to na podlagi državnega povprečja.
Seveda mora o tem odločiti kongres.
Komnnistitno nadomestilo za nadomestne volitve
Češkoslovaški list »Svobodno slovo« je nedavno prinesel sledečo novico:
Trije poslanci češkoslovaškega parlamenta, in sicer Adolf Veda-cek, Vlasta Horklova-Damkova in Jan Lorko, so sporočili predsedniku narodne skupščine, da se odrekajo svoji poslanski časti. Nato je minister notranjih zadev naznanil, da »bo imenoval« na njihovo mesto tri nove poslance.
Tako bo notranji minister nadomestil nadomestne volitve s svojim imenovanjem novih poslancev.
Strašne obsodbe
Dne 9. dec. se je vršila v Solkanu velika politična sodna razprava, ki se je zaključila s težkimi, tudi smrtni* mi obsodbami. Obravnava je trajala od enajstih dopoldne do štirih zju* traj, sodil je senat okrožnega so* dišča iz Postojne. Naj za danes kratko navedemo samo obsodbo:
Sodišče je v celoti sprejelo točke prvotne in še na razpravi razširjene obtožbe in obsodilo Toroša Darka na smrtno kazen z ustrelitvijo, Bla* žiča Ivana, Mauriča Radka in To* roša Vladimirja vsakega na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Toroša Dušana na 15 let Rusjana Konrada na 14 let, Toroš Anico na 12, Obljubka Stojka na 10 in Sfili* goj Romano na 5 let odvzema pro* stosti, vsem pa še izreklo izgubo državljanskih pravic. Razen teh sta
vodnimi mornarji — se ic vendar previdno izogibal nevarnim čerem, ki jih je slutil pod vodno gladino; obenem pa je znal sleherno besedo tako poudariti, da se nobena ni iz* gubila in da ni povedal ne preveč ne premalo.	.
V začetku govora sc jc Lolita ozr* la na svoj prstan, ki sc je na njem lesketal dragocen kamen, zelen k«* kor ocean pod »Turkizom«; na kon* cu govora pa sc je Dominik ozrl na svojo dušo, v katero so se mu zadrle besede: »Hactenus liber es! . •. Do sedaj si svoboden!« . . j
Še vedno je svoboden!
Še je čas, da se na dnu njegove duše nenadoma dvigne junak, junak s strašno voljo, junak, ki hi planil na dan in s silnim naporom zdrobil železne in rožnate verige . . . Iztrgal bi se iz objema svoje zaročenke in svoje matere, ki se ga obupno okle* pata, razpel bi krila in sc za vselej, za vselej vzdignil proti svojim v/vi* šenim sanjam . . .
'laka misel mu je za hip stresla dušo kakor poslednji utrip življenja v umirajočem . . .
bila dva mlada zapeljanca obso* jena na krajše kazni poboljševalnega dela in to pogojno. Ta dva. mlada zapeljanca sta baje sinova nekega visokega komunističnega funkcionar* ja. Zvedeli smo tudi, da sta bila po« leg Darka Toroša obsojena na smrt v odsotnosti begunca Hinko Perim in Mirko Obljubek.
v
Športni teden
V boksu šteje Italija kar tri evrop* ske prvake: Minnelisja, Proietti*ja ter Mitri*ja. Poslednji je zadnje čas« branil svojo »krono« v Parizu. Pošte* no je zdelal strahovitega G. Stock*a.
*
V Buenos Airesu se je vršila pod pokroviteljstvom državnega predsed* nika Peron*a mednarodna avtomobil* ska dirka. Zmago Italijana Ascari*j* (Ferrari 2000) je pozdravila rekordna množica gledalcev.
*
»Jugoslavija« se je po svojem zma* govitem nastopu v Firencah kvalifi* cirala za zaključno prvenstveno tek* movanje v Braziliji (1950). Borila s* bo za svetovni pokal »Rimet«. Naj* močnejši tekmovalci pa bodo: Brazi* lija, Anglija, Italija, in Argentina.
*
Italijansko prvenstvo: po »stakha* novizmu« preteklega tedna (tri tek* me v osmih dneh), se nogometna srečanja spet normalno razvijajo. Leader »Juventus«:	— veni, vidi,
vici — v Novari (3*2). Za »Genoa« je bila »Inter« primeren partner (1*1), medtem ko je »Sampdoria« popolno* ma odpovedala proti »Lucchese«: 0*3. Ne bomo omalovaževali uspeha, ki so ga zabeležili igralci »Milan*a* proti revnemu »Bari*ju« (9*1), vendar moramo pripomniti, da so južnjaki nastopili s šestimi rezervami. K ml* služeni točki (Pro Patria) moramo čestitati Tržačanom: 0*0.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
Preplačila pri prodaji rožnih von* cev v Marijini družbi v Trstu 1000; pieplačilo v »Marijini družbi« š» 300v— lir.
Za Slov. dobr. društvo v Geriči
B. F. 1000— lir.
//vala!
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Zdramil ga je župnikov glas, ki ga je vprašal:	|
»Dominik Yholdv, ali hočete vzeti ] Lolito Prcsvcs za svojo ženo in za* konsko družico?«	]
»Hočem.«	J
»Ali obljubljate pod prisego, d® ji ostanete zvesti, kakor mora biti mož zvest svoji ženi?«
»Da.»
»Lolita Presves, ali hočete vzoti Dominika Yholdv za svojega moža in zakonskega druga?«
»Hočem.«
»Ali obljubljate pod prisego, d® mu ostanete zvesti, kakor mora bit' žena zvesta svojemu možu?«
»Da.«
»ligo coniungo vos in matrimo' nium in nomime Patris et Filii et Spiritus Sancti . . . Združujem vas v zakon v imenu Očeta in Sina ii1 svetega Duha!«
Konec! . . . Konec za vedno! . . .
Med oltarjem in žametastim klc' ealnikom, kjer si je Dominik natik^ rokavice, je ležala na tleh velik* nevidna ptica z zlomljenimi krili . •' a
(Dati*)
o v i c e
%
o|ieiu dacooi
in razno zimsko perilo v veliki izbiri v modni trgovini
" Srt sencu ••
Zrslf vta Kiamende f
Se priporoča Ivan Lupše