Zemljepisje v ljndski soli. Premične zvezde in repatice. *) J. Povejte mi kaj od lepe zvezde, ki pred solnceoi hodi in nam dan napoveduje, od zgodnje Danice. 0. Danica se prišteva, kakur si že slišal, premienim zvezdam ali planetum. — Solnce je mati več otrok ali zvezd, kterim daje oživljajočo luč in gorkoto, in ktere vedno okrog sebe suče. Le te premične bolj znane zvezde ( plaueti) po redu daljnosti od solnca so: Merkuri $, Venera Q, Zenilja $ z svojo luno, Marz c$, /,a Marzom cela versta manjših planetov, imenujejo jili planetuide ali asteroide. Stari in ljudje srednjega veka jih niso poznali; najdli so jih še le v našem stoletji. Te zvezde se naj več ie po daljnogledu vidijo; dosihnial jih je znanih 55. Za Martoui, ki se nekako kervavo sveti, je pervi večji planet Jupiter 4, ki ima prav lepo belkasto svetlobo; za tim pride Salurn f?, in poslednjič je Uran i>, sploh imena ajdovskih bogov. Razun Zemlje ima Jupiter 4, Saturn 7, in Uran 6 lun. Le te in še druge premičnice s svojimi lunanii se gibljejo krog solnca od večera proti jutru; luna pa krog svojih zvezd, in s temi vred okoli solnca. Svoj tir okoli solnca pa končajo zvezde : Merkuri blizo v 87 dneh, Venera „ „ 224 „ Zemlja „ n 365 „ Marz „ „ 686 „ Jupiter „ „ 4332 „ Saturn „ „ 10758 „ Uran „ „ 30670 „ Med temi zvezdami sta Merkur in Venera bližeje solnca od zemlje, in njuna pot okoli solnca je krajša kakor zemljina, ioienujejo ju notranja planeta, druge pa vnanje, ker so dalje od solnca kakor zetnlja, tedaj tudi dalj časa okoli solnca potujejo. — Venero vidimo nekaj časa za solncem pod iuienom *) Po Robidatovi knjigi. pii. Večernica, ktera se dalje in dalje od solnca pomika in lepo sveti na večerneui nebu. Kedar je Venera v svoji poti naj dalje od solnca prišla, se nazaj proti solncu vrača, pred solncem na drugo stran pride, in se Danica imenuje. Ako gre Venera naravnost med zemljo in soincem od juterne na večerno stran, se vidi v solncu neka černa pika, ktera se od jutra proti večeru pomika. Le to pomikanje se imenuje Venerin prehod. Na večerni strani se Venera bolj in bolj od solnca daljša, in vidimo na vzhodnera nebu Uanico pred solnceni. Če Venero z daljnogledom pogledamo, vidimo da se enako naši luni preminja. — Iz med vseb planetov je zemlji naj bolj podoben Marz; šaljivo ga imenujejo nje bratrana. i\a obeh planetih sta noč in dan enako dolga, in letni časi, se na obeh spreininjajo v istem redu. — Saturn iuia svetel obroč, ki se ga nikjer ne derži, in ki zvezdogledom v daljnogledih od innogih strani kaže mnoge obraze. J. Vcasib se pa tudi na iiebu vidijo zvezde, ki imajo metlo za sabo; kam se pa prištevajo te zvezde ? 0. Konieti ali repate zvezde so tudi zvezde, ktere pa imajo neko čudno svetlobo, ki se kaže ali okoli njih, ali pred njimi kot nekaka brada, naj več pa za njimi kakor ognjena dolga uietla ali rep, zato jitn pravimo tudi repate zvezde. Nekteri kumeti so sicer tudi pridani k enemu ali drugemu osolnčju (solnčneniu sostavu); večidel pa so, bi djal, uekaki sli božji, ki hodijo od enega solnca do drugpga, in na daleko in široko korakajo po nezmernih nebeškib krajinah. Učene glave so že večidel na tanko prerajtale tek drugili zvezd; tek konietov pa je še vedno globoka skrivnost. Nekteri kumeti so uianjši od naše zemlje, tako da jih s prostim očesom ne moremo viditi, razun njih repa. So pa tudi grozno veliki kometi, kakor je bil n. pr. ti.sti komet, kteri se je bil prikazal 150 Iet pred Kristusom, od kterega se bere, da je bil še večji viditi od našega solnca, in je neizmerno svetIobo za sabo imel. Ali potem se ta prečudni komet ni nikdar več prikazal. Iraajo namreč kometi silno dolgo pot na nebu, ki jo hodijo, in mi jih moreuio Ie tedaj viditi, kedar se blizo naše zemlje vernejo, kar se večkrat še le v 100 Ietih, ali tudi čez tisoč let zgodi. Od kometov, kteri so se že kedaj vernili, so učeni zvezdogledi tudi prerajtali, v kolikeoi času se bodo nazaj vernili, zato napovejo večkrat prihod kakega kometa. Ali od nekterih komefov tega še niso izduhtali, in tudi ne morejo nam povedati, kedaj se bodo vernili, ker se nekteri tudi po sto let več ne vernejo; in tisti, ki se je 150 let pred Kristusom bil prikazal, se še ni vernil do današnjega dne, akoravno je že 2000 let minulo. Kakih 400 repalih zvezd so že zapazili zvezdogledi; pa jih je morebiti še tavženkrat toliko ; zakaj 50 let je odsihmal, kar zvezdogledi z daljnogledi na nje pazijo: svet pa dalje stoji kakor 50 let. J. Slišal sem že večkrat praviti, da te zvezde namenjajo vojsko, kugo, lakoto in druge nadloge, ktere protijo ubogim zeailjinim prebivavcem. 0. Mogoče je, da leto potem, ko se take zvezde prikažejo, zgodi se kaj nenavadnega na svetu; tudi lahko, da večni Vladar sveta, ki na tanko ve tek nebeških zvezd in vse prihodnje naprej vidi, pripušča, da so take zvezde napovedovavke silnih prememb na svetu, sej beremo v sv. pismu, da se je o Kristusovpm rojstvu prikazala nenavadna zvezda, ki je treni modrim pot ka/.ala; ne beremo pa v sv. pismu, da bi biii vsi ljudje po vsem svetu to zvezdo vidili, ker še celd beremo, da se je modritn skrila, ko so v Jeruzalem šli iskat Zveličarja. Lansko leto je bila kervava vojska med Avstrijo in Prusijo, in nekteri niso hotli verjeti, da bode vojska, kajti komela še ni bilo. — Ali rcpata zvezda se giblje po svoji poti po božjih postavah kakor druga zvezda. In ako se nam nespametno zdi dolžili novo luno zavoljo vojske ali kuge, ki se prične ob novi luni, je tudi nespametno imeti repato zvezdo vzrok vojske, lakote ali kuge, ktere reči' nas tlačijo včasi, kedar zagledamo repato zvezdo na nebu. Ali repala zvezda, kedar se zemlji približa vreme spremeni' ali ne, ne vemo, tedaj tudi ne vemo, ali more ona kako bolezen zbuditi. — Upajtno, da je milostljivi Bog vsaki zvezdi svojo pot odkazal, na kteri ne moti in ne končuje drugih zvezd. —