Jože Šmit I Pomladne impresije
Pomlad
Plitva so travnata morja, dom je ob bregu ko grad, topla so v zarji obzorja, dober se vračam v pomlad.
Drenove veje gorijo, rumeni plameni sij o, angeli zdravamarijo nizko nad mano neso.
Dekle med črešnjami
Med cvete črešenj skrila si obraz, njih mehki prah precejaš skozi veke, prek grudi ti drsijo zlate reke in hrepeneče se lijo ti v pas.
Ko lepo sanjo te bo veter razsejal, le v sebi boš plodove skrite varovala; nekdo, ki nisi ga nikdar poznala, nekoč bo tudi te pobral.
Ob mlinu
Voda zveni kakor sanja, vrbe so dobri duhovi noči, ločje se tiho priklanja, noč ko v zibelki v njem spi.
Mlinar je kamne zavrl,
vdano pod žleb sem nastavil dlani:
kadar srce bom zaprl,
čiste mi bodo zastrle oči.
194