poro čila Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 108 Drugi članki ali sestavki / 1.25 Maruška Markov či č POLETNA AKADEMIJA / SUMMER ACADEMY Kreta, 17.–26. 8. 2007 V mestu Chania na Kreti je letos avgusta, že šesti č po vrsti, potekala mednarodna poletna akademija na temo Kultura in trajnostni razvoj podeželja / Culture and Rural Development. Zbralo se je preko 60 udeležencev iz 13 evropskih držav, med njimi tudi pet iz Slovenije. Tako kot vse predhodne je tudi to sre čanje organizirala neprofitna mednarodna organizacija Euro academy Association, ki je bila ustanovljena leta 2004 z namenom, da bi promovirala razvoj podeželja in prek razli čnih projektov in programov širši strokovni in zainteresirani javno- sti predstavljala dolo čene za razvoj podeželja klju čne vsebine. Je prva organizacija, ki gradi mrežo animatorjev in akademi- kov, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja v Evropi. V interdi- sciplinarnem timu so univerzitetni profesorji, raziskovalci in svetovalci s podro čja razvoja podeželja. V Euroacademy As- sociation so razvili dva pomembna programa – poletno akade- mijo in izobraževanje na daljavo, izdajajo pa tudi publikacije, kjer objavljajo zaklju čke poletnih akademij in razli čne vsebine, povezane z razvojem podeželja. Temeljni nalogi Euroacademy Association sta promocija razvo- ja podeželja in usposabljanje vseh, ki se s tem ukvarjajo. Nudi jim razli čne možnosti za širjenje znanja s podro čja animiranja in motiviranja podeželskih prebivalcev. Vedno znova poudar- ja, da je razvoj podeželja konglomerat razli čnih podro čij, znanj in sposobnosti. Organizacija gradi mrežo strokovnjakov in uporabnikov, organizira seminarje, konference in razstave ter opravlja raziskave in študije, vse na temo trajnostnega razvoja podeželja. Na omenjeno temo sodeluje tako z mednarodnimi organizacijami kot tudi z Evropsko komisijo. Ve č informacij o organizaciji in njenih aktivnostih lahko dobite na www.eu- racademy.org. Med njenimi pomembnejšimi aktivnostmi sta organizacija in izvedba poletnih akademij (Summer Academy – v nadaljeva- nju SA). Na vsaki delavnici je v ospredju dolo čena tema, ki je klju čnega pomena za razvoj podeželja, prav tako pa poskrbijo, da so SA vsako leto v drugi državi. Dosedanje teme SA: - Razvoj trajnostnega podeželskega turizma (Švedska, 2002), - Informacijska družba in trajnostni razvoj podeželja (Gr čija, 2003), - Raznolikost ekonomije na podeželju in trajnostni razvoj po- deželja v razširjeni Evropi (Poljska, 2004), - Socialni kapital in trajnostni razvoj podeželja (Finska, 2005), - Vloga izobraževanja in vseživljenjskega u čenja v trajnos- tnem razvoju podeželja (Madžarska, 2006), - Kultura in trajnostni razvoj podeželja (Gr čija, 2007). Letošnja poletna akademija – tokrat sem se je že tretji č ude- ležila kot slušateljica, prvi č pa tudi v vlogi vodje delavnic in moderatorke u čnega procesa – je bila tako kot vedno izredno intenzivno delovno sre čanje. Letos so bili ciljna skupina tako praktiki, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja, kot tudi vodje muzejev in kulturnih institucij tako na lokalni kot tudi nacio- nalni ravni. Delo je bilo ves čas izredno skoncentrirano in je od udeležencev zahtevalo izredno zbranost in aktivno vlogo. Celotna akademija je bila razdeljena na štiri sklope: teoreti čni del, delavnice, strokovno ekskurzijo, evalvacijo. Teoreti čni del Svoja opažanja in stališ ča je najprej predstavil prof. dr. Peter Howard (Velika Britanija, glavni urednik International Journal of Heritage Studies in član Europe Nostre), ki je govoril pred- vsem o podeželski dediš čini in kulturi ter problemu globalne kulture. Osvetlil je problem razvoja in se vprašal, ali si ljudje sploh želijo razvoja in ali ni bolje, de delajo dolo čene stvari za- to, da bi se v svojem podeželskem okolju dobro po čutili. Njego- vo izredno stimulativno predavanje je prisililo poslušalce, da so za čeli razmišljati o svoji vlogi – vlogi razvojnikov, muzealcev ipd. – v podeželskem prostoru. Med drugim je poudaril, da je »dediš čina lahko nekaj, kar se ukrade, nekaj, kar se sposodi, nekaj, kar nastane v skupnosti. Pogosto se zgodi, da se »viso- ka umetnost / kultura« spusti in približa »kmetom«, ki so ne- olikani, ki ne vedo, kaj kultura je… Mo čan vpliv na druga čno pojmovanje dediš čine imajo tudi prišleki, ki dediš čino okolja, kamor so prišli, pogosto dojemajo z ve čjo mero romanticizma. Vzamejo jo v svoje okrilje in poskušajo zavarovati, ohraniti – po njim primerni podobi; vzamejo jo njenim lastnikom in jim jo odtujijo. Pogosti so konfl ikti med profesionalnim in amater- skim pristopom: razstavo strokovnjaki pripravijo strokovno, metodološko pravilno in oblikovno popolnejšo. Vrednost raz- stave, ki jo naredijo doma čini sami, pa je predvsem v tem, da so jo naredili sami, pri čemer je strokovni vidik postranskega pomena. Sicer res izgubimo kakovost, pridobimo pa nekaj dru- gega – socializacijski moment, povezanost podeželske družbe ipd. Ve čkrat se zgodi, da takoj, ko dovoliš, da na neko podro čje stopijo strokovnjaki, izgubiš doma čine. Osvetlil je tudi podro č- je ljudske umetnosti, ki je zlasti v » času nacizma imela velik pomen – jaz sem tak in ker ti nisi tak, si druga čen in s tem nisi meni enak; si manj vreden. Churchill je rekel – A gentlemen should do everything at least once, but never incest and folk dance.« Poudaril je, da moramo biti pri obravnavanju dediš čine podeželja pozorni na člane skupnosti, na prišleke, vprašati se moramo, kakšna je vloga strokovnjakov, poudarjati moramo tudi »naredi sam« možnosti, ki omogo čajo doma činom, da se z dolo čenimi vsebinami poistovetijo, pomembni pa so tudi vloga Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 109 poro čila okolja, spreminjanje kulturne krajine ter mo č raznolikosti in pestrosti ljudskega ustvarjanja. Pomembno sporo čilo je bilo – ne obnašaj se pokroviteljsko, dediš čina bo že poskrbela zase. Ljudje pogosteje bolj cenijo tvojo sposobnost denarne pomo či kot pa tvoje strokovno znanje. O pomenu povezanosti strokovnjakov in podeželskega prosto- ra je spregovorila dr. Jane Downes (vodja Archeology Depart- ment, Orkney College, Scotland), ki je predstavila prizadeva- nja stroke na podro čju približevanja ljudem. Ko so Oddelek za arheologijo premaknili v okolje, kjer je najve č prazgodovinskih najdb, so doma čini za čeli spoštovati delo arheologov in tudi sami postali pozorni na dediš čino preteklih rodov. Arheološki spomeniki so postali sestavni del življenja lokalne skupnosti, ki ima sedaj zaradi številnega obiska tudi ekonomske koristi. Poudarila je pomen sodelovanja strokovnjakov in doma činov pri ohranjanju dediš čine. Na primeru lokalnih proizvajalcev viskija, ki so ob kopanju šote za kurivo odkrili tudi bronasto sekiro iz mlajše železne dobe, ki je postala razpoznavni znak omenjene vrste viskija, je pokazala, kako lahko stroka pripo- more k ve čji prepoznavnosti dediš čine in izboljšanju odnosa do stroke in dediš čine. Poudarila je, da so pri vseh prizadevanjih pomembni predvsem čas, stalni stik z ljudmi in njihovo redno vklju čevanje, predvsem lastnikov zemljiš č, v celoten proces raziskovanja in predstavljanja dediš čine. Še posebno je pou- darila podporni sistem, npr. nadomestila za uporabo zemljiš č ali pa strokovno pomo č pri prestrukturiranju kmetij v proce- su arheoloških izkopavanj. Poudarila je tudi pomen stalnega obveš čanja ljudi v skupnosti, kjer potekajo dolo čene raziskave. Direktor Mediteranskega muzeja v Marseillu, Michel Colardel- le, je poudaril pomen muzejev in strokovnih institucij pri obli- kovanju odnosa do dediš čine ter pomen stalne prisotnosti stro- kovnjakov na terenu. Ti s svojim strokovnim znanjem pomaga- jo doma činom pri oblikovanju njihovega videnja dediš čine in jim po svoje tudi vcepljajo dolo čene estetske norme ter jih pri njihovih prizadevanjih za ohranjanje tudi strokovno usmerjajo. Predstavil je možne oblike podeželskih muzejev, pomen muze- ja znotraj neke kulturne krajine in pa eko-muzej kot kulturno krajino z vsemi pripadajo čimi stavbami, njivami ipd. Mauricio Maggi (IRES, Italija) je na konkretnem primeru pred- stavil pomen eko muzeja – ohranjenega okolja, vasi in situ, z vsemi zna čilnostmi kulturne krajine, ki se ga da spremeniti v lokalno posebnost in spremeniti produkte s tega obmo čja v po- membno blagovno znamko. Pomembni so tako okolje, kultura kot tudi prostor – vse to tvori muzej, kjer pa ljudje živijo svoje vsakdanje moderno življenje in se v ni čemer ne razlikujejo od posameznikov v mestu. Ponovno je poudaril pomen soudeležbe doma činov pri ohranjanju dediš čine in pomen prenašanja odgo- vornosti za dediš čino s starejših na mlajše rodove (npr. naloge, ki zahtevajo od otrok, da vklju čijo v proces tudi starše). Skozi omenjeni proces se ustvarja zaupanje tako med doma čini kot tudi med doma čini in stroko, kar vodi do složnega nadaljnjega sodelovanja. Poudaril je še to, da nikakor ne moremo nikoli go- voriti o tipi čnih razstavah, tipi čnih odnosih, tipi čnih vsebinah – ljudje nismo tipi čni – smo individuumi. Joan Asby (PLANED – Pembrokshire local Action Network for Enterprise and Development) je predstavila pomen »vzgo- je« ljudi v procesu ustvarjanja turizma na podlagi dediš čine. Pomen pomo či ljudem je v tem, da bi znali sami raziskovati lokalno kulturo, sodelovati s strokovnjaki – razvojniki kot me- diatorji, posredniki v procesu seznanjanja lokalnih prebivalcev s stroko, z zunanjimi ljudmi. Poudarila je pomen informira- nosti; vsak mora vedno vedeti, kje lahko dobi ustrezne infor- macije o kraju. Pomembno je, da ljudje živijo s svojim krajem in jim ni vseeno, kadar njihova dediš čina izginja. Po njenem identiteto prostora ohranja predvsem ustno izro čilo. In kar je najpomembneje, pomen tega, da doma čini nekaj naredijo naj- prej zase, potem pa dovolijo, da si to ogledajo tudi drugi – da se odprejo navzven ter iz tega naredijo zanimivost, atrakcijo. Seveda pa je še vedno veliko vprašanje, kaj se bo v razvojnem procesu dogajalo – bo dogajanje v skupnost prineslo napredek ali razdor? Pomembno je zaupanje med akterji, s čimer pa že posegamo na podro čje socialnega kapitala, ki omogo ča razvoj podeželja. Katriina Siivanen (Turku, Finska) in Fouli Papegeorgiou (Pri- sma, Gr čija) sta kulturo predstavili z vidika možnosti razvoja ne česa, kar ohranja identiteto prostora. Govorili sta tudi o po- menu vklju čevanja kulture v strategije razvoja podeželja, ven- dar vedno z vidika gradnje socialnega kapitala z veliko mero ob čutljivosti za želje in potrebe lokalnega prebivalstva. Delavnice Izvedene so bile tri tematske delavnice: 1.) lokalni kulturni raz- voj s poudarkom na Agendi 21; 2.) krajina, vasi, podeželska arhitektura kot muzej na prostem; 3.) poti dediš čine. Strokovne ekskurzije Udeleženci so si v šestih skupinah ogledali kulturne zanimi- vosti Krete. Pri ogledih so imeli nalogo opazovati okolico, s p r e m lj a t i v k lj u čenost kulture v turizem, ugotavljati opremlje- nost kulturnih spomenikov in njihovo urejenost. S pomo čjo in- Zasebna etnološka zbirka o življenju na Kreti v mestu Rethymno. Foto: Maruška Markov či č, avgust 2007 poro čila Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 110 tervjujev s turisti in z obiskovalci so morali ugotavljati pomen kulture v sklopu turizma, predvsem pa stopnjo povezanosti lo- kalne skupnosti z dolo čenimi kulturnimi institucijami. Po dvo- dnevni strokovni ekskurziji so skupine druga drugi poro čale o rezultatih raziskav. Ob koncu je sledila evalvacija celotne poletne akademije. Ugo- tovitve: kultura je pomemben del razvoja podeželja. Namenjena je ohranjanju identitete, v ustrezni meri pa je lahko uporabljena tudi kot turisti čni produkt, pri čemer pa nikoli ne smeta biti zanemarjena vloga in pomen lokalnega prebivalstva. Skozi razli čne aktivnosti se je med poletno akademijo porušil »zid med strogo strokovnimi skupinami (muzealci) in razvoj- niki«, ki so imeli na za četku druga čne poglede, pozneje pa so s sinergi čnim u činkom uspeli razviti skupne razvojne poglede. Ob koncu poletne akademije je bilo tudi delovno sre čanje upravnega odbora Euroacademy Association, na katerem je bi- lo sklenjeno, da Slovenija ( članica upravnega odbora Euroaca- demy Association Maruška Markov či č s sodelavci) do decem- bra 2007 pretehta možnosti, da se naslednja poletna akademija na temo Okolje in razvoj podeželja, organizira v Sloveniji. Poletne akademije so namenjene širjenju obzorij, sklepanju znanstev in stikov ter oblikovanju novih razvojnih možnosti na podeželju. Če želite izvedeti ve č o aktivnostih in rezultatih polet- ne akademije, mi lahko pišete na maruska.markovcic@ljubljana. si, ali pa se obrnete na: info-association@euracademy.org; doda- tne informacije pa dobite tudi na www.euroacademy.org. Datum prejema članka v uredništvo: 3. 11. 2007. Drugi članki ali sestavki / 1.25 Alenka Černeli č Krošelj ODLIČNOST V DEDIŠČINI / THE BEST IN HERITAGE Dubrovnik, 27.–29. september 2007 V Dubrovniku je v organizaciji European Heritage Association / Evropske zveze za dediš čino potekala šesta konferenca z naslo- vom The best in Heritage – Najboljše v dediš čini ali Odli čnost v dediš čini. Temeljni namen konference je bil predstavitev na- grajenih muzejskih, konservatorskih in drugih projektov ohra- njanja kulturne dediš čine, prejemnikov nacionalnih, evropskih in drugih nagrad. Raznovrstnost nagrajenih projektov je bila razvidna že iz prejetega programa, še bolj pa prek predstavitev na konferenci. 120 udeleženk in udeležencev iz Evrope in z drugih kontinentov (npr. iz Avstralije in Južne Amerike) je v treh dneh spoznalo razli čne na čine ohranjanja, predstavljanja, upravljanja in fi nan- ciranja projektov, ki so bili ovrednoteni kot najboljši – torej the best in heritage. Prizoriš če konference je bilo skrbno izbrano in premišljeno, saj je mesto Dubrovnik »živ muzej« – Unescova dediš čina, sti čišče raznovrstnih kultur in dogodkov ter množi čno »pribežališ če« obiskovalcev – turistov z vseh koncev sveta. »Delegacija« 1 iz Slovenije je štela sedem članov iz razli čnih institucij z razli čni- mi cilji in dolžnostmi. V treh dneh smo spoznali petnajst z oceno odli čnosti nagrajenih projektov na podro čju dediš čine. V poro čilu na kratko predstav- ljam vse projekte, tistim, ki so tako s predstavitvijo kot predsta- 1 Udeleženci iz Slovenije nismo bili uradna delegacija, saj je vsak prišel s svojim namenom. V Dubrovniku smo bili Barbara Toman, direktorica Gorenjskega muzeja Kranj, Tomaž Lauko, fotograf iz Na- rodnega muzeja Slovenije – predstavila sta tudi plakat za razstavo v Gorenjskem muzeju – dr. Breda Čebulj Sajko, predstojnica predstavit- venega centra ZRC SAZU, dr. Aleš Ga čnik, ZRS Bistra Ptuj, Elizabeta Petruša Štrukelj, ICOM Slovenija, mag. Tita Porenta, Amante d. o. o., Radovljica, in Alenka Černeli č Krošelj, Ob čina Krško. vljeno vsebino izstopali oziroma so bili deležni ve čje pozorno- sti pasivnih udeležencev konference, pa namenjam nekaj ve č besed. Konferenca se je za čela v četrtek, 27. 9. 2007, z uvodnimi poz- dravi; predstavnik Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, dr. Hans-Martin Hinz, predsednik sveta ICOM – International Commitee of Museum, Marie-Paule Roudil, vodja oddelka za kulturo UNESCO Evropa, pisarna Benetke, in predstavnik Eu- rope Nostre. Uvodne teze o pomenu muzejev in dediš čine je predstavil dr. Francoise Mairesse, direktor Kraljevega muzeja v Mariemontu, profesor na Univerzi v Lyonu in Liegu (Francija). Prvi dan je bila med bolj opaznimi predstavitev dobitnika Evropske nagrade – Muzej leta 2006, 'muzeja znanosti' (science museum) CosmoCaixa v Barceloni. Upraviteljica in fi nancerka muzeja je fundacija španske banke CosmoCaixa, ki presežke dobi čka vlaga v znanost in kulturo. V novi zgradbi – podrli so npr. tudi cerkev iz 19. stoletja, ki je niso ve č uporabljali, so ustvarili prostor, v katerem obiskovalci lahko doživiljajo naravo in razli čne dosežke ljudi. Obiskovalci se v njej lahko sprehodi- jo skozi deževni gozd, soustvarjajo razli čne eksperimente; od odprtja muzeja leta 2004 ga je obiskalo že ve č kot tri milijone obiskovalcev. Sledila je predstavitev posebne UNESCOve nagrade za Azijo in Pacifi k – UNESCO Asia-Pacifi c Heritage Awards for Culture Heritage Conservation (od leta 2000). Poleg temeljnih na čel so predstavili tudi nagrajence, vklju čno z nagrajenci za leto 2007. Sledila je predstavitev projekta obnove, predstavitve in funkcio- niranja ladje, imenovane Brunel's ss Great Britain, ki je še po- sebno pomembna za zgodovino Velike Britanije. Za njo je bil s pomo čjo eksperimentov predstavljen muzej Tom Tit Experiment iz mesta Södertälje na Švedskem.