Časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene proste ljudi. /. tečaj. 13. Maliserpana 1848. 2. Strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni. (Povest.) Na zelenim travniku, kteri je krog in krog od hladnih gojzdov obdan, je pasel nek fantič pohlevne ovčice. Sonce je že za goro zahajalo, m lepo' so se svetili oblaki od njegovih žarkov. Pastirček pa še ni mislil ovac domii gnati, ker so še tako rade jedle. Doli se uleže na mehko travo in gleda jih, kako jedo. Med tem pa mu oči skup zlezejo in terdno zaspi. Ko se zbudi, vidi ves plašen, de je že zlo tema. Nikjer no-beniga človeka ni. Plašno gleda okrog in trepeta, ker se strahu boji. Berž ovce zapodi proti domu. Skozi gojzd jih je mogel gnati, v kterim, pravijo, de večkrat straši. Ko mladi ovčar v sredo gojzda prileti, zasliši ne deleč od sebe, ko de bi bil gdo močno z bičem (korobačem) počil, in čuj! neznano cvilenje se zdej razlega po hosti. In kaj se giblje tam na tleh? O groza! truma majhnih, podganam enakih živalc, ki sem ter tje skačejo. Za njimi pa stoji kosmat mož z dolgimi rogmi in s strašnim repam. Mraz pa- 10 stirčka strese. Trepetaje tako misli: Hudoba tam poka in pase — kakor pravijo — polhe. Misli, kako de bi zlodju ušel, kar mu pade v glavo, gori na visoko smereko zlesti in ovce tam pustiti. Pleza en čas na drevo, kar mu nekaj nad glavo zašumi. Od strahu fantek zaveci in pade na tla. Pa ko bi trenil se pobere, v sredo ovčfc skoči in plah in tiho jih na vso moč podi. Ne-prenehama so dirjale do doma, in nas revež se ni upal nazaj pogledati. Na pol mertev je domu prišel in očetu, ki so že za-nj zlo skerbeli, s spehanim glasam povedal, kaj de je vidil in slišal. Oče niso k temu nič djali. Drugi dan pa so ga seboj vzeli, ko so proti večeru v tisti gojzd po steljo šli. Vprašajo ga tam, kje de je grozne prikazni vidil in pok in pa šumenje na drevesu slišal. S straham pelje očeta proti tistimu kraju. ^Oh! sej danes tudi hudoba tam-kej pase, vidite oče" — ves boječ pravi fantek, in »se trepetaje k očetu pritiska. Oče pa rečejo: „Ljubi sinek! nič se ne boj, sej sini jest pri tebi 5 spomni se na Boga in dobro poglej, če je to, kar praviš, vse res. Zato pojva le bliže." Komaj so ga pripravili, de je ubogal.- Prideta do hudobe. „No, vidiš" —.pravijo oče — „kaj je to?" Sin na tanjko pogleda, in vidi de je velik germ. »Glej, te-le dve veji, si mislil, de ste roge; ta-Ie pa, ki iz srede vun rase, de je rep. Te smerekice, ki jih veter sim in tje giblje, so tvoji polhi, in včeraj v tem časi je nas hlapec tukaj memo peljal, z bičam pokal in — ka- ii kor mi je povedal — na pero piskal." Debelo gleda fant in pravi: „Sej je res!" Na dalje rečejo oče: „Kar ljudje od polhov govore, de jih namreč po noči hudoba pase, zato, ker se dostikrat pokanje z bičem sliši, brez de bi se pastir vidil — je gola laž." Res je le to, de se pokanje sliši; tode to pokanje pride od neke sove ki s klunam skorej ravno tako poka, ko de bi z bičem. — „Pa kaj je bilo neki tisto ver-šenje na smreki, oče! to je bilo pa vender nekaj čudniga." — „Poterkaj na deblo smere-ke," pravijo oče. Poterka. Kar se sliši ferfe-tanje tičov. Gleda gori in zavpije: Oče! ali niso to vrane? — „Nič druziga," so djali oče. Potlej pravi sinek: Oh, sej res ni nič hudiga tukej; jez sini se pa tako bal. Zdej zanaprej bom pa vselej natanjko pogledal, kaj de je. Nič me ne bo oplašilo. Tako nej vsak stori, če se mu od konca kaj grozno zdi, in vidil bo, de je res, kar pametni ljudje pravijo: Strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni. B. Pogovor ucenika z učenci. Učenih. Ali bi vi radi vedili, kako se megla, oblaki in dež napravijo? Cela šola. Prav radi; lepo prosimo, de bi nam hotli povedati. Učenih. Veseli me, de ste tako radovedni. Morebiti pa, de kdo zmed vas to že ve. — Tiček! ali ti veš ? 12 Tiček. Druziga jest ne vem, kot kako se dež napravi. Naš hlapec mi je povedal, de ima sveti Elija nad podnebjem ([firm amen tam} strašno velik sod vode in pa veliko veliko re-šeto. Kader hoče de je dež, pa odterdi sod, de voda skozi luknjice rešeta doli teče; potlej je pa dež. Učenik se prijazno nasmehljajo in reko': Pa si ti to hlapci verjel? Le pazljivo poslušaj, boš vidil de ni treba za dež ne soda ne rešeta. — Kolar! kakor vem, so tebi tvoj stric že lani, ko so bili po dokončani osmi šoli na šolske praznike ali vakance domu prišli, več pona-tornih zgodb razložili. Povej nam tedej ti — če nisi pozabil — kako de se megla, oblaki in pa dež narede. Kolar. Megla se tako naredi: Gorkota stori, de se iz vse vode, kar je je na svetu v po-tobik, rekah, jezerih in morji zmirej nekak voden in večidel nevidljiv dim kadi, ki se mu puh pravi, in kteri puh iz nar majnših (ne-vidljivih) kančkov ali kapljic obstoji. Bolj ko je gorko', bolj ko sonce pripeka, više se ta puh v zrak (luft) vzdiguje. Ako potem ravno ta puli v zraku skup ostane, de se lahko vidi, in scer ne visoko nad zemljo plava, mu pravimo m e g 1 a. Učenik. Dobro si zapazil (^zamerkal). Mislim, de zdej vsak ve, kako se megla naredi. Gdor ima kej poprašati, le naj popraša. — Ali ste vsi razumeli? Cela šola. Jest že, — jest tudi,—jest tudi i. t. d. 13 V. Ali pa tudi veš, Kolar! kako se vsak lahko prepriča, de se voda res zavolj gorko-te kakor puh v zrak vzdiguje, ali — kakor učeni govore — de se voda z gorkoto združva in potlej ž njo zgine? K. Ko bi se skledica polna vode na sonce dela, bi voda, brez de bi jo gdo izlil, čez nekoliko časa vsa zginila. U. To je, v nevidljivih kančkih kakor puh bi se počasi iz skledice vsa v zrak izkadila, in skledica prazna ostala. Kdor tega ne verjame, naj sam poskusi; bo vidil de je res. — Ravno tako bi se tudi voda iz piskra ali lonca pri ognji izkadila, ali — kakor ljudje pravijo — posušila, ko bi ogenj neprenehama gorel. —• Mlinar! Ali bi ti zdej mogel povedati, kako se zgodi, de se mokro perilo na soncu tako hitro posuši? Mlinar. Gorkota stori, de se voda ali mokrota iz njega do čistiga izkadi ali izpuhti, in ker ptftem nič več mokrote notri ni, je pa suho U. Prav si odgovoril. Ako se mokra ruta na vroče železu ali vroč kamen položi, se na tanjko vidi, de se iz rute kadi, in to ni. nič druziga, ko majhni vodeni kančki ali puh. Iz vsiga tega, mislim, de se je vsak prepričal, de se voda zavolj gorkote zmirej kadi, čeravno se puh vselej ne vidi. Radovednih. Gospod učenik! kako se pa oblaki napravijo in pa dež? 17. Oblaki se pa tako napravijo. Če bolj sonce pripeka, tim više se puh iz. vode v zrak vzd - 14 guje in kader tega puha več skup visoko nad nami plava, mu pravimo oblaki. — Kakošin razloček je tedej med meglo in med oblaki? K. Samo ta, de so oblaki veliko više v zraku od megle. R. Ali so vsi oblaki enako visoki? U. Niso; sej se vidi, kako včasi čern oblak beli— ga zakrije; takrat mora černi bolj spodej biti. R. Zakaj pa so eni oblaki rudeči, drugi černi, zopet drugi kakor zlati i. t. d.? U. To sonce naredi. Kako to sonce naredi, se bojo tisti, ki bojo danes jutri v osmo šolo prišli, na tanjko učili. Zdej si pa le toliko zapazite, de se to ravno tako zgodi, kakor v voglatim steklu ali glaži, v kterim proti soncu gledaje tudi vse barve vidite. — Ko-lar! kako pa dež postane? — Tiče k! zdej le dobro poslušaj. K. Sapa ali piš in drugi vzroki store včasi de se po več kančkov v eno kapljo sprime. Kader so te kaplje potlej pretežke, de bi v zraku plavale, padajo na zemljo in mi pravimo: dez gre ali deži. Tako postane dež. U. Tako pač. Tiček! zapazi si to dobro in povej tudi vašimu hlapcu, de ne bo več tako smešnih misel imel. — Ali pa zdej vsak ve, kako' se megla, oblaki in dež napravi? Cela šola. Jest že, jest tudi, jest tudi i. t. d. V. To me veseli. Drugokrat vam bom kaj dru-ziga povedal. 15 Procesija na konjih. Pred veliko Jeti so v enim kraji na Krajn-skim in scer v Šentpetru v Komendi, možki na svetiga rešniga Telesa dan v procesijo pri-jezdili. *) Perva v procesiji sta jezdila dva kmeta s banderama v rokah j pa močno so se prej besedovali, gdo de bo banderi nosil, zakaj to je bla velika čast. Prec za njima so jezdili duhovni gospod, v rokah sveto resno Telo deržečij za njimi pa več sto kmetov. Tako so jezdili po celim polji okrog, kjer so bili, kakor še zdej štirje evangelji brani in Bog prošen, de bi dal dobro letino in jo ovar-val hudiga vremena. Kakor se je več navad starih časov za-terlo, se je tudi procesija na konjih. Mende zato', ker se je večkrat pripetilo, de je v tesnoti — ker so se namreč pri vsakim evangelii naglo krog duhovniga gospoda vstopili, konc evan-gelja se pa spet naglo razšli — eden druziga s konja pvorušil^ (Vergel). /S mesnica. Reven kmet je nesel na oslu nekaj šenice v mestu. Ravno je bil nekoliko zadej ostal, ko začne osel rigati ali tuliti. Dva gospoda, ki sta šla po cesti proti kmetu, rečeta zaničljivo:4 „Ali ne slišiš, de te osel kliče?" Odgovori kmet: *) Valvasor VIII. b., str. 786. 16 „Ni res; se le od veselja smeja, ker je dva brata srečal." Prošnja založnice. V povabilu na naročbo smo tudi lepe pesmice in zastavice obljubili. V ta namen sm'o že davno poprej, ko je Vedež na svitlo prišel primernih, to je novih pismenk manjše baze ali sorte v Pragi, kjer se zdej nar lepši pismenke delajo, naročili; pa za-volj silniga dela. in pa undanšniga nepokoja v Pragi jih še zdej nismo dobili. Torej nismo in ne bomo mogli, do prejema imenovanih pismenk nobene pesmice in zastavice, v kteri se ktera nova čerka (č, š ali žj znajde, podati. Jih pa s tako velikimi pismenka-mi natiskati, ko druge sostavke bi ne bilo lepo. Prosimo tedej tiste bravce, ki bi že radi kaj pesmic in zastavic brali, spodobno za kratko poterplenje, ker se namreč naročenih pismenk vsak dan nadjamo. Eno zastavico pa, v kteri nobene nove čerke ni, že danes tukaj podamo. Zastavica. Kam zleti krokar, kader se zjutrej zbudi? 'umunCpi »z Nenavadne besede. (Besede z znamnjem -J- niso slovenske, in se nej ne govore'.) Baker ali bakro se imenuje kotlovina aH -J-(kufer); bakren, -J- (kufern). Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.