Št. 27 (1978) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 9. julija 1987 Cena: 300 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ŽUNIČI — Osrednja proslava črnomaljske občine ob dnevu borca je bila v soboto, 4. julija, v Žuničih, osrednji dogodek te proslave pa otvoritev odseka partizanske magistrale Adl-ešiči — Marindol — Žuniči. Cesto je slovesno odprl Andrej Levičnik, predsednik slovenske skupnosti za ceste, kije bil tudi slavnostni govornik. »Partizanska magistrala povezuje dolino reke Kolpe, teče mimo Semiča in Dolenjskih Toplic, ob Krki do Žužemberka, do Litije in Moravč. Ta 150 km dolga cesta je živ pomnik •n simbol narodnoosvobodilnega boja, saj povezuje kraje, v katerih se je rodila in razvila naša narodnoosvobodilna vojska in naša nova državnost,« je med drugim v Žuničih dejal Levičnik. »Prepogosto pozabljamo, da smo tem krajem za tisto, kar so nam dali v vojni, dolžni več kot golo zahvalo, dolžni smo jim izpolnitev obljub, danih v času vojne, dolžni smo pomagati uresničiti njihove želje za gospodarski razvoj in napredek.« Sedaj je posodobljena tretjina partizanske magistrale, v gradnji pa je 8 km dolg odsek med Vinico in Preloko. Za odsek od Preloke do Žuničevje Levičnik obljubil, da ga bodo zgradili prihodnje leto. Belokranjski del partizanske magistrale je pomemben tudi za povezavo s sosednjo Hrvaško. »Brez velikih besed lahko ena sama cesta pomeni za resnično bratstvo in j BERITE DANESl I na 4. strani: • Kolektiv za, SZDL pa proti • Zaklonišča brez krčmarja na 5. strani: • Pobude za spremembe zavirajo na 7. strani: • Bo vlada pustila Novoles izkrvaveti? na 11. strani: • Kalvarija poslednje Kočevarke na 15. strani: • Vez med Gruzinci in Inki na 17. strani: • Bodo prizadeti dvakrat tepeni Ne po uhojenih poteh Ekonomska in idejnopolitična kriza seje tudi v času priprav na idejni plenum poglabljala. V vrstah ZK je bilo in je še vedno precej idejne zmede in pasivnosti. A teze o aktualnih idejnopolitičnih razmerah v ZK in družbi, kijih je pripravil slovenski CK ZKS, so bile dovolj dobra podlaga za temeljite in demokratične razprave. O krizi še nikoli nismo govorili tako odkri to in brezdlake na jeziku kot sedaj. Pa vendar se zdi, da se mnogi komunisti še niso otresli strahu pred vsem novim, nekakšnega idejnega nadzorništva, občutka stalne ogroženosti. Mnogi namreč še vedno prisegajo na vseobsegajočo moč partijskih direktiv in državnih intervencij. Slovenski idejni plenum je razčistil s konfliktom med dražvnolastniško logiko na eni ter sistemom socialističnega blagovno-tržnega gospodarstva na drugi strani. Slednji je edina alternativa za izhod iz krize, najboljše sredstvo za boj z idejnimi nasprotniki. Jasno pa je, da plenum lahko nakaže samo smeri, medtem ko bodo morali boj izbojevati komunisti v temeljnih okoljih. Ta boj pa ne bo niti lahek niti kratek, saj je tudi v slovenski partiji še veliko zagovornikov starih, že uhojenih poti, ki pa so nas pripeljale v težave, v kakršnih še nismo bili. J SIMČIČ rečeno na razgovoru v Krškem, to nikakor ni res, daj se v Sloveniji najmanj 40 odst. komunistov zavzema za uvedbo trde roke, za normativno- Obljuba se izpolnjuje Za dan borca slovesna otvoritev odseka partizanske magistrale od Adlešičev do Žuničev Tabor ni le trebanjski praznik Ob zaključku 20. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem govo-___ril predsednik IS SRS Dušan Šinigoj — Edino merilo kakovost TREBNJE — Pred 20 leti je devet, takrat še malo znanih likovnih ustvarjalcev s peščico trebanjskih ljubiteljev umetnosti osnovalo prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev. Vsako leto je bila žetev bogatejša in vse več je bilo tudi umetnikov iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Glas o taboru in galeriji je šel daleč enotnost več kot vsi veliki govori in deklaracije,« je rekel Levičnik, ki se Andrej Levičnik: »Partizanska magistrala je pomnik in simbol narodnoosvobodilnega boja.« je zavzel, da bi pri reševanju težav bolj upoštevali izkušnje NOB. »Bolj moramo upoštevati tudi preprosto kmečko logiko dobrega gospodarja, ki ve, da lahko živi samo od dela svojih rok in ki ne pozna vnaprej pojedenega kruha.« Za proslavo, ki se je iztekla v prijetno in veselo srečanje ljudi izteh krajev, ki jih je ta cesta resnično približala svetu, so kulturni program pripravili črnomaljski upokojenski pevski zbor, preloška folklorna skupina in domači recitatorji. A. B. v svet in privabil umetnike iz Evrope in vseh drugih kontinentov, razen Avstralije, ki so prišli na svoje stroške, v Trebnjem pustili svoja dela, s seboj pa odnesli prijateljstvo gostoljubnih Dolenjcev. »Vsaka razstava, združena z bogatim kulturnim programom domačih ustvarjalcev in vrhunskih slovenskih umetnikov— bilopajihjevtehletih72,je bila za nas Trebanjce praznik. V galeriji je zbranih 600 del in to je edinstvena zbirka v Sloveniji, v kateri so tudi dela vrhunskih umetnikov, ki jih z veseljem uvrščajo v svoj fond najbolj znani muzeji in galerije po svetu,« je na zaključni slovesnosti 20. tabora prejšnji petek povedal predsednik skupščine tabora Janez Gartnar. Slavnostni govornik, predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj pa je dejal, da trebanjski tabor s kontinuiteto svojih prireditev omogoča sprotno presojo stanja in kakovostne stopnje samorastniške umetnosti v Jugoslaviji, združuje in povezuje živo likovno besedo jugoslovanskih umetnikov od škofjeloških hribov do uzdinske ravnine, od dravske doline — Radelj ali Hle-bin — do makedonskega juga in dubrovniškega mediterana. • »Trebanjski tabor s svojim obstojem potrjuje, da je kakovost, in ne zvrst ali formalna izobraženost posameznika, edino veljavno merilo za vrednotenje in uveljavljanje umetnosti. S tem se pridružuje našemu pojmovanju kulture in izhodiščem kulturne politike,« je poudaril Šinigoj. V kulturnem sporedu zaključka tabora sta sodelovala KUD »Se-ljačke sloge« Buševec iz pobratene občine Velika Gorica in trebanjski občinski pihalni orkester. Na zboru razstavljalcev, udeležencev dosedanjih taborov in organizatorjev so zaslužnim podelili priznanja, zanja se je v imenu vseh zahvalil slikar Ivan Rabuzin. Zelo zanimiv pa je bil prispevek Zorana Kržišnika, predsednika umetniškega sveta, kije dejal, da čeprav skušajo umetniki drug drugega obogatiti, je na trebanjskem taboru to vendar izmenjava »med enakimi«, iz katere se ni rodila nikakršna skupna šola, še manj pa manira. Prav to bi bilo tisto, kar bi iztrgalo samoraslega oblikovalca iz njegovega specifičnega okolja. Udeležencem zbora je zapel nekaj pesmi Trebanjski oktet. P. PERC PIHALNI ORKESTER V TITOVEM DRVARJU TITOV DRVAR — Pihalni orkester TCP Djuro Salaj je preteklo soboto gostoval v Titovem Drvarju. Glasbeniki pihalnega orkestra so igrali na slavnosti v tamkajšnjem spominskem parku, kjer je bila osrednja proslava dneva borca. Zvečer pa so nastopili tudi v kulturnem domu, kjer so se predstavili domači amaterski umetniki. Nastop krških pihalcev v Titovem Drvarju — pripravili so tudi promenadni koncert — je v Titovem Drvarju naletel na izredno topel sprejem. PRAZNIK KS DOBOVA DOBOVA — Pretekli četrtek, petek in soboto ter nedeljo so se v Dobovi nadaljevale prireditve, s katerimi so tamkajšnji krajani počastili praznik svoje krajevne skupnosti in dan borca. V četrtek in petek sta bila rokometna turnirja za pionirje in mladince, v soboto ob 18. uri je bila slavnostna akademija v počastitev dneva borca in 25-letnice rokometnega kluba Dobova, kasneje pa še zabava v gasilskem društvu Mostec. V nedeljo je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Dobova in vodstev družbenopolitičnih organizacij, kjer so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim krajanom. Na slavnostni seji pa so se sestali tudi rokometni delavci in proslavili 25-letnico RK Dobova. JUBILEJ GASILCEV . IZ SUŠJA SUŠJE — Gasilsko društvo sušje je ob 80-letnici predalo namenu nov bazen za vodo in na ta način pod pokroviteljstvom delovne organizacije Eurotrans proslavilo svoj visoki jubilej. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik gasilskega društva Sušje Anton Šilc. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom podelili republiška in občinska gasilska priznanja. Tridnevno srečanje društev Partizan — Bogat program — Priznanja Dolenjcem NOVO MESTO — Jubilejni, štirideseti zbor Partizana, ki je letos od petka do nedelje potekal pod naslovom DAN BORCA V ŽUNIČIH — Na osrednji občinski proslavi dneva borcev v Žuničih se je zbralo veliko ljudi iz teh krajev, ki jih je nov odsek partizanske magistrale približal svetu. Razmere povzročajo idejno zmedo Mladina krepko občuti razliko med načeli in prakso — Kdo je kriv za stanje, v ____kakršnem smo sedaj — Mladi ne vstopajo več v vrste ZK »Smotra 87« na Dolenjskem, je bil posvečen tudi praznovanju 100-letnice Sokola, dnevu borca in letošnjim jubilejem. V Domu učencev Majde Šilc se je zbralo skoraj 400 udeležencev, ki so iz društev Partizan prišli iz vseh jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. Srečanje seje pričelo s sejo častnega odbora smotre, ki jo je v imenu pokrovitelja pričel slavnostni govornik Janez Vipotnik. Poudaril je pomen Partizana za razvoj množične telesne vzgoje v Jugoslaviji. Med drugim je dejal: »Ta društva od vsega začetka nikakor niso bila le uresničevalec utrjevanja telesne zmogljivosti vseh zvrsti prebivalcev za boljše delo, za trdnejše zdravje, za večjo obrambno sposobnost, za plodnejšo izrabo prostega časa in tako naprej. Delovanje telesnovzgoj- KRŠKO — Medobčinsko študijsko središče in medobčinski svet ZK za Posavje sta pretekli teden organizirala razgovor z učitelji družbeno moralne vzgoje in samoupravljanja s temelji marksizma. Razgovora seje udeležil tudi izvršni sekretar CK ZKS za vzgojo in izobraževanje Jože Miklavc. Čeprav so bili na ta razgovor plenum ni sprevrgel v idejni boj s vabljeni učitelji iz vsega Posavja, se ga niso udeležili učitelji iz Sevnice. Kljub temu pa je razgovor dosegel svoj namen, saj so učitelji slišali, tako so dejali, konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Vprašanj, kisi jih zastavljajo mladi, pa tudi njihovi učitelji, je veliko, vendar pa so tudi to pot lahko odgovorili le na nekatera med njimi. Zlasti na tista, ki se zastavljajo pred slovenskim idejnim plenumom. Tako jugoslovanski kot slovenski idejni plenum sta nekakšna inventura opravljenega dela po 13. oziroma 10. kongresu ZK. V nasprotju s pričakovanji se jugoslovanski idejni političnimi nasprotniki, ampak je izzvenel v smislu potrebe po strnitvi vrst. V skladu s tem so bili nekateri že prepričani, da so bile te dileme v Sloveniji presežene. Kot pa je bilo • V šolah se pojavlja zaradi razmer, v katerih živimo, tudi določena idejna konfuzija ali zbeganost. Učitelji se umikajo v objektivizem in pozitivizem, vsa pomembna družbena vprašanja pa puščajo vnemar. Vzgojna funkcija je omejena samo na vzgojne predmete. V takih razmerah seveda ni nič čudnega, da je med mladimi vse manj zanimanja za vstop v vrste ZK, saj v njej ne vidijo perspektive ne zase ne za družbo. Med mladimi pa je vse več vprašanj, kdo je za sedanje stanje kriv in učitelji so pred težko nalogo, ko morajo braniti sistem, kjer je razlika med proklami-ranimi načeli in prakso vse bolj očitna. Zlasti pa je vedno bolj očitno, da se mladih ne da vzgajati s pridiganjem, ampak tudi z načinom življenja. Vendar pa, je bilo rečeno na razgovoru, vsega le ni mogoče slikati samo črno, olepševanje pa vodi v drugo nevarnost, da se mladim v stiku z resničnostjo zrušijo vsi ideali. direktivni način dela ZK. Tak način delovanja ZK pa je Jugoslavijo pripeljal v najtežjo krizo doslej. Kljub slabim izkušnjam s takim načinom vodenja, na katerega prisegajo tudi v Sloveniji vse tiste delovne organizacije, ki se niso pripravljene boriti za svoj obstoj, ampak pričakujejo pomoč države, se težnje k takšnemu načinu dela nadaljujejo. Zato je za Zvezo komunistov boj za samoupravljanje ena izmed najpomembnejših nalog, sajsetežnje po krepitvi države nadaljujejo in so očitne tudi v osnutku sprememb ustave in zakona o združenem delu. Glede na to bi bila tudi težnja po obnovi meščanske demokracije napredek, toda korak nazaj od samoupravljanja. V sedanjih razmerah pa seveda ni potreben boj proti nosilcem takih teženj, ampak proti razmeram, ki jih pogojujejo. Janez Vipotnik: »Delovanje Partizana širom Jugoslavije je velikega pomena in ga je z vsemi silami treba razvijati še naprej.« nih društev je imelo svoj napreden politični prizvok, kije v času NOB na Slovenskem dosegel višek.« Eno do sedaj najbolje pripravljenih srečanj je tudi letos imelo nadvse bogat program. Pričelo se je z znanstveno tribuno, na kateri so govorili o pomenu športne rekreacije, in nadaljevalo z obiskom v • Na srečanju v Novem mestu so podelili tudi kipec Partizana, najvišje priznanje, ki ga je za gostoljubje in sprejem udeležencev prejela skupščina občine Novo mesto. Posebne spominske značke pa so od Dolenjcev dobili: Danilo Kovačič, Jože Pečnik in Branka Bukovec. delovnih organizacijah Novoteks, IMV, Krka in Iskra. Udeleženci so v spomin na smotro posadili 88 vrtnic na stadionu bratstva in enotnosti, ogledali pa so si tudi kulturnozgodovinske spomenike Novega mesta in okolice. Sobota jeminilavznamenju ogleda partizanskega Roga. Tu so udeleženci najprej prisostvovali »uri zgodovine« o Bazi 20, zatem pa so se odpravili na pohod do bolnišnice Zgornji Hrastnik, kjer so na grobišču položili spominski venec, pohod pa končali na Gačah, kjer so jih zglasbo, kruhorrrin soljo pričakali člani Partizana izČrnomlja. Vedro in veselo je minilo tudi srečanje na jasi v Dolenjskih Toplicah. Udeleženci, razdeljeni v štiri brigade, ki so med vojno delovale na Dolenjskem, so si najprej ogledali taborniške veščine tabornikov iz Straže, potem pa so se pomerili še vvedri rekreaciji. Zaključna slovenost je bila pred Domom učencev Majde Šilc v Šmihelu. Tu so izročili zastave maršala Tita najboljšim društvom Partizan. Posebne diplome Partizana Jugoslavije je med dolenjskimi društvi dobilo društvo Partizan Vinica-Črnomelj. J. PAVLIN L V petek popoldne bodo še posamezne nevihte, potem se bo vreme izboljšalo. URA ZGODOVINE ZA PARTIZANE — Udeležencem Smotre, letošnjega jubilejnega srečanja članov društev Partizan iz vse Jugoslavije, se je močno utisnilo v spomin pripovedovanje vodiča Ivana Horvata o zgodovini in pomenu partizanske Baze 20. Po ogledu barak sa se peš odpravili d„ bolnišnic Gornji Hrastnik in naprej do Komarne vasi in Gač. (Foto: Janez Pavlin) POGOVOR Z UMETNIKI — Predsednik ‘ Šinigoj sije v spremstvu predsednika republiškega komiteja za kulturo Vladimira Kavčiča in drugih visokih gostov jubilejnega, 20. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov ogledal bogato galerijo del in se pogovarjal z nekaterimi umetniki. Na sliki: z Jutto Borhert iz ZRN. (Foto: P. Perc) Kako seje začel in končal štrajk snažilk v Trebnjem TREBNJE — Nedavni enodnevni štrajk desetih snažilk na trebanjski osnovni šoli in VlOje razširil paleto poklicev delavcev, ki se zatečejo k prekinitvi dela kot skrajnemu ukrepu za hitrejše reševanje nakopičenih težav. Osem snažilk na šoli in dve na VIO je ob zadnjih skokovitih podražitvah brž ugotovilo, da se s približno desetimi starimi milijoni plače z vsemi dodatki za okrog 20 let dela enostavno ne bo več dalo shajati. Do tod sta bili obe skupini povsem izenačeni, če bi ocenjevali motive, ki so privedli do prekinitve dela. Pri snažilkah na šoli je bil v ospredju zgolj ekonomski motiv in cilj. Čistilke so bile zadovoljne s pomočjo sindikata in s končno rešitvijo res mizernih plač. Pri dveh čistilkah na VIO pa je šlo sprva za posnemanje kolegic iz šole, povod za tako izražen protest pa je dokaj banalen razlog. Kot sta izjavili čistilki, ju je direktor VIO napodil iz pisarne, ko sta ga zaprosili, če bi lahko hišnik s službenim avtomobilom odpeljal v kemično čistilnico zajeten kup 40 zaves. Torej gre v njunem primeru tudi za jasno izraženo nezadovoljstvo z medsebojnimi odnosi. Zanimivo je, da občutka omalovaževanja čistilke na šoli niso imele, na VlOje pa k temu pripomogla tudi predsednica sindikata, ki se je zavzela za nekakšno socialno podporo. P. PERC Pobratimi si pomagajo z delom 12. srečanje pobratenih krajevnih skupnosti Jugoslavije na Mirni Naša anketa MIRNA — »Prepričana sem, da ima prav sodelovanje uspešnih krajevnih skupnosti iz vseh delov Jugoslavije, ki so prejele posebno priznanje in nagrado zvezne konference SZDL za dosežene uspehe pri razvoju krajevne skupnosti, velik pomen za razvoj Jugoslavije na socialističnih in samoupravnih temeljih,« je povedala podpredsednica slovenske skupščine Marija Zupančič-Vičar na sobotni akademiji v mirenski osnovni šoli ob 12.srečanjudelegacijpobratenihkrajev-nih skupnosti Jugoslavije in 7. srečanju mladine iz vseh republik in pokrajin. Poudarila je, da je temeljno drugače zasukale že, če bi imeli vsaj vprašanje nadaljnjega razvoja KS predvsem to, kako zagotoviti gmotno osnovo samoupravljanja. Vičarjeva je dejala, da v naši republiki vztrajamo, da je planiranje in programiranje dela KS temeljno opravilo, brez katerega delo v krajevni skupnosti ne more biti smotrno načrtovano in uresničeno. O teh vprašanjih je poprej potekala na okrogli mizi živahna razprava, ki ji je dajal ton referat predsednika sveta KS Mirna Maksa Kurenta. # 88 brigadirjev izosmihjugoslovanskih krajevnih skupnosti je venem tednu akcije na Mirni pomagalo pri izkopu 1000 m jarkov, v katere so elektrikarji položili kable za nizkonapetostno električno omrežje in javno razsvetljavo. Za uspeh jim je čestitala tudi slavnostna govornica, prav tako vsem dobitnikom priznanj KS Mirna. Plaketi sta dobila Maks Kurent in Darko Krištof, priznanja pa Pavla Hrovat, Niko Borštnar st., Martin Kašič, Andrej Kolar in GD Selo. Predstavnik 17. KS iz Kosovega polja je opozoril, da je mirenski primer zanje zelo težko uresničljiv vzor, čeprav bi se stvari v tej KS, ki šteje kar 25.000 prebivalcev, precej približno tako organizacijo, delo in operativo kot KS Mirna. Kot je potožil Kosovar, jim termoelektrarne onesnažujejo zrak, da skoraj ne morejo zunaj sušiti perila, fenol iz Obilica pa vode. Zelo zanimivo je bilo predavanje dr. Avguština Laha o varstvu okolja. Povedal je, da bo republiški skupščini kmalu predložen moratorij za gradnjo atomskih elektrarn do leta 2000. Opozoril je tudi, da v Sloveniji od okrog 5 milijonov ton odpadkov vračamo v reciklažo le 400.000 ton odpadkov. Kar grozljivo zveni podatek, da je v Sloveniji samo še 7 odstotkov vodotokov neonesnaže- SREČANJE INTERNIRANCEV NOVO MESTO — Občinska konferenca SZDL Novo mesto in komisija za bivše politične zapornike, internirance, vojne ujetnike in izgnance bosta organizirali prvo občinsko srečanje bivših političnih zapornikov, internirancev, vojnih ujetnikov in izgnancev občine Novo mesto. Srečanje bo 19. septembra letos ob 10. uri na Osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu. Prijave zanj sprejemajo krajevna združenja ZB NOV do 15. avgusta. Dagmar Šuster na čelu Melamina Predsednik poslovodnega odbora sozda Kemija je postal še vršilec dolžnosti direktorja kočevskega Melamina, ki se je znašel v težavah KOČEVJE — Ime Dagmarja Šusterja je v slovenski javnosti zelo znano, saj je predsednik poslovodnega odbora sozda Kemija, poleg tega pa je zelo znan in uspešen voznik dirkalnih avtomobilov, pisec komentarjev v ljubljanskem Avto magazinu, od 15. junija dalje pa je tudi vršilec dolžnosti direktorja v kočevskem Melaminu. Torej je vzrokov za razgovor več kot dovolj. Seveda je bilo prvo vprašanje, ki se je vsililo tako rekoč samo, zakaj seje kot predsednik PO Kemija odločil za novo delovno dolžnost, ko pa je že v sozdu dovolj dela. Šuster je nanj odgovoril, da so se v tem sozdu že ob ustanovitvi dogovorili za pomoč /saki članici sozda, ki bi se znašla v težavah. To svojo odločitev so vzeli zelo zares, čeprav sprva ni kazalo,da bodo morali svoje besede in sklepe uresničiti tudi v praksi. »Ni običajno, da se pri takem delu angažira sam predsednik sozda, ampak v tem primeru se je to pokazalo kot potrebno, čeprav to za sozd in tudi za mene ni bila najbolj lahka odločitev. Vendar pa sem to nalogo skupaj z Adijem Rogljem, ki je tu moj pomočnik, in z Martinom Kopačem (v sozdu direktorjem zunanje trgovine), ki je tu prevzel komecialhe posle, prevzel predvsem zaradi tega, ker hočemo Melaminu pomagati. Vendar pa pri tem poslu nismo sami, saj je v reševanje vključenih 13,141ju-di z vseh področij dela od interne banke do razvoja. Prav v teh dneh pride v Kočevje tudi dr. Aleksandra Kornhauser, ki je v poslovodnem odboru zadolžena za razvoj. Sprašujete, ali je Melamin tako pomemben za sozd, da smo se odločili za tako pomoč. Objektivno gledano ta delovna organizacija po nobenem kriteriju ni tako zelo pomembna za sozd. saj je v njej zaposlenih le 5 odst. delavcev, ki ustvarijo manj kot 4 odst. prihodka. Vendar pa je ta delovna organizacija zelo pomembna za kočevsko občino in to je bil eden izmed odločilnih argumentov za našo odločitev,« je dejal Šuster. Šuster meni, daje Melamin zašel v težave zaradi več vzrokov, pokazale pa so se na treh področjih, nanje so v sozdu opozarjali že veliko prej. V prvem četrtletju je pridelal za 260 milijonov dinarjev izgube, ki seje do konca aprila povečala na 470 milijonov dinarjev. Tedanji direktor se je odločil, da zapusti delovno organizacijo, drugega pa ni bilo moč dobiti takoj. Načeti so bili tudi že medsebojni odnosi, vse skupaj pa je posledica zanemarjenega vodenja delovne organizacije, saj v njej niso imeli prave evidence, kako je s poslovanjem. Kakor je prišlo do izgu-barskega poslovanja iz več vzrokov, bodo tudi poti reševanja večsmerne. Najprej bodo v Melaminu opravili finančno sanacijo. Zagotovili bodo trajnejše kadrovske rešitve, ljudi pa bo potrebno za te naloge poiskati zunaj delovne organizacije, morda celo zunaj občine. Cilj pa je ustvariti trajne pogoje za pozitivno poslovanje. Šuster zagotavlja, da bo Melamin pozitivno posloval že po devetih mesecih tega leta, in sicer za vsako ceno in brezpogojno. Doslej je ekipa iz sozda že dosegla določene uspehe, saj so se bolniški dopusti zmanjšali za polovico, v delovni organizaciji imajo vsak dan natančen pregled nad storilnostjo in poslovanjem. Dejstvo je tudi, da ukrepe delavci podpirajo. Vendar pa se v sozdu najbolj boje reševanja kadrovske problematike, saj je znano, da v kočevski občini kadrov manjka in je vprašanje, kako bi zapolnili kadrovske vrzeli, če bi strokovne delavce vzeli iz drugih delovnih organizacij. Prav zaradi teh neznank tudi še ni jasno, doklej bodo vršilci dolžnosti iz sozda še v Melaminu. Vsi ukrepi pa so dolgoročni tudi v razvojnem smislu, saj v Melaminu nameravajo dopolniti in razširiti proizvodni program, vendar v obstoječi proiz- V°dnjl' J. SIMČIČ »Za« v Titovem Drvarju in Krškem Za združitev TCP Djuro Salaj in Tovarno papirja v Titovem Drvarju glasovalo 59 oziroma 92 odst. udeležencev referenduma — En tozd v TCP je bil proti KRŠKO — V torek, 30. junija, so delavci Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega in Tovarne papirja iz Titovega Drvarja na referendumu glasovali o združitvi obeh delovnih kolektivov v enotno delovno organizacijo. Udeležba na referendumu je bila izredno dobra, saj se je v Titovem Drvarju referenduma udeležilo 93 odst. delavcev, v Krškem pa je bila udeležba na referendumu celo boljša, saj je na njem sodelovalo več kot 95 odst. delavcev. Vendar pa je kar 92 odst. udeležencev referenduma v Titovem Drvarju glasovalo za METLIŠKE NOČI DO JUTRA METLIKA — Prejšnji petek je bila prva od desetih prireditev v okviru metliških kulturnih poletnih prireditev Noči do jutra. Na grajskem dvorišču je metliška godba na pihala pripravila celovečerni koncert. Jutri ob 21. uri se bodo prav tako na grajskem dvorišču predstavili Gribeljci. nastopili bodo pevski zbor, tamburaši in recitatorji. Po vsaki prireditvi je odprta grajska klet. združitev, medtem ko je bilo v Krškem »za« malo manj kot 59 odst. udeležencev referenduma. Na ta način so delavci glasovali tudi za srednjeročni načrt TCP, s katerim so se odločili za višjo stopnjo predelave celuloze, to je v najbolj kvalitetne brezlesne in premazne papirje. Sistem Djuro Salaj bo na ta način pridobil najsodobnejšo tehnologijo, ugodnejše kreditne aranžmaje v Bosni in Hercegovini, strokovnjaki TCP pa bodo v Titovem Drvarju zagotovili nemoteno proizvodnjo najbolj kvalitetnih papirjev in tudi njihovo prodajo na najbolj zahtevnih trgih. Seveda pa je ta združitev tudi pomemben prispevek k štabi lizaciji jugoslovanskega gospodarstva, posebno papirne in celulozne panoge, ki pa, naj bo povedano resnici na ljubo, niti ni v najboljšem ekonomskem položaju. Žal pa v TCP kljub večmesečnim pripravam na referendum niso povsem zadovoljni z rezultati glaso- nih! Govor je bil tudi o zaščiti potrošnikov. p p Jubilej gasilcev Osem desetletij gasilskega društva Vavta vas VAVTA VAS-STRAŽA — Gasilsko društvo Vavta vas je minulo nedeljo proslavilo častitljiv jubilej, 80-letnico ustanovitve. V prvi matični knjigi piše, da se je 4. avgusta 1907 sestalo 16 mladih mož in organiziralo svoje gasilsko društvo. Zagnanost za delo v društvu je bila taka, da so že kmalu po ustanovitvi zgradili gasilski dom z orodjarno. Imeli so četverokolno vozno brizgalno, ki sojogasilci ročno potiskali, 300 metrov tlačnih cevi in 8 metrov sesalnih, pa navadne in kljukaste lestve, 35 delovnih oblek s čeladami, varnostni pas, tri rogove, dve piščali in tri vrvi. Leta 1929 so nabavili prvo motorno brizgalno, ki je bila v uporabi vse do leta 1957, ko je zaradi okvare morala v zaslužen pokoj. Druga svetovna vojna je delovanje vavtovaških gasilcev popolnoma prekinila. Piše, daje vojaštvo vzelo gasilski dom in vso opremo. Takoj po vojni seje vgasilske vrste vključilo 32 mladih domačinov. Leta 1957 so nabavili novo motorno brizgalno, 1969 pa prvi gasilski avtomobil. Nekaj let kasneje avtocisterno pa novo brizgalno in nov avtomobil. Oprema je bila, dom pa je postajal premajhen, zato so se odločili, da poiščejo novo lokacijo pri nekdanjih starih garažah. S pomočjo krajanov, združenega dela, skupščine občine in drugih so poprijeli in dom dokončali. V tem času so se posvečali tudi članstvu tako da imajo danes gasilske desetine v vsaki vasi v krajevni skupnosti, skupaj pa več kot 150 aktivnih članov. Med njimi je tudi veliko pionirjev, ki se združujejo v osnovni šoli Vavta vas v svoje društvo Mladi gasilec. J. P. PRIZNANJA TRŽIŠKIM LOVCEM TRŽIŠČE — Na proslavi 40-letnice lovske družine Tržišče jejubi-lantu izročila plaketo s priznanjem zveza lovskih družin Novo mesto; lovcem je priznanje izročila _ tudi krajevna skupnost Tržišče. Štirje člani LD Tržišče so dobili znak za zasluge Lovske zveze Slovenije, medtem ko je red za lovske zasluge 3. stopnje prejel Stane Lunder starejši. BOŠTANJČANI NAJBOLJE STRELJALI SEVNICA — Na nočnem streljanju z vojaško puško M-48, ki ga je v počastitev dneva borcev pripravila sevniška občinska strelska zveza, je na strelišču Izem sodelovalo rekordno število, 68 ekip. Zmagali so člani strelske družine Boštanj, predekipa-ma IMV Brežice in Krti-rov Sevnica. Tekmovalci so pohvalili dobro organizacijo te tradicionalne prireditve, kije običajno za dan mladosti. RIBIŠKI PIKNIK OTOČEC — V soboto, 11. julija, ob 17. uri bo na otoškem kopališču tradicionalni ribiški piknik, ki ga pripravlja restavracija Otočec. Ribiči se bodo pomerili v ulovu na najtežjo ribo, ugotavljanju teže ribe, izkazali pa se bodo lahko tudi v ribiških spretnostih. Organizator je pripravil bogate nagrade in pravo ribiško veselico, na kateri bo igral ansambel Orioni. vanja, saj so delavci ene izmed temeljnih organizacij odločili, da ne glasujejo za združitev. Zato je delavski svet te temeljne organizacije — glede na to, da je za združitev glasovalo vseh devet ostalih tozdov — sprejel sklep o začasni veljavnosti določil samoupravnega sporazuma o spremembah organiziranosti delovne organizacije. Ta določila bodo veljala do konca tega leta, ko bodo v tej temeljni organizaciji združenega dela ponovili referendum. Delavski svet te temeljne organizacije je sprejel tak sklep predvsem z namenom, da ne bi bili moteni razvojni načrti delovne organizacije, ki prav od integracije s tovarno papirja v Titovem Drvaju pričakuje hitrejši zagon in uresničevanje srednjeročnih ter dolgoročnih načrtov. Spremembe pa so se zgodile tudi v Titovem Drvarju, kjer tamkajšnja tovarna seveda ni več članica sozda Unicep in se sedaj imenuje Proizvodnja in predelava papirja Titov Drvar. J. SIMČIČ SAMOSTAN V PLAMENIH — Bivši samostan sester De notre dame v Šmihelu, kjer so tudi prostori osnovne šole, je v petek popoldne zajel »požar.« Z nekaj manj resnosti so z dimom opravili domači gasilci, ki so jim na pomoč prišli še Stopičani in gasilci iz Stranske vasi. Velikobolj resno pa so se z vajo spopadali poklicni gasilci iz Novega mesta, ki so pokazali reševanje iz višjih nadstropij (na sliki) in člani civilne zaščite. Domači gasilci so se bolj zaposlili nekaj ur kasneje na gasilski veselici. (Foto: J. P.) C Carinik naj dela na meji »Kakšna je ta država, ki ne verjame državljanom in nastopa s stališča, da ji kradejo?«, je vprašal dr. Rino Simoneti na nedavni seji odbora za gospodarske odnose s tujino Gospodarske zbornice Jugoslavije, ko so obravnavali osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona. Na tej seji so menili, daje osnutek nesprejemljiv z moralno-etičnega vidika, ker temelji na nezaupanju v gospodarstvo in državljane. Predlagane spremembe, tako način določanja carinske osnove (ne na osnovi računov, ampak tako imenovane normalne vrednosti blaga) kot razširitev pooblastil carinskih organov, ki naj bi izvajali preglede tudi zunaj mejnih prehodov, so ocenili kot neskladne z načeli našega sistema in bili proti njim. Verjetno bo kar držalo, da bi šlo za resen poseg v človekove svoboščine, za načelni dvom v človekovo poštenost. DRAGAN GA JIČ, predmetni učitelj na OŠ Katja Rupena v Novem mestu: »Predlog novega zakona o carinah daje v en koš poštene in nepoštene državljane. Krivičen je do tistih, ki gredo v tujino le poredko, morda po rezervni del za star stroj, ki ga pri nas ni mogoče dobiti, ali kaj podobnega. Preganjali naj bi raje »šver-carje«, ki jih je kaj lahko prepoznati po raznih tržnicah v Jugoslaviji. Tam dobiš vse od televizorja do švicarske ure. Tudi pri posredniku v Zagrebu je mogoče kupiti vse, pa še ceneje kot v italijanskih trgovinah.« BOJAN BUKOVEC, delavcev v Tesnilih v Veliki Loki pri Trebnjem: »Menim,da bi poseg carinikov na dom pomenil kratenje osnovnih človekovih svoboščin. Verjetno so drugačne poti, da bi zgrabili tiste, ki služijo s tihotapljenjem blaga iz tujine, da za to ni treba nikakršnega spremenjenega zakona o carini. Tudi to diši po močnejšem vmešavanju države, ki je v zadnjem času prav simptomatično. To gotovo ni izhod iz krize, čeprav bi s tem morda res bolj napolnili državno blagajno.« STANE MIRTELJ, strojevodja inštruktor iz Boštanja: »Ne zdi se mi nič narobe, če bi cariniki koga potipali tudi kje bližje doma in ne le na meji. ,Švercanje‘ se je močno razpaslo, kar je dobro videti na primer na tržnici v Zagrebu. V Ljubljani miličniki preganjajo takšno prodajo, v Zagrebu seje po pripovedovanju prijatelja primerilo, da je kupil uro od ,švercarja‘ celo miličnik. Nedovoljeno trgovino ponekod tolerirajo, da posamezniki le niso v breme občini ali da ne kradejo.« ZVONE KAMBIČ, dipl. organizator dela iz Črnomlja: »Cariniki naj svoje delo opravljajo na meji. Da bi hodili po domovih in opravljali hišne preiskave — to diši po policijskih metodah in bi šlo za poseganje v človekove svoboščine. Carinska služba naj bo čimbolj budna na svojem delovnem mestu, da bo učinkovito odkrivala prekupčevalce in sovražnike naše družbe. Večina državljanov pa je zavednih in poštenih. Ne moremo graditi na tem, da smo vsi sumljivi in potencialni lopovi.« ROBERT ČUK, miličnik iz Metlike: »Po moje mora carinska služba svoje delo dobro opravljati na meji. Menda imajo toliko prakse, da vidijo in odkrijejo tiste, ki kršijo predpise. Tega, da bi cariniki delali preiskave po hišah, ni nikjer. Poleg tega ima vsa pooblastila in dolžnost odkrivati prekupčevalce in tihotapce znotraj države naša služba. Najbrž predlog izhaja iz želje, da bi država prišla do dodatnega denarja. Tak ukrep bi slabo vplival, zunaj bi ga s pridom izkoristili.« ANA MIHELIČ, bife Mihelič v Ribnici: »Doslej na meji nisem nikoli imela težav, doma pa nimamo nič takega, da bi morali cariniki šariti po hiši. Obiski carinikov po domovih bi bili sitna zadeva, v najmilejši obliki bi temu lahko rekla motenje posesti, zasebnosti. Sicer cariniki verjetno imajo to pravico, da pogledajo tudi doma, če jim to dovoliš ali ne.« EERDO MIŽIGOJ, kmetijski pospeševalec v Agrokombinatu Krško: »Čete že na meji temeljito pregledajo, potem ne vidim razloga, da bi to počeli še podomovih. Morali bi imeti pravico do zasebnosti, to bi izgubili, če bi nas cariniki obiskovali doma. Mislim, da za to ni pravih razlogov. Kar se mene tiče, lahko rečem, da ves denar zapravim že doma in mi ni treba zaradi tega hoditi čez mejo.« MILIVOJ ATANASKOVIČ, delavec GIP Pionir iz Kočevja: »Če bi se cariniki lotili svojega posla tudi tako, da bi hodili po hišah, sc mi zdi, da bi imeli dosti dela, da je po domovih precej pretihotapljenega blaga. Jaz ga nimam, zato bi povsem mirne duše sprejel carinike tudi na domu. Nasploh pa mislim, da bi bilo med lj udmi dosti odpora proti temu delu, ki bi moralo biti opravljeno že na meji.« GORDANA PAVLETIČ, Brežice: »Človek bi se kar strinjal, da hodijo cariniki po domovih, vprašanje pa je, kakšne ribe bi tako lovili. Bojim se, da bi se v njihove mreže spet ujele same majhne ribice, medtem ko bi večje lahko počele isto še naprej, torej se ukvarjale s ,švercem‘ v velikem stilu. In ker bodo velike ribe še vedno neulovljive, tudi majhnih ni treba loviti. Sicer pa lahko pridejo cariniki k meni, kadar hočejo.« kmetijstvo Z zakonom nad kmečke banke Ko je zakon hranilno-kreditne službe izenačil z bankami, so se povsem ustavili krediti za kmetijsko proizvodnjo in le-ta jezato začela upadati—81 -odst. obrestna ___________mera, in še ta gibljiva, je za kmeta ubijalska r BELA KRAJINA — Pri obeh belokranjskih kmetijskih zadrugah, metliški in črnomaljski, deluje hranilno-kreditna služba, to je nekakšna kmečka banka, temelječa na zadružni vzajemnosti, katere namen ni ustvarjanje dohodka. Zato je do sedaj določala za svoje kredite, namenjene v prvi vrsti za pospeševanje kmetijstva, take obrestne mere, ki so zagotavljale v glavnem pokrivanje stroškov. V obeh belokranjskih hranilno- tijstvo, kjer se denar zelo ppčasi ob- ZAŠČITNE CENE ZA LETOŠNJO PŠENICO BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je določil letošnje zaščitne cene osnovnih kmetijskih pridelkov, med njimi pšenice ki naj bi jo odkupovali po 125din za kilogram za prvi, 110 za drugi in 100 din za tretji razred. Pri dokončni odku-T?TcCen’ sevec^a treba upoštevati še J Ui> standarde in pravilnik o kakovosti zit, mlevskih in pekarskih izdelkov, testenin in hitro zamrznjenega testa. Podrobnejša navodila o odkupnih pogojih v Sloveniji bo kot vsako leto pripravila žitna skupnost. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Breskve so prodajali po 1.200 din, hruške po 1.000, borovnice po 1.500 din. Jedilne bučke so stale 600 din, krompir je šel po 400, solata po 600 do 700 din. Jajca so bila večinoma po 70 din, enako smetana, skuto se je dalo kupiti za 1.200 din. Pri prodajalcih na stalnih stojnicah so stale breskve in hruške 1.000 din, stročji fižol in češnje 800, lubenice 600 in krompir 400, medtem ko so paradižnik prodajalipo 1.200din. Na tržnici so bile še dobro založene stojnice s suho robo, kovaškimi izdelki, zeliščnimi zdravili, tekstilom in obutvijo. Obiskali sojo tudi cvetličarji in Prodajalci slik. O ^ ' ' v v o ejm is ca NOVO MESTO — Pretekli Ponedeljek so rejci pripeljali 349 prašičev, starih 8 do 12 tednov, in 25 starejših; skupaj sojih prodali 115. Mlajše živali so stale od 35.000 do 65.000 din, starejše 70.000 din. Naprodaj je bilo še 8 pitancev in 4 krave. Pitance so prodajali po 840 do 950 din za kilogram žive teže, kravepo 500 do 570 din za kilogram žive teže. gasilsko društvo Žužemberk prireja v nedeljo, 12. julija, ob 15. uri na Loki v Žužemberku veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel Fantje z vseh vetrov. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. kreditnih službah (HKS) so člani vsi kmetje, ki proizvodno sodelujejo z zadrugama, v metliški je teh okoli 1.600, v črnomaljski pa blizu 3.000, ter vsi zaposleni v zadrugah, se pravi, daje vseh belokranjskih varčevalcev v obeh HKS blizu 5.000. HKS prek Ljubljanske banke posreduje dolgoročne kredite za večje naložbe v kmetijstvu, kot so gradnje hlevov in nakup kmetijske mehanizacije, v metliški v zadnjih letih tudi za obnovo vinogradov. Metliška HKS je pri dolgoročnih kreditih iz svojih sredstev prispevala 5 do 10 odst. od predračunske vrednosti. V Metliki je bilo prejšnja leta po 50, 60 prošenj za dolgoročne kredite. Kratkoročne kredite pa daje HKS izključno iz svojih sredstev. Teh kreditov je lani metliška HKS odobrila za 40 milijonov dinarjev, kmetje pa so jih porabili za nakup reprodukcijskega materiala, kmetijskih strojev pa tudi let za pokojninsko zavarovanje. Obrestna mera za kredit za nakup repromateriala je bila lani 35-odst., nihče pa ni mogel dobiti več kredita, kot je znašala četrtina vrednosti njegove proizvodnje v prejšnjem letu. Obrestna mera za kredit za nakup mehanizacije je znašala 50 odst., kredit pa ni smel biti večji, kot je znašala vrednost enoletne proizvodnje. Seveda je moral vsak varčevalec imeti tudi sklenjeno proizvodno pogodbo z zadrugo za tekoče leto. Obrestna mera za dolgoročne kredite pa je bila lani 45 odst. V črnomaljski HKS je lani 70 kmetov dobilo dolgoročne kredite v skupnem znesku okoli 50 milijonov dinarjev, delež sredstev HKS je znašal povprečno 15 odst., ostalo so bila bančna sredstva. Poleg tega je HKS iz izključno svojih sredstev odobrila dolgoročni kredit še okoli 30 kmetom. V glavnem so te kredite porabili za gradnjo hlevov in nakup kmetijske mehanizacije. Kratkoročnih kreditov iz sredstev HKS pa so podelili za 65 milijonov dinarjev. Ravnali so se po priporočenih obrestnih merah za vse slovenske HKS, ki so znašale od 18 do 45 odst. Letos se je z novim zakonom o celotnem prihodku vsa stvar bistveno spremenila, saj so HKS izenačene z vsemi drugimi bankami, tako da ne smejo dajati kreditov pod revalorizacijsko stopnjo, poleg tega pa je obrestna mera gibljiva. Tako je bila za prejšnje četrtletje najnižja možna obrestna mera 81 odst. Če bi hoteli kredite dajati po nižji obrestni meri, bi razliko morala nadomestiti zadruga iz svojega dohodka. Seveda so se učinki tega za kmetijstvo pogubnega zakona pokazali takoj. Ne v metliški ne v črnomaljski HKS ni letos še niti en kmet vzel dolgoročnega kredita. Vsak, kdor bi ga pod takimi pogoji vzel, bi bil slab gospodar. Kme- Kmetijski Ušesna značka mori muhe Ne bi izgubljali besed o nadležnosti mrčesa, raznih vrst muh, obadov, klopov. Vsa ta množica se v vročih poletnih dneh zgrinja okoli živali v hlevu ali na paši, jo sesa, vznemirja in s tem dela večjo škodo, kot se običajno misli. Huda mušja nadlega zmanjša količino namolženega mleka pri eni sami kravi od pol do enega litra ali celo več na dan. Pa ne le to, muhe so glavne prenašalke nevarnih črevesnih bolezni, v svoji razplojevalni moči (od enega mušjega para je v eni poletni sezoni teoretično možno 355 trilijonov potomcev) pa skoroda neuničljive. Nič čudnega, če so živinorejci že od nekdaj poskušali ugnati to nadlogo. Tako stare knjige svetujejo, daje mogoče obvarovati živino pred brenclji, če jo po koži natremo z zelenimi orehovimi listi ali pa z zvarkom, ki ga pripravimo tako, da orehove liste kuhamo v vodi z dodatkom kisa. Taka maža deluje nekaj ur. Za sodobno živinorejo, ki izjemno poudarja pomen paše, s tem pa živali še bolj izpostavlja leteči nadlogi, seveda taki preprosti nasveti ne morejo dosti pomeniti. Toliko bolj bodo zato rejci veseli novosti, učinkovite insekticidne ušesne značke, ki sojo predstavili na nedavnem simpoziju o sodobni pridelavi in predelavi mleka. • Gre za insekticidno ušesno značko po imenu praven, ki ima v sebi 1,2 g permetrina v PVC podlagi. Permetrin je sintetični piretroid, ki učinkuje tako, da ob dotiku paralizira živčni sistem žuželk, odganja pa jih tudi z neprijetnim vonjem. Kot že ime pove, je ušesne značke potrebno pritrditi na uhlje, vendar tako, da prosto visijo pod spodnjim robom. Za pritrditev uporabljajo posebne klešče. In kar je najvažnejše: insekticidna ušesna značka dobro varuje govedo, pred mrčesom, zlasti muhami in klopi, učinkujejo pa do 5 mesecev. Poskusi so pokazali, da seje v eni sami pašni sezoni povečal prirast posamičnega goveda od 7 do 14 kg v primerjavi s tistimi živalmi, ki značk niso imele. Kot je na simpoziju poročala veterinarka Mojca Cerar iz Ljubljanskega Leka, je praven povečal količino namolženega mleka tudi do 20 odstotkov, kar zagotovo opraviči izdatek za novost, ki jo izdelovalci in veterinarska služba rejcem toplo priporočajo. Inž. M. L. rača, takih odiralskih obresti pač ne more prenesti. Sem in tja se še kdo v najbolj nujnih primerih odloči za kratkoročni kredit, vendar za kar se da kratek čas, tudi samo za nekaj dni. Osnovni namen HKS, kreditiranje kooperacijske proizvodnje, je na' silo, z zakonom prekinjen in posledica je upadanje kmetijske proizvodnje. Seveda tudi ne gre pričakovati, da bodo kmetje še naprej varčevalci HKS, če bo ta škodljivost obveljala. Poleg tega je znano, da cene kmetijskih proizvodov ne rastejo s stopnjo inflacije, kaj šele, da bi sledile cenam kmetijskega reprodukcijskega materiala. V črnomaljski HKS imajo sicer zahtevkov za dolgoročne kredite za 50 milijonov dinarjev, vendar kmetje čakajo, če se bo kaj spremenilo, kajti po sedaj veljavni obrestni meri noče kredita nihče. In prav letos so nameravali prvič iz HKS dajati tudi kredite za stanovanjsko gradnjo. Sedaj tudi od tega ni nič. Če se vsa zadeva ne bo na hitro in korenito spremenila, pomeni to konec zadružniškega hranilništva in nadaljnje pospešeno upadanje kmetijske proizvodnje. Očitno pa to tistih. ki take zakone sprejemajo, nič ne moti, ali pa si tega celo želijo. A. BARTELJ ' HLEVI SE PRAZNIJO — Vedno večji razkorak med cenami kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala so že dosedaj praznili hleve, novi zakon, ki izenačuje hranilno-kreditne službe z ostalimi bankami, pa bo to še pospešil. M ■ SOZD MERCATOR-KIT, n. sub. o Mercator - Kmetijska zadruga Črnomelj Mercator Kmetijska zadruga Črnomelj, TOZD Živinoreja razpisuje javno dražbo za odprodajo osnovnih sredstev 1. KAMION TAM 5500 — živinski leto izdelave 1974 — vozen 2. T raktor IMT 1974 — vozen 3. T raktor IMT 1972 — vozen Izklicna cena 3.000.000.— 2.400.000.— 1.900.000.— — licitacija 14. 7.1987 ob 7. uri v DE Klavnica za vozilo pod točko 1 in ob 8. uri na DE Lokve za vozila pod točko 2 in 3. Interesenti so dolžni pred licitacijo položiti 10% varščino od izklicne cene. Informacije se dobijo na upravi M-KZ Črnomelj TOZD Živinoreja. 558/27 Lovska družina Šentrupert objavlja javno LICITACIJO za odprodajo montažne hiše tip Marles (primeren za vikend lovsko kočo in podobno). Licitacija bo v soboto, 11. julija 1987, ob 10. uri na Homu (zaselek Nebesa). Dražbeni in ostali pogoji bodo posredovani pred začetkom licitacije. 559/27 Družbeni in privatni sektorji, POZOR! 1. Če vaša septična jama (greznica) ne deluje (ne vpija fekalne vode), se obrnite na pooblaščeno podjetje BALKAN, ki jamči za preprečevanje nadaljnjega polnjenja. 2. Nove septične jame (greznice) gradimo s pomočjo specialnega materiala, kar je 30% ceneje od klasične gradnje, dajemo pa tudi večletno jamstvo. 3. Postavljamo tudi kanalizacijske mreže vseh dimenzij, in sicer za DRUŽBENI ALI PRIVATNI SEKTOR. če vas naše storitve zanimajo, dobite informacije po telefonu 061/317-313 ali 061/226-513 vsak dan od 7. do 20. ure. 511/24 ^ SAVSKE ELEKTRARNE n.solo. Savske elektrarne Ljubljana, delovna organizacija za proizvodnjo in prenos električne energije obvešča prebivalce krajev in naselij ob novo zgrajenem 110 kV daljnovodu Sevnica — Brestanica, ki poteka od razdelilne transformatorske postaje Sevnica prek reke Mirne, mimo naselij Rodna in Log, prečka reko Savo in nadaljuje mimo Žigerskega vrha, Blance, Kladja, Rožnega, Brestanice do stikališča elektrarne Erestanica, da je daljnovod pod napetostjo. Vzpenjanje na stebre, približevanje ali dotikanje vodnikovje smrtno nevarno! 574/27 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: Tit Doberšek Delo društva vinogradnikov je delo SZDL Mnogi družbenopolitični delavci in predstavniki kmetijskih delovnih organizacij še danes z nezaupanjem spremljajo delovanje društev vinogradnikov (trenutno jih je v Sloveniji 7) s prikritim spotika-vanjem, da delovanje teh društev ni čisto v skladu z načeli SZDL. Da to ni res, je povedal inž. Niko Rihar, dolgoletni ravnatelj Kmetijske šole Grm, znan politični delavec v organih SZDL, sedaj predsednik sveta za kmetijstvo pri republiški konferenci SZDL, kije na skupščini delegatov društva vinogradnikov 13. junija letos ob 15. obletnici delovanja tega društva, dolenjskim vinogradnikom o naslovni problematiki povedal naslednje: Temeljna stališča SZDL »V temeljnih stališčih in usmeritvah, ki jih je sprejela Socialistična zveza, je o aktualnih nalogah nadaljnjega prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov med ostalim zapisano: V naši samoupravni socialistični družbi imajo pomembno nalogo in vlogo društva in družbene organizacije, v katerih se občani udejstvujejo po svojih individualnih potrebah in nagnjenjih. S svojo dejavnostjo v društvih, ki postajajo vse bolj množično gibanje, delovni ljudje in občani ne uresničujejo le svojih osebnih interesov, pač pa tudi skupne in širše družbene interese. Društva s svojim delovanjem bistveno prispevajo k demokratizaciji družbenih odnosov. Osnovna značilnost in pomembna družbena vrednost prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov v društva je pripravljenost članstva, da s svojim prostovoljnim delom bogati svoje in življenje soljudi in s tem huma-nizira medsebojne odnose. Tit Doberšek je pred 15 leti ob ustanavljanju Društva vinogradnikov Dolenjske v otvoritvenem nagovoru navajal Aristotela, ki je rekel, da je človek že po naravi družabno bitje. Jaz si izposojam misel Platona, ki je pred 2000 leti povedal tole misel: .Združujemo se zato, ker nihče sam sebi ni zadosti, vsak želi doseči več, kot sam zmore. Dejstvo je torej,da čimbolj je družba materialno, politično, kulturno in duhovno razvita, tem bolj je njena celotna struktura razčlenjena, bogatejša, bolj zapletena, interesno bolj pluralistična. To še posebej velja tudi za našo družbo, v kateri človek ne bi mogel izraziti vseh možnosti svoje ustvarjalnosti, če ne bi bilo množice družbenih organizacij in društev. Da je to res, nam govori podatek, da v tem času deluje v Sloveniji več kot 10.000 tovrstnih organizacij, v katere je včlanjeno več 100.000 ljudi, od najmlajših do najstarejših. Tu stopajo ljudje v najbolj pristne medsebojne odnose in uveljavljajo svojo ustvarjalnost, svoj talent in svoja nagnjenja. Socialistična zveza je zato dolžna omogočati in podpirati povezovanje in delovanje društev. Postati mora vse bolj akcijska opora tem organizacijam, saj je vse bolj čvrsto spoznanje, da SZDL brez subjektov, ki jo sestavljajo, kar so tudi društva, ne more pomeniti kaj veliko. Socialistična zveza je torej oblika združevanja vseh subjektov za demokratično uresničevanje skupno sprejetih aktivnosti. Zato si moramo še posebej prizadevati, da se bodo društva organizirala na temeljni ravni, to je v krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela, šolah, torej tam, kjer so interesi članstva najbolj izvirni. Delo vašega društva sem spremljal, kolikor se da aktivno, ves čas delovanja vaše organizacije, od ustanovitve naprej. Sodeloval sem pri prireditvah Teden dolenjskega cvička, v Dolenjskem listu redno prebiram rubriko ,En hribček bom kupil' spremljam vaše vsakodnevne aktivnosti in skušam pomagati pri organizaciji strokovnih opravil, ki jih ima društvo vsako leto več. Zato sem se odločil ustreči vašemu vabilu, da ob 15. obletnici ustanovitve društva potegnem vzporednico med temeljnimi usmeritvami za delo društev znotraj socialistične zveze in med tem, kako se Društvo dolenjskih vinogradnikov uspešno drži teh usmeritev.« (Drugič dalje) kmetijska zadruga krka n sub o novo mesto, cesta komandanta staneta 10 Mercator NA ŽETEV PŠENICE SMO PRIPRAVLJENI Čeprav z nekaj dni zamude, se bo pričelo spravilo letošnjih pridelkov. Na vrsti je žetev pšenice, za kar so kombajnisti že pripravljeni. Organizirana so odkupna mesta, tako kot v prejšnjih letih. Opravljeni so regijski posveti o odkupu pšenice. Poleg določenih zaščitnih cen bodo pogodbeni pridelovalci prejeli še 1 dinar za kg špenice za dovoz na odkupno mesto, 5 din/kg za razliko v ceni in 19 din dodatka za gnojilo in zaščitna sredstva, če tega še niso izkoristili kot akontacijo. Kombajnisti so že prevzeli zadolžitev za posamezna območja in vasi. Opozarjamo na stroške sušenja, če bo pšenica vsebovala nad 15% vlage. Zato bo potrebno plačati 4,30 din/kg, nad 16—17% vlage stane sušenje že 5,20 din/kq in meJIZiT180/0 vla9eže6,20 din/kg. Za vsak nadaljnji %vlaqe ?a,dJJ?%,,Znasaj0 stroški sušenja, ki jih plača pridelovalec, 1,40 din/kg. Zato je po možnosti žeti samo dovolj zrelo in suho pšenico. Cene kombajniranjaso od lanskih povečaneza90%, kolikor so se v povprečju zvišale zaščitne cene pšenice. Izračuni (kalkulacija) za stroške kombajniranja so pokazali približno isto ceno. Organizirani kombajnisti bodo pogodbenim pridelovalcem poželi za 20% ceneje kot nepogodbenim. Pri odkupu pšenice bomo v kmetijski zadrugi ponovno preverjali, če so pogodbeniki izpolnili pogodbo glede količin oddane pšenice. Kombajnisti so prejeli seznam pogodbenih pridelovalcev. Popust 20% velja seveda samo za tiste površine, za katere so pridelovalci sklenili pogodbo. Dogovorili smo se za naslednje cene kombajniranja: Delovna širina m Cena din/uro pogodben. 1986 Cena din/uro nepogodb. pogodben. 1987 nepogodb. norma ur/ha Nad 3,8 12,160 15.200 23.104 28.880 1,5 Od 3—3,8 9.280 11.520 17.632 21.888 2,0 Od 2-3 6.880 8.640 13.072 16.416 2,7 Pod 2 5.800 7.200 11.020 13.680 3.5 J KMETIJSKA POSPEŠEVALNA SLUŽBA 567/27 Počasno pisanje Svet za ohranjanje in razvoj tradicij NOB o zgodovinopisju NOVO MESTO — V zadnjem času prihaja do zastoja pri pisanju zgodovine narodnoosvobodilnega boja in revolucije, za kar sta največ kriva pomanjkanje denarja in dejstvo, da je vse manj udeležencev NOB, ki bi dopolnjevali dokumentarno gradivo o tistem času. Pisanje naj bi pospešili ustrezni načrti raziskovalnih ustanov, ki bi v ta namen dodale svojim sredstvom vsaj še denar iz izobraževalnih in kulturnih skupnosti. To so ugotavljali skladno s priporočili in sklepi republiškega odbora borčevske organizacije na zadnjem sestanku sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri predsedstvu občinske konference SZDL. Glede stanja v novomeški občini so pozitivno ocenili zbirko pri Dolenjskem muzeju, v kateri izhajajo zvezki prispevkov za zgodovino delavskega gibanja. Hkrati so izražali skrb, ker zbiranje gradiva in pisanje zgodovine NOB na splošno teče počasi in ne vselej z neovrgljivo natančnostjo. Poudarili so nujnost povezovanja spominskega gradiva z arhivi, in to tako jugoslovanskimi kot tudi arhivi okupacijskih oblasti. Na seji so govorili med drugim še o dopolnjevanju Vodnika po partizanskih poteh in izdela vi vodnika za območje Žumberak-Gorjanci. L. M. IZ NKŠIH OBČIN Železničarji kličejo na pomoč | Iz ŽTO Novo mesto so deleaatom novomeškeaa zbora združeneaa dela *i Iz ŽTO Novo mesto so delegatom novomeškega zbora združenega dela podrobneje predstavili kritičen položaj železnice — Varnost že ogrožena C NOVO MESTO — Zadnji četrtek so zbori novomeške občinske skupščine obravnavali temeljito analizo občinskega komiteja za družbeni razvoj in izvršnega sveta o poslovanju kolektivov, ki so v prvih treh mesecih letos izkazali izgubo, o vzrokih za izgube in oceno poslovanja teh delovnih organizacij v šestih mesecih. V tem okviru je vse večja stiska trimesečju je bilo nekaj nad 160tisoč prignala pred zbor združenega dela delegata iz ŽTO Novo mesto. Predstavnike novomeškega gospodarstva, ki je pri problemih železničarjev sicer še bolj nemočno kot pri marsičem drugem, je seznanil z izredno težkim položajem, v katerem so se kot vsi železničarji pri nas znašli tudi novomeški. Prvo trimesečje so v ŽTO Novo mesto zaključili z 916 milijoni dinarjev izgube. Polletni rezultat bo pokazal dobro milijardo in pol minusa, ob koncu leta pa naj bi imeli novomeški železničarji — blizu tisoč jih je v treh tozdih ŽTO — dobri dve milijardi in pol dinarjev izgube, če ne bo sistemskih sprememb in ukrepanja za izboljšanje položaja železnic. Ta je kritičen. V Novem mestu so tako kot v vsem železniškem gospodarstvu ustavljene investicije v razširjeno reprodukcijo, investicijsko vzdrževanje opravljajo le na najbolj kritičnih točkah. Nabava rezervnih delov iz tujine je povsem ustavljena, stanje pa je tako hudo, da v te namene uporabljajo eno od kompozicij. Kljub vsemu že z veliko težavo pokrivajo potrebe po veljavnem voznem redu. Ogrožena je varnost železniškega prometa in funkcioniranje železniškega sistema. V ŽTO Novo mesto imajo tudi velike težave s posameznimi profili železniške usmeritve, saj delavcev ni. Povejmo še, da so osebni dohodki v ŽTO nizki. Povprečje v prvem dalnem načrtu Breg revolucije il bodo dokončali komunalno ureditev ter pridobili še osem lokacij za zasebno gradnjo. V novem blokovskem naselju ob križišču nameravajo pridobiti in komunalno opremiti zemljišče za gradnjo novega bloka, v industrijski coni pa zemljišče za proizvodno dvorano in skladišče. V načrtu je še pridobitev zemljišča za avtobusno postajo in izdelava dokumentacije za počitniško-rekreacij-sko naselje v Želebeju. A. B. Za bolj urejeno gradnjo Naloge in obveznosti metliškega sklada stavbnih ___________________________zemljišč_____________________________ METLIKA — Lani je imel sklad stavbnih zemljišč metliške občine blizu 51 milijonov dinarjev prihodkov. Največji vir prihodkov je 0,8-odst. prispevek od bruto osebnih dohodkov, od koder se je nateklo skoraj 31 milijonov dinarjev, od prodanih zemljišč pa so iztržili dobrih 10 milijonov din. Za letos pa načrtujejo 120 milijonov dinarjev prihodkov. Lani je sklad sklenil pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije za komunalne objekte v zazidalnem načrtu nad Cesto XV. brigade, za izdelavo zazidalne projektne dokumentacije za kompleks Bočka-Strmec ter za izvajanje del na cesti v zazidalnem načrtu Breg revolucije II. Lani je sklad prodal pet parcel za gradnjo zasebnih hiš na Bregu revolucije II ter odkupil zemljišča v metliški industrijski coni. Z registracijo je ta sklad v celoti prevzel dolžnosti in pravice pri pridobivanju, urejanju in oddaji stavbnih zemljišč v metliški občini. Tako je ena od pomembnih nalog in obveznosti sklada tudi skrb za čim nižjo ceno komunalnega urejanja zemljišč ter za stalno ponudbo komunalno urejenih stavbnih zemljišč za družbeno in zasebno gradnjo. Letos bo sklad v okviru zazidalnih načrtov odkupil okoli 4 hektare zemljišč. Med drugim načrtujejo komunalno ureditev za 17 lokacij za zasebno gradnjo v zazidalnem načrtu nad Cesto XV. brigade ter štiri lokacije za obrtno dejavnost. V zazi- RIBNIČANI NAJUSPEŠNEJŠI RIBNICA — Gasilci iz občinskih gasilskih zvez Grosuplje, Kočevje in Ribnica so se pred nedavnim pomerili na območnem tekmovanju, kije bilo posvečeno pripravam na kongres slovenskih gasilcev prihodnje leto vcelju. Na tekmovanju je nastopilo 34gasilskih enot s 350 tekmovalci od 7. do 55. leta starosti. Gasilci so se pomerili v devetih disciplinah. Ribniški gasilci so se tudi to pot izkazali kot uspešni organizatorji in tekmovalci. Ker so bili Ribničani tudi to pot najuspešnejši, bo republiško prvenstvo za pionirje, mladince in veterane v Ribnici od 19. do 20. septembra, ostali pa se bodo pomerili v Kopru. dinarji, kar je bilo dobrih odstotkov pod povprečjem gospodarstva v občini. Gre za osebne dohodke z vsemi dodatki za nočno, izmensko, nedeljsko delo vred, ki pomenijo četrtino plače. V aprilu in maju osebnih dohodkov niso povečevali. V ŽTO Novo mesto ne čakajo le na ukrepanje od zgoraj. Sprejeli so celo vrsto ukrepov za zmanjšanje stroškov, skušajo pa tudi pridobiti in prepeljati več tovora (v načrtu za letos imajo dodatnih 30 tisoč ton tovora ob sicerjšnjih okrog 820 tisoč tonah). Tako tovorni kot potniški promet se je v zadnjem času nekaj zmanjšal, predvsem pri prvem gre za močno konkurenco cestnih prevozov. Temeljitejša preusmeritev prevozov pa je stvar celovitejšega ukrepanja družbe. Osnovna rešitev bi seveda bilo zvišanje cen. Od oktobra lani do zdaj so jih smeli v pogojih troštevilčne in- Zaklonišče v oblakih METLIKA — V devetih letih, odleta 1978 do začetka letošnjega leta, se je iz prispevka za gradnjo zaklonišč, ki ga plačujejo lastniki hiš, nosilci stanovanjske pravice in drugi zavezanci, v Metliki nabralo nekaj več kot 780 milijonov starih dinarjev. S tem po današnjih cenah ne morejo zgraditi niti 4 kvadratnih metrov zaklonišča. Prispevek za gradnjo zaklonišč so v metliški občini dolžni plačevati le zavezanci iz mesta Metlika. Od prvega dne, ko je pred devetimi leti začel veljati občinski odlok, ki je seveda ukrojen po zahtevah republiškega in zveznega zakona, se denar zbira na posebnem računu pri SDK. Ta denar je strogo namenski, se ne obrestuje in je nedotakljiv. Tako je že ves čas z zakonom obsojen, da propada najmanj po stopnji inflacije. Kakšna je ta v devetih letih, naj izračuna, kdor zna. Dejansko pa ta denar propada še bolj, kajti gradbeni stroški se povečujejo bolj, kot je uradno priznana stopnja inflacije. Skratka: v Metliki ni niti teoretičnih možnosti, da bi sploh kdaj na ta način prišli do zaklonišča. Tako je edini hasek od tega denarja tisti odstotek na leto, ki siga SDK zaračuna kot manipulativni strošek. Res so s tem denarjem pred sedmimi leti plačali projekte za dve zaklonišči s po 200 zakloniščnimi mesti, ki naj bi služili za potrebe vrtca in Ulice 1. maja. Vendar je to tako, kot da bi si zaklonišče narisali v oblakih. Seveda se ljudje, ki so pa odloku dolžni plačevati prispevek, upravičeno razburjajo, saj je vsakomur jasno, da svoj denar meče stran. Ker zakonodajalci v devetih letih niso mogli ugotoviti, da v takih občinah, kot je metliška, in gotovo ni edina, tak način zbiranja denarja za zaklonišča ne daje nobenih učinkov razen izrazito negativnih, je eden od delegatov na zadnji seji občinske skupščine predlagal, naj bi po natančnem poročilu dali pobudo za spremembo zakona. A. BARTEU Zaklonišča brez krčmarja Od predvidenih 8.800 javnih zakloniSčnih mest jih je v črnomaljski občini le 50 ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je z urbanističnim načrtom predvidenih 24 javnih zaklonišč z okoli 8.800 zakloniščnimi mesti, poleg tega pa še vsa tista zaklonišča, ki sojih investitorji obvezni graditi, se pravi v delovnih organizacijah, šolah, vrtcih, v zasebnih hišah itd. Razen v Črnomlju bi morali javna zaklonišča graditi še v Semiču, in to za 1.500 ljudi, za po 200 ljudi v Kanižarici, Kočevju, Dragatuštrin Vinici ter za po 100 ljudi v Starem trgu v Adlešičih. Vendarse denar, ki ga za to ljudje plačujejo, zbira tako počasi, sproti in zelo učinkovito pa ga razvrednoti inflacija, da je uresničitev tega načrta tako rekoč nemogoča. Odleta 1978sejezagradnjojavnih zaklonišč v občini zbralo okoli 22 milijonov dinarjev, pred dvema letoma pa so 2,5 milijona din dali za gradnjo 50 javnih zakloniščnih mest v treh novih blokih na Čardaku v Črnomlju, kjer je investitorica stanovanjska skupnost morala zgraditi tudi zaklonišča osnovne zaščite. Teh 50 so tudi edina javna zakloni-ščna mesta v vsej občini, kjer je vseh zakloniščnih mest, se pravi poleg teh še v delovnih organizacijah, vrtcih, šolah, blokih, zasebnih hišah itd., 2.426. Po načrtu gradnje javnih zaklonišč manjka v občini še 7.750 zakloniščnih mest. Kdaj bojo zgrajena, najbrž ne ve niti bog. Ljudje, ki so precej bolj nevedni, pa vidijo, da nikoli če bo šlo tako naprej. Kljub temu pa morajo svoj denar metati v inflacijsko zakloniščno vrečo, kjer nedotakljiv brezobrestno pospešeno propada. Ampak zakon je zakon, pa naj bo še tako nesmiseln in neučinkovit. Seveda obvezna gradnja zaklonišč močno oodraži tudi vsako družbeno flacije le za 15 odstotkov. Lokalni potniški vlaki tako z vozovnicami ne pokrijejo niti osnovnih gibljivih stroškov, celotnih pa le dobro petino. A tovrstne cene ima v rokah ZIS, zadnji predlog ŽG za tričetrtinsko podražitev potniškega in nekaj nad polovično tovornega prometa z julijem je zavrnil, češ da so zahtevki previsoki in zadevo spet dal na stran, položaj železnic pa se še naprej naglo slabša. Delegat ŽTO je na tej seji predstavitev težav zaključil z apelom po nadaljnji delegatski (in upravni) podpori na vseh ravneh prizadevanjem železničarjev za ureditev položaja te dejavnosti ter s tem za odpravo razmišljanj o ukinjanju najbolj nerentabilnih prog. Take so tudi na Dolenjskem. Z. L.-D. PRIZNANJA OB DNEVU BORCA — Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto je dan pred praznikom v prostorih Dolenjske galerije podelil 28 priznanj posameznikom za dolgoletno delo pri razvijanju tradicij NOV ter 9 pohval. Borcem, med katerimi je bil tudi Janez Vipotnik, član sveta federacije, je spregovoril predsednik OK SZDL Franci Cvelbar, zatem pa so nekaj pesmi zapeli pevci moškega zbora »Dušan Jereb.« Na sliki: V imenu dobitnikov priznanj seje zahvalil najstarejši dr. Davorin Gros iz Novega mesta, ki letos praznuje 90 let. (Foto: J. P.) Spremeniti slabe rešitve Novomeška občinska skupščina o spremembah zakona o združenem delu — Spremeniti slabo v obračunskem sistemu NOVO MESTO — Delegati novomeške občinske skupščine so na seji pretekli teden podprli vsa priporočila, predloge in sklepe občinskega izvršnega sveta glede ravnanja s tistimi delovnimi organizacijami, ki so poslovale z izgubo v začetku leta in ki se jim rdeče številke obetajo tudi ob polletnem obračunu in morda še kasneje. Izvršni svet oz. njegovi posamezni člani stalno spremljajo poslovanje tistih delovnih organizacij, kjer se rezultati nagibajo bolj k minusu kot k plusu, seveda zato, da bi izgubo in težave skušali čimbolj omiliti in čimprej odpraviti. Težko stanje v novomeški srednji šoli za gostinstvo in turizem naj bi izboljšali z oprostitvijo plačila prispevkov iz dohodka za prvo polletje, sprejet je bil tudi sklep o ponovnih razgovorih glede možnosti prenosa gostinskega dela te šole v okvir tovarne zdravil Krka. Do občinske skupščine so člani izvršnega sveta tudi opravili razgovor v Gorjancih o reševanju že dlje časa problematičnih razmer v njihovem tozdu Gostinstvo, kjer neurejene kadrovske zadeve in medsebojni odnosi vplivajo tudi na slabe poslovne rezultate. Poročali so, da v Gorjancih menijo (takšno je tudi stališče izvršnega sveta), da bodo probleme vendar znali rešiti sami, in to dokaj hitro, da ukrep družbenega varstva ni potreben, saj so sprejeli nekaj ukrepov, urejajo pa tudi kadrovske zagate. Zaradi težkega položaja domačih prevoznikov, Gorjancev in ŽTO, naj bi zIMV vendar preverili možnost večjega vključevanja obeh v svoje transportne potrebe. Seveda so bili tudi za takojšnjo seznanitev skupnosti dolenjskih občin in medobčinskega sveta SZDL z razmerami v železniškem gospodarstvu in z nevarnostjo ukinjanja nerentabilnih prog, med katere sodi tudi proga Novo mesto—Karlovac. Delegati so sprejeli predlog stališč o osnutku zakona d spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, oblikovan na osnovi javne razprave v občini. Pripombe se nanašajo na predvidene interne račune tozdov, ki ne bi pomenili racionalizacije, na periodične obračune, na uporabo inštituta z delom pridobljene delovne zmožnosti, na izbiro kandidatov za zaposlitev, kjer naj bi delavcem le ostalo kaj besede, na disciplinske prestopke in postopke, na pristojnosti delovnih organizacij glede delovnega časa (bile naj bi večje), na organiziranje delavcev oz. ozdov itd. Delegatka zveznega zbora skupščine SFRJ Ljubica Mikša je delegatom poročala o delu delegatov v tem organu, kjer se zaenkrat še dosti neuspešno upirajo postopkom hitrega sprejemanja zakonov, ki potem zaradi naglice slabo izpadejo. Poudarjala je, kako potrebne in pomembne so pobude, predlogi, delegatska vprašanja o vseh zadevah iz baze ter to, da zvezna gradiva in zadeve obravnavajo večkrat tudi v občinski skupščini. Sprejeto je bilo tudi poročilo in vrsta pripomb na nov obračunski sistem. Z. L.-D. PONAREJENI BANKOVCI V RIBNICI RIBNICA — Vest je bila skoraj neverjetna in morda soji prav zato nasedli številni Ribničani. Po Ribnici seje namreč govorilo, daje prišel v trgovino z gradbenim materialom možak in plačeval s ponarejenimi petstotaki. Vest seje kasneje še malo bolj širila in nazadnje bi človek skoraj verjel, da ni bilo trgovine, v kateri se ne bi pojavil tak bankovec. Na koncu pa se je s pomočjo pristojnih organov odkrilo, da se je pojavila samo fotokopija stotaka, ki gaje na ribniško podružnico SDK prinesla Romkinja in zanj terjala drobiž. in zasebno gradnjo, kar tudi vzbuja nemalo nezadovoljstva in marsikatero pikro pripombo. Zgodi se celo, da ponekod prav zaradi tega razmišljajo, če naj se nove gradnje ali razširitve obrata ali kakšnega drugega objekta sploh lotijo. Zato v zadnjem času priporočajo, naj bi bila taka zaklonišča večnamenska, da ne bi ti dragi prostori prazni in propadajoči čakali na naslednjo vojno. Tako naj bi bilo tudi prvo in edino črnomaljsko javno zaklonišče z okoli 100 zakloniščnimi mesti. V vseh teh letih se je zbralo toliko denarja, da bi zadostoval za projekt, komunalno ureditev in morda, za začetek gradnje. Za naprej pa iščejo sofinancerja, ki naj bi to zaklonišče v mirnodobskem času uporabljal za svoje potrebe. A. BARTELJ Brigadirski protest Na proslavo dneva borca in slovesno otvoritev odseka partizanske magistrale v Žuničih so prišli tudi brigadirji, ki delajo v prvi izmeni MDA Bela krajina 87. Takoj po koncu uradnega dela proslave pa so brigadirji proslavo zapustili, in to tako, da so ljudje opazili, da gre za protest. Seveda tak dogodek ni mogel molče mimo. O njem so govorili tudi na občinskem kolegiju v ponedeljek. Zakaj so torej brigadirji zapustili proslavo? »Za to smo se odločili soglasno, štab brigade in vsi brigadirji',« pravi komandantka akcije Vera Marušič. Vsekakor ni bil razlog to, da se jim ni dalo stati na vročini in da so se šli raje kopat na Kolpo, kot so potem nekateri govorili. Prva izmena je delata pri urejanju nabrežin in bankin prav na odseku partizanske magistrale od Marindola do Žuničev, ki so ga na proslavi slovesno izročili svojemu namenu. Brigadirji so delali zelo zavzeto in pridno, to so jim večkrat priznali tudi delavci Cestnega podjetja. Veliko razočaranje pa so doživeli prav na dan proslave, ko so se po tej cesti peljati v Žuniče. Ker Cestno podjetje ni zagotovilo valjarja, ki bi utrdil bankine, ki so jih oni urejali, je petkov naliv tako rekoč odnesel tri četrtine njihovega dela. Na proslavi pa njih in njihovega dela ni nihče niti omenil. » V ponedeljek, ko so nam očitali naše ravnanje, je bilo rečeno tudi, češ kaj se razburjamo, če je dež odnesel kar smo narediti. Mi da smo svoje delo dobro opravili, ostalo pa je stvar drugih,« pravi Ma-rušičeva. Vendar brigadirji na to ne gledajo tako. »Mi ne delamo zaradi dela, ampak zato, da bo naše delo koristno. Delali nekaj, od česar na koncu ni nič, je nepotrebno in nesmiselno. Na tej cesti pa so brigadirji delali v hujši vročini kotje bila na proslavi in zaradi tega nam res ne bi bilo treba oditi.« Tudi zato so brigadirji potem želeli, da do konca izmene delajo samo pri gradnji vodovoda za Gorenjce, kjer so naleteli na izredno lep, prisrčen in hvaležen sprejem vaščanov. Vaščani prihajajo k njim na traso, zanimajo se za njihovo delo, prinašajo jim hrano, pijačo, skratka, na vsakem koraku jim pokažejo svojo hvaležnost. Brigadirji pa imajo čudovit občutek, da za te ljudi delajo nekaj koristnega. To paje tudi glavni namen mladinskih delovnih akcij. A. BARTEU Novomeška kronika IME-Občan je telefoniral v glavno mesto in vprašal ali lahko vplača avto iz konsignacije. Potem ko je povedal, kako se piše, so v tamkajšnji trgovini postali silno vljudni, prodajalec oziroma referent je celo vztrajal, da se vendar poznata, da se ga tovariš mora spomniti in da bo vse OK. Novomeščan je brskal po spominu, vendar o kakšnem znanstvu ni imel pojma. Bil pa jeseveda tiho, še zlasti, ker je bilo vse skupaj v njegov prid. Avto je bil srečno vplačan, potrdilo vžepu. Takrat je prišlo na dan, da imata naš občan in še kar vpliven Novomeščan enak priimek in ime. Tam zgoraj so pač mislili, da avto vplačuje vplivnejši možak. Zato je bilo tudi tako hitro vse OK. Sicer pa Ljubljančanom vsa čast. Vplačila po »razkritju« niso preklicali. Kje bolj na Jutrovem bi ga brez milosti. GOLOB IN SMOTRA — Ob zaključku srečanja Partizana Jugoslavije je govornik, ki je držal v roki goloba, ptico nagovarjal, naj vzleti visoko in daleč in ponese dobre želje par-tizanovcev po vsej domovini. Ko je spustil goloba iz rok, je ta res sprhutal, vendar ne nad Jugoslavijo. Moči je zmogel le do drugega nadstropja bližnjega dijaškega doma v Šmihelu, kjer je skozi odprto okno izginil vznesenim pogledom 500 ljudi. ZEMLJA — V Mačkovcu so pripravili prostor za avtobusno postajališče. Ob tem so nepotrebno zemljo meni nič tebi nič zrinili pred vrata Bučarjeve hiše. Okoli dva kubika, tako da priletna ženica, ki stanuje v hiši, ne more ne ven ne noter oziroma le čez hrib in dol. Ena gospa je v Podgori pri Prečni kupila 20 garantiranih piščancev rjavih kokoši nesnic. Sčasoma se je pokazalo, daje jarčk 5, ostalo sopeteiini. Domači pameti je očitno uspelo doseči, da bodo petelini nosili jajca. Sprehod po Metliki KAZE, DA BODO TOČILI NA LETOŠNJEM RAZKOŠJU V STELJI odlično vino, saj ga hodijo posamezni člani društva »Ivan Navratil« poskušat že nekaj dni. Tudi vse drugo bo dobro. Za srbeče pete bo igral ansambel RŽ, mlajši pa bodo prišli na svoj račun ob igranju metliškega ansambla La grande Britanya. Slednji se bo izkazal, ko bo igral dvakrat po pol ure. Razkošje v stelji, veleveselica, ki bo 18. julija na Vinomeru, ne bo minila brez zabavnih družabnih iger. Omenimo lešunkolov, kije postal že tradicija Razkošij v stelji. V TOPLIH POLETNIH DNEH Metličani radi zaidejo na kopališče, kjer se osveže v Kolpi, a tudi v bifeju Breza. Kot lani ga ima tudi letos v najemu Črnomaljec Asani Nuhi, ki skrbi za hladno pijačo, sladoled, cigarete ter za hrano z ražnja. Na metliškem kopališču se ustavi marsikateri tujec, ki potuje proti morju. Nemalo jih tu tudi prenoči, na črno, kajti Metlika nima urejenega kampa. Črnomaljski drobir Z REKREACIJO DO HRANE — Nabiranje gob in borovnic ter drugih gozdnih sadežev je postalo množično rekreativno gibanje, ki ima še to prednost, da se ljudje ob koncu vračajo domov z bolj ali manj polnimi vrečkami naravne hrane, česar v teh časih in pri teh cenah tudi ne gre zanemarjati. Črnomaljci najraje hodijo po gobe v sosednje fare, proti Adlešičem in Semiču, po borovnice pa celo čez občinsko mejo, vsuhorski konec. AGROPOP IN BRIGADIRJI — Brigadirji v prvi izmeni MDA Bela krajina, ki so nastanjeni v naselju v Lokvah, so šli pred dnevi na koncert priljubljene skupine Agropop v Semiču. Brž ko so jih agropopovci opazili, sojih pozdravili z gromkim brigadirskim ZDRAVO. Seveda jim brigadirji niso ostali dolžni. Če bo ta vzajemna naklonjenost rodila še kaj več, bomo lahko slišali kakšen nov komad Agropopa z brigadirsko vsebino. Drobne iz Kočevja TO SE LAHKO ZGODI SAMO V KOČEVJU — Delovni organizaciji Melamin, ki je v težavah, je na pomoč priskočila ekipa strokovnjakov iz sozda Kemija. Pred kratkim pa so v Melaminu dobili dopis družbenega branilca samoupravljanja, izkateregaje razbrati, da so se člani poslovodnega odbora Kemije mimo zakonov vtihotapili v Melamin. Za sedaj še ni jasno, kako bodo rešili sporno zadevo, vendar je za delavce sozda to prva porcija pelina, ki sojo dobili v Kočevju. STROKOVNA OCENA — Na čelu Melamina je sedaj Dagmar Šuster, znan tudi kot avtomobilski dirkač. Človek bi pričakoval, da bo Šuster pri-dirkal do Kočevja v kakšnih dvajsetih minutah. Šuster pa meni, daje cesta do Kočevja preveč slaba za dirkaške podvige, zato po njej vozi kot običajen nedeljski voznik. Pravi, da se po taki cesti edinoi^ počasi daleč pride. IZ NK.ŠIH OBČIN IZ NlkŠIH OBČIN i Nove plošče iz Trima v ZDA? Trimo naglo zmanjšuje izgubo — Poskusna proizvodnja novih plošč z novotermom — Zanimanje tudi v Sovjetski zvezi, na Cehoslovaškem TREBNJE — Največja trebanjska delovna organizacija Trimo je po besedah direktorja Staneta Velikonje konec maja že prepolovila izgubo iz prvega četrtletja, ob boljši zasedenosti in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti pa optimisti pričakujejo, da bodo v tem kolektivu morda že v prvem polletju poslovanje zaključili s »pozitivno ničlo«. Kolektiv za, SZDL pa proti O zapletih v zvezi z imenovanjem vodje strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti — Zaradi nesklepčnosti odločitev jeseni Ribniški zobotrebci v— -------------------------- v VEST POVZROČILA KOLONE Neznanec je v Ribnici lansiral vest, da se bosta s 1. julijem podražila bencin in nafta. To je bil znak za vsesplošen naval na bencinsko črpalko v Žlebiču, kjer so se zadnji dan prejšnji mesec z obeh strani nabrale več kilometrov dolge kolone avtomobilov. Toda gnetenje pred bencinskočrpalkojebilo (za sedaj) povsem nepotrebno, saj se bencin še ni podražil. LOVCI DEŽURAJO — Pred nekaj leti so ribniški lovci predali namenu svoj lovski dom. V tem domu je tudi poseben prostor, kjer imajo lovci svoj bife in sobo za družabna srečanja. Seveda lovcem ni bilo nič do tega, da bi v bifeju zaposlili stalnega natakarja, prav pa jim le pride, če je bife odprt vsak dan, še posebej pa ob koncu ted-na* V.ovc* so se odločili za to, da se naslonijo na lastne sile. Zdaj člani zelene bratovščine dežurajo za šankom, bife pa je tako eden izmed redkih gostinskih lokalov, ki je v Ribnici odprt tudi sredi turistične sezone. Trebanjske iveri V ------------------------- VESELICE — Zadnje čase imajo na Rdečem kalu precej veselic. Gasilci sosednjih društev kot da tekmujejo, kdo se bo bolje odrezal. Ker pa je izkupiček moč precej povečati tudi z dobrim srečelovom, se organizatorji zapodijo po kolektivih tudi na lov za dobitki. Zadnjič je zbiralec nagrad odšel iz Dane z dolgim nosom, ko so mu odvrnili, da je bil že »njihov« človek v tovarni in dobil zaprošeno. Kmalu zatem so se že srečali iskalci dobitkov, k sreči z avtomobili, tako da so bili to povsem kratki prebliski. ČAKANJE — Pacienti trebanjskega zdravstvenega doma so nam zaupali, da so poskrbeli v domu za naravnost vzorno disciplino čakajočih bolnikov. Posebno ena sestra ima zavidanja vredno prusko vzgojo. Če tisti, ki bi radi oddali zjutraj knjižico, niso lepo v vrsti, ko pokuka skozi, za 20 milimetrov priprta vrata, se lahko duri vsaj naglo zaprejo. Na mestu voljno! f Sevniški paberki ^—; . . / ŠE GOVORICE — Zlobni jeziki tudi nikakor ne pustijo na miru Olge Colner lastnice restavracije Panorama v Boštanju. Nekateri so razširili govorice, daje gostilničarka kasirala za vsak dan tečaja sevniških gostincev, ki gaje pripravilo obrtno združenje v njeni restavraciji, po 20 starih milijonov dnevno. Predsednik obrtnega združenja Slavko Vilčnik je odločno zavrnil take govorice kot povsem neutemeljene in se vprašal, kje jih »proizvajajo«. VSTOPNIMA — Vrli bralci so nas opozorili na drobno zanimivost pri vhodu v sevniški bazen. Pisec teh vrstic pač letos še ni bil na sevniški »Costa barvi« in je hvaležen za pobudo, da javno vprašamo, ali je prav, da so javno zapisana imena nekaterih tovarišev, ki naj bi imeli največ zaslug za izgradnjo bazena in so v zahvalo oproščeni plačila vstopnine? Krške novice ] DIRKAČI NA ULICAH — Prišloje Poletje in vrli mladci so tudi v Krškem zajahali svoje hrumeče motorje. Krča-ni bi hrup in trušč, ki ga povzročajo z jeklenimi konji, še nekako prenesli, moti pa jih, ker se motoristi vozijo po trije ali štirje kar vštric. Da problem le ni tako za lase privlečen, še podatek v podkrepitev. S tem problemom so se ukvarjali tudi delegati družbenopolitičnega zbora na svojem nedavnem sestanku. SPET PAPIRKONFEKCIJA — Vse kaže, da bo temeljna organizacija Papirkonfekcija iz Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega stalni gost v tej rubriki. Potem ko smo s skupnimi močmi vsaj za silo počistili vhod v njene upravne prostore, smo sedaj izvedeli še to, da v tem tozdu še en mesec po koncu športnega srečanja delavcev socialnih zavodov Slovenije niso sneli pozdravnega panoja. Stal je še zadnji ponedeljek. ------------------------------- Novo v Brežicah v. / NEMŠKI OBROČ — Ko so pretekli petek v čateških Termah odpirali novo samopostrežnico, so za povabljene goste pripravili nekaj prigrizka in pijače. Vendar pa so že pred otvoritvijo trgovine v trgovino prišli tudi gostje iz hotela in kampa. Večina se jih ni napotila med police, ampak kar k dobrotam za goste. Med njimi sta bila najbolj vztrajna dva Nemca, oče in sin, ki se od pogrinjka nista odmaknila vse dotlej, dokler z njega ni izginila zadnja drobtinica Človek bi po tem sklepal , da v Nemčiji že dalj časa vlada lakota ali pa da so obroki v Termah sila skromni. RAZSTAVA MESA — V novi samopostrežnici so pripravili tudi izreden izbor mesa. Kupci so seveda željno upirali oči v meso, ki je bilo že na pogled izjemne kvalitete. In vsi po vrsti so prijaznega mesarja spraševali, ali bodo imeli zmeraj tako kvalitetno meso ali pa je bila izbira tako bogata samo zaradi otvoritve. Mesar se je smehljal na vsa usta in veselo zatrjeval, da bo izbira vedno taka, za kupce pa sc zdi, da mu le niso kaj dosti verjeli. Veliko si obetajo tudi od novih izdelkov, zlasti od sendvič plošč, polnjenih s stekleno volno. Doslej so plošče polnili le s poliuretanom, kije sicer boljši toplotni izolator kot steklena volna, zato pa je manj varen pred ognjem. Kot kaže, je Trimu uspelo prepričati kupce o kakovosti svojih izdelkov, zatorej se mu je odprlo tržišče v Bosni in Hercegovini, kamor niso poprej skoraj ničesar prodali. Trebanjci razvijajo nove izdelke, tudi zato da bi se z njimi še bolj uveljavili na tujih trgih. Za plošče, polnjene z novotermom, ki so jih začeli poskusno izdelovati pred približno enim mesecem, se že zanimajo Madžari, Čehi in v Sovjetski zvezi, poskusni vzroec pa so poslali tudi v ZDA. »Svetovna konkurenca pri lahkih gradbenih izolacijskih ploščah, polnjenih s poliuretanom, je huda, medtem ko plošč s stekleno volno še ni toliko. Če se bo trg odprl, bomo letno potrebovali 800 ton novoterma in upamo, da bomo s Krkino tovarno izolacij iz Novega mesta dobro sodelovali, čeprav imajo zmogljivosti precej oddane. Seveda se bomo morali tudi sami močno potruditi, če bomo želeli pravočasno zadostiti zahteve kupcev. Pri teh ploščah, ki sojih že preizkusili na ljubljanskem zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, bomo bistveno izboljšali požarno odpornost, porabo poliuretana, ki ga bomo uporabljali le kot lepilo, pa bomo vsaj za štirikrat zmanjšali. ČATEŽ, MOKRICE — Emona hoteli tozd Terme Čatež letos praznujejo 190-letnico odkritja toplih vrelcev. V okviru praznovanja tega visokega jubileja so pretekli petek v Termah odprli novo trgovino in predali namenu 12 novih počitniških objektov. Malo kasneje pa so v hotelu Grad Mokrice slovesno zaključili obnovitvena dela, kjer so pridobili 48 novih hotelskih ležišč. Predsednik delavskega sveta tozda Jože Poček je v svojem slavnostnem govoru opisal vse te pridobitve, s katerimi bodo Terme Čatež lahko še izboljšale svojo ponudbo. Zlasti velika pridobitev za tamkajšnje turistične delavce in pa seveda za gosteje nova trgovina, kjer bodo poskrbeli za dobro ponudbo. Trgovina bo odprta do poznih večernih ur in celo ob praznikih ter ob nedeljah. Trgovina je stala prek 175 milijonov dinarjev, domala polovico sredstev zanjo pa so zbrali vtozdu. V okviru trgovine bo delovala nova pošta, ki bo prav tako kot trgovina namenjena gostom in domačinom. Pa vendar trgovina in pošta nista edini pridobitvi zadnjega časa, mednje prav gotovo sodi nova brezcarinska prodajalna, ki bo začela v kratkem delovati. • V kampu pa so tega dne predali namenu 12 novih počitniških hišic, ki so se pridružile lanskim 124. Te hiše so zgradile izključno delovne organizacije iz Slovenije za potrebe svojih delavcev, ki pa v Termah ne bodo samo počitnikovali, ampak bodo lahko izkoriščali tudi zdravstvene storitve. Posebej zahtevno delo pa je bilo v preteklih šestih mesecih opravljeno v hotelu Grad Mokrice, kjer je doslej Zdaj poteka poskusna proizvodnja le ponoči in ob prostih sobotah, da To je samo del uvodne razprave s seje občinskega komiteja Brežice, ki je imela na dnevnem redu tudi razpravo o aktualnih idejnopolitičnih razmerah v družbi in v ZK, ki jo je pripravil Franc Pipan, sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje. Iz razprave o konkretnih razmerah v občini Brežice pa je moč izluščiti, da je marsikaj nedorečenega in nenarejenega tudi v temeljnem okolju. Za ZK v brežiški občini je značilno, da se problemov loteva premalo analitično, da je precej članov še vedno pasivnih, da je tu in tam prišlo do idejne zmede, da ne sprejemajo pobud za spremembo stanja, marveč jih celo zavirajo. Seveda mladi zaradi tega v partiji ne vidijo več sile, ki bi bila sposobna preobraziti najprej sebe in potem še družbo, zato vanjo že bilo 32 ležišč, z adaptacijo dela gradu pa so pridobili še 48 dodatnih ležišč. Vse sobe so opremljene s Stillesovim stilnim pohištvom. Nasploh pa ta objekt vse bolj pridobiva na pomenu, saj je le 25 km oddaljen od Zagreba, pomemben pa je seveda tudi za tranzitne potnike z bližnje avto ceste. Predsednik delavskega sveta tozda Terme seje na slavnostni otvoritvi teh objektov zahvalil izvajalcem za vestno in pravočasno dograditev vseh objektov, LB Temeljni posavski banki za ugodne kredite, izvršnemu svetu, itd. J. S. SEVNICA — Podobno kot so ocenjevali že lani za leto 1985, so tudi na občnem zboru sevniškega društva CESTA NA MRZLO PLANINO BO POSODOBLJENA ZABUKOVJE NAD SEVNICO — Cesto od Zabukovja na Mrzlo Planino v osrčje Kozjanskega so že dodobra razširili, tako da bo dostopna celo avtobusom. To je pomembna pridobitev za ljudi teh manj razvitih krajev, ki se vozijo na delo in v šolo v dolino. Ta teden pa so na cesti od Zabukovja proti Pokojniku pričeli polagati še asfalt, zato bo povezava teh odmaknjenih krajev z občinskim središčem še boljša. ne bi motili dela na liniji s poliuretanskimi ploščami. Po dopustih, najpozneje pa pred jesenjo, načrtujemo, da bo stekla redna proizvodnja plošč z novotermom,« je povedal strokovni svetovalec za tehnologijo v Trimu inž. Janez Tratnik. p. PERC ne vstopajo več, apatičnost in nezaupanje v družbeni ter socialni položaj pa se konec koncev ne pojavljata samo med njimi. Brežiški komunisti so glede na vse te ugotovitve prišli do sklepa, da so premalo dejavni, da njihovi pogledi niso usklajeni med seboj, da vse preveč ugotavljajo in opisujejo stanje, premalo odločni pa so pri delovanju. Zato bi morali komunisti tudi v tem času najti perspektivo, ki pa je v demokratičnem delovanju, sprejemanju pobud in pristajanju na vlogo partije znotraj političnega sistema in ne spet težiti za partijo na oblasti. Svojevrstna zrcalna slika razmer znotraj ZK pa je tudi stanje v osnovni organizaciji ZK na osnovni šoli Artiče, ki je bila pred nedavnim razpuščena. Tovariško razsodišče pri OK ZK Brežice je namreč ugotavljalo odgovornost sekretarja in nekaterih članov za to, daje ta osnovna organizacija tako rekoč prenehala delovati že precej prej, preden je bila razpuščena. Tovariško razsodišče je za sekretarja Tineta Žerjava in Marijo Haler, ki je bila v tej osnovni organizaciji šest let sekretarka, sprejelo sklep o izključit vi. Za Heleno Vogrinc pa so predlagali opomin kot vzgojno politični ukrep. Vendar pa komite ni sprejel predlaganih ukrepov, ker je tudi sam predsednik tovariškega razsodišča Slavko Lu-pšina priznal, da so na seji odkrili dodatne argumente, po katerih bi bila kazen za vse tri člane osnovne orga- invalidov prejšnji teden lahko ugotovili, da je dejavnost društva v letu 1986 še nekoliko usahnila. Navkljub raznim težavam, pri čemer ni bila ravno najmanjša ta, da sploh niso imeli srečne roke pri izbiri predsednika, pa so načrtovani program izvedli skoraj v celoti. Že od začetka društva so precenjevali socialni motiv in včlanjevali zlasti socialno ogrožene ali druge pomoči potrebne člane. Zelo natančno načrtovane akcije za poživitev dela odborov invalidov v krajevnih skupnostih so se po vrsti izjalovile. Aktiviranje uglednih družbenih delavcev je bilo neuspešno po večini krajevnih skupnosti, k sodelovanju sojih pritegnili le v Loki, Boštanju in na Blanci. To se naposled kaže tudi v neuresničenih željah že od ustanovitve društva, da bi naposled pridobili ustrezne prostore, saj je zdajšnji KOČEVJE — Zapletov z imenovanjem vodje strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje še ni konca. Imenovan bi moral biti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupnosti 30. junija, a seja ni bila sklepčna. nizacije ZK na osnovni šoli v Artičah le prehuda in bo treba celotno delovanje te osnovne organizacije še enkrat pretehtati. V tej osnovni organizaciji so po splošno sprejetem mnenju vladale že dalj časa precej zagatne razmere. Prav zato Marija Haler ni mogla sprejeti izključitve iz ZK, češ da jo izključujejo komunisti, ki premalo poznajo njeno delo. Učiteljica Marija Haler je bila namreč dolga leta sekretarka osnovne organizacije, delovala je v krajevni skupnosti, društvih. »Zato še enkrat poudarjam, da se za nedelo OO ZK na šoli ne čutim krive niti odgovorne in se z utemeljitvijo in odločitvijo tovariškega razsodišča ne strinjam in je zame zelo žaljivo,« je med drugim zapisala Marija Haler vsvoji odstopni izjavi. Dodala je še, da bi bil seznam komunistov v brežiški občini (800 komunistov) precej krajši, če bi tako kritično in podrobno pregledali njihovo delovanje. Zatrdila pa je, da bo še naprej ostala komunistka, kar bo dokazala s poštenim delom na šoli, v KS in drugje. J. SIMČIČ NOVDOM NEMŠKA VAS PRI RIBNICI — Gasilsko društvo iz Nemške vasi je 60-letnico delovanja proslavilo z otvoritvijo novega in modernega gasilskega doma ter pridobitvijo gasilskega vozila. V domu bodo gasilci imeli garaže, pisarne, prostore pa bodo lahko koristili tudi krajani Nem. vasi. Dom so zgradili z denarjem sisa za varstvo pred požari, denar pa je prispevala tudi krajevna skupnost in seveda krajani, predvsem s prostovoljnim delom. Pokrovitelj gasilcev iz Nemške vasi je Riko iz Ribnice. V imenu te delovne organizacije ie na proslavi govoril inž. France Sile. prostor pretesen in zaradi arhitektonskih ovir nedostopen. Premajhna moč in družbena podpora društva pa se kaže tudi v neurejenem sofinanciranju, saj prispevki nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti ostajajo zgolj na papirju. Dejavnost društva na športno-rekreativnem področjujebila dobra, • Število rednih članov društva invalidov občine Sevnica se giblje okrog 400, po podatku izpred petih let pa je to le še dobra polovica članov. Na občnem zboru so za novega predsednika društva soglasno izvolili Francija Žvegliča iz Sevnice. v korist posameznih invalidov pa je z leti upadla sorazmerno s številom članstva. Članom posredujejo največ pomoči s področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja. P. P. Komisija za glasovanje je bila imenovana že februarja. Na razpis se je javil le dosedanji vodja strokovne službe inž. Dušan Oražem. Odborza samoupravo, organizacijo in finance pri skupnisti je njegovo dosedanje delo pozitivno ocenil in poudaril, da za nekatere težave in nesporazume Oražem ni kriv. Podobno sta nenila tudi OO sindikata in aktiv OO ZK pri skupnosti, da Dušan Oražem že 12 let uspešno vodi strokovno službo, da je pogosto izpostavljen kritiki občanov, ki pa je dostikrat neupravičena, in da mu gre pripisati le pozitivno oceno. Tudi zbor delovne skupnosti seje s tajnim glasovanjem 18. maja letoj odločil za ponovno kandidaturo Dušana Oražma. Od 12 volilnih upravičencev jih je glasovalo 11 in od teh deset za Oražma. Takega mnenja pa ni bil koordina -cijski odbor za kadrovska vprašanji pri OK SZDL, menil je, da Oražem formalno izpolnjuje razpisne pogoje, vendar ni primeren za vodii strokovne službe skupnosti, ker i odpravil nekaterih slabosti, n i katere je bila skupnost opozorjen t pred štirimi leti, pa tudi, da je bil njegov odnos do ustanavljanja hišne samouprave preveč uradniški. 2,.. junija je bilo na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupnosti ugotovljeno, da za očitane pomanjkljivosti Oražem ni kriv. Za ustanavljanje hišnih svetov je na primer zadolžena SZDL, itd. Sprejeli so sklep (21 za, 4 proti, 1 vzdržan), da Dušan Oražem ostane kandidat za vodjo delovne skupnosti in da bodo o tem glasovali konec junija. Taseja skupščine skupnosti pa ni bila sklepčna, kar pomeni, da bo dokončen sklep o imenovanju sprejet šele po dopustih. J. PRIMC Jubilej zelene ! bratovščine iz Tržišča 40 let LD Tržišče — Govori starešina C. Flajs TRŽIŠČE — »Smo edina organizirana skupnost, katere člani vnaprej stoodstotno poravnajo svoje finančne obveznosti i n poleg tega opravijo v lovišču še lepo število delovnih ur pri vzdrževanju lovskih naprav in pri drugih delovnih akcijah. Imamo to srečo, da smo doma v lepem in dokaj ohranjenem naravnem okolju, v katerem so našle ustrezne razmere za življenje številne živalske vrste,« pravi Ciril Flajs, starešina lovske družine 1 Tržišče, ki se je prejšnjo soboto ob praznovanju svoje 40-letnice spomnila tudi 50. obletnice prihoda Josipa Broza-Tita na čelo CK KPJ. Seveda pa starešina lovske družine, ki se je ob proslavi 40-letnice izkazala še z lovsko razstavo in zelo lično brošuro, ni zamolčal, da se tudi razmere v lovišču LD Tržišče, ki se razprostira na prek 4.000 hektarih, neprestano spreminjajo, žal, tudi na slabše. Nekaterih vrst divjadi danes kratkomalo ni več. Ni poljskih jerebic, prepelic, zaskrbljujoče malo jegozdnih jerebov, ni fazanov in v onesnaženi Mirni ni več vidre. Manj je tudi mesojede divjadi, lisice pa je zdesetkala steklina. Lovišče je v novejšem obdobju poselila srnjad, trenutno najpomembnejša divjad te lovske družine, divji prašiči se intenzivno doseljujejo. Okolje ustreza damjeku. dose-ljuje se tudi navadni jelen. Na občasne sprehode prihajajo tudi medvedje iz kočevskih gozdov. »Tudi med lovci prevladuje spoznanje, da smo del tega prostora in smo dolžni pri načrtovanju in gospodarjenju na prvo mesto postaviti interes krajanov, da bomo sprejeli vse ukrepe za preprečevanje škode, ki jo divjad povzroča. V načrtu imamo nakup ali gradnjo prepotrebnih prostorov, namenjenih poslovni aktivnosti lovske družine in družabnim oblikam njene dejavnosti.« P. P. NOVA TRGOVINA V TERMAH — Nova samopostrežnica v Termah je velika pridobitev za turiste in tudi za domačine, saj bo odprta vsak dan, tudi med prazni ki. V' Termah obljubljajo bogato založenost. Na sliki: v. d. direktor Terni dr. Anton Franovič pozdravlja goste na otvoritvi. Terme obogatile ponudbo V Termah so dobili novo trgovino, v hotelu Grad Mokrice pa 48 novih ležišč___________________________ Pobude za spremembe zavirajo Na seji občinskega komiteja ZK Brežice kritično pregledali svoje delovanje — ______Komite ni potrdil predlogov tovariškega razsodišča o izključitvi BREŽICE — Živino v znamenju štirih R — redukcije, restrikcije, regresije in represije (manjšanja, omejitev, nazadovanja in prisile)—in mnogi že zastavljajo vprašanje legitimnosti tega sistema, nekateri poskušajo očrniti velikane revolucije, kot sta bila Tito in Kardelj, zgodovinarji se ogibajo prelomnim dogodkom iz zgodovine KP, marsikakšen arhiv (med drugim tudi v Moskvi) je še zaprt. Po drugi strani pa se pri nas poraja močno gibanje za demokratizacijo vsakdanjega življenja, vsa ta vprašanja in dileme pa so posebej aktualne v času pred slovenskim idejnim plenumom. PIONIRJEM NOVA BRIZGALNA — Gasilsko društvo v Ševnici je prejšnjo soboto praznovalo svojo 60-letnico. Podelili so več priznanj in odlikovanj, tudi ustanovnima članoma Antonu Habincu in Jožetu Pajku. Avgust Gregorčič, direktor Dane, je izročil pionirjem motorno brizgalno. Na sliki: med govorom predsednika GD Ševnica Franca Gregorčiča. (Foto: P. P.) Invalidi še potisnjeni na rob Pozornost širše družbe premajhna, precej pa tudi sami krivi — Z občnega zbora društva invalidov sevniške občine I kultura ; in I' izobrazi ževanje Prvič plakete samorastnik Podelili so jih na 20. taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem TREBNJE — Ob zaključku jubilejnega, 20. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije je bil v petek, 3. julija, popoldne v trebanjskem domu kulture slavnostni j zbor likovnikov, častnega odbora ' pod predsedstvom Dušana Šinigoja, predsednika slovenskega izvr-| šnega sveta, in organizacijskega odbora pod predsedstvom Janeza Gartnarja, predsednika Temeljne-| ga sodišča v Novem mestu, na I katerem so med drugim podelili nanovo ustanovljena priznanja. , Zlato plaketo samorastnik je do- bilo dvajset posameznikov. To so: Jutta Borchert izBielefeldavZRN, Gonzalo Endara Crovv iz Quita v I Ekvadorju, Ali Guedouchi iz Alži-I ra v Alžiriji, Jan Hruška iz Brna v ■ ČSSR, Dušan Jevtovič iz Beograda, Martin Kopričanec iz Molev, Sandi Leskovec z Mirne, Greta Pečnik iz Pirana, Jože Peternelj in Konrad Peternelj, oba iz Žirov, Tomislav Petranovič iz Nove Gra-j diške, Ivan Rabuzin iz Ključa in Ivonaldo Veloso de Melo iz Sao Paola v Braziliji, razen Leskovca, kije Lipar, vsi slikarji, ter Zoran Kržišnik, predsednik umetniškega sveta tabora, umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek, Damijan Mlakar, sekretar skupščine tabora in pc dpredsednik organizacijskega odbora, in Bogdan Osolnik, vsi iz Ljubljane, Janez Gartnar, predsednik skupščine tabora, in mag. Ciril Pevec, podpredsednik organizacijskega odbora, oba iz Trebnjega, ter Gerhard Ledič, novinar iz Zagreba. Dobitniki plakete samorastnik (podeljenih 29) pa so: Alex Borchert iz ZRN, Carlo Eskenazi iz Italije, Jože Falkner iz Trebnjega, Vf sile Frunzete iz Romunije, Tone Gošnik iz Novega mesta. mag. Avgust Gregorčič z Mirne, Petar Grgec iz Karlovca, Hamdija Hadžič iz Ljubljane, Tone Hočevar iz Puščave, Stjepan Ivanec iz Kladar, Boris Lavrič iz Kranja, Dobrosav Milojevič iz Svetozareva, Iztok Ogrin iz Ljubljane, Emil Pavalescu iz Romunije, Ivanka Pavlin iz Trebnjega, Petar Ristič iz Kopra, Mara Rupena — Osolnik iz Ljubljane, Vladimir Silvester z Mirne, Matija Skurjeni iz Zaprešiča, Sava Stojkov iz Sombora, Slavka Špringer iz Trebnjega, Ivo Tavčar iz Ljubljane, Franc Tavčar iz Čabrač, Nebojša Tomaševič iz Beograda in Rezka Uhan iz Trebnjega — © d Bitko pri Buironfossea v Franciji imajo za enega prvih spopadov v Stoletni vojni. Pravzaprav pasesploh nizgo-dila. Takole je bilo. Leta 1339 sta si stali francoska in angleška vojska nasproti v bojnem razporedu. Boj bi se moral vsak trenutek začeti, armadi sta že izmenjali običajne uvodne žaljivke. Takrat je na prazen prostor med armadama pritekel zajec, za njim pa še zajklja. Začela sta se burno ljubiti, karjevojščakeobehstrani spravilo v nezadržen smeh. Mirno so se razšli vsak na svojo stran. Leta 1890 je bila v pariški Operi Comique premiera opere Harold in Jeanette angleškega skladatelja Huberta Ecclestona. Na premiero je prišlo 15 poslušalcev, dvakrat manj, kot je bilo članov okrestra. Imeli so še tri predstave, na katere je prišlo 7,11 in 15 poslušalcev. Takrat so sklenili, da bodo priredili še eno — brezplačno predstavo. Nanjo je prišlo 5 ljudi, nakar so opero za vedno umaknili s sporeda. Pariško vedeževalko, posebej izučeno za preroko- vanje usode, je leta 1795 obiskal mlad francoski častnik in jo vprašal, ali bo uspel v vojaškem poklicu, saj se sicer namerava obleči v civila. Vedeževalka je seveda zago-stolela, da bo naredil veliko kariero in postal celo general. Tako mladi častnik ni šel med civile. Ime mu je bilo Napoleon Bonaparte. Statistika dokazuje, da kralji, ki imajo poleg imena rimsko številko dve, v življenju nimajo posebne sreče. S prestola so vrgli, umorili ali v atentatu ubili: Nikolaja II. (ruski car), Viljema II. (nemški cesar), Jakoba II. (angleški ralj), Franca II. (kralj Sicilije), Karla II. (francoski kralj), Karla II. (angleški kralj), Karla II. Anjou (kralj Francije), Friderika II. (nemški cesar), Viljema II. (kralj Anglije), Aleksandra II. (ruski car), Manuela II. (kralj Portugalske), Petra II. (kralj Jugoslavije), Petra II. Romanova (ruski car), Harol-daII. (angleškikralj), Edvarda II. (kralj Anglije) in še bi se jih našlo. Kapitan Percival Drayton, poveljnik fregate Pocahon-tas, je v ameriški državljanski vojni zavzel otok Hilton, ki ga je branil garnizon južnjakov. Poveljeval jim je južnjaški general Thomas Drayton, Percivalov brat. Po končni vojni sta brata ustanovila banko v Oklahoma Cityju. Ustanova je bankrotirala v letu dni. • George VVashington, prvi ameriški predsednik, je na vseh slikah vpadljivo slabe volje. Nekateri menijo, dajeto zaradi lesenih zob, ki jih je moral nositi, drugi pa pravijo, da zato, ker je portretiranju vedno prisostvovala tudi njegova nadvse jezična žena. Amaterska kultura___ PETJE JE KOT STVARJENJE Ko sta letos maja v Obrigheimu gostovala moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice in mešani pevski zbor »Viktor Parma«, je bil to za tamkajšnje koncertno občinstvo prvovrsten kulturni dogodek. Poznavalci zborovskega petja iz Obrigheima, ki prijateljsko sodeluje s Krškim, niso mogli verjeti, da sta oba zbora amaterska. Kostaobazbo-ra letos sodelovala pri sprejemu vlaka bratstva in enotnosti v Krškem, kjer sta skupaj s pihalnim orkestrom Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj izvedla Gobčevo kantato Od puntov do Tita, je k zborovodji Janku Avsenaku pristopil predsednik republiške konference SZDL Jože Smole in mu čestital za izjemno interpretacijsko moč obeh zborov. Skratka, oba pevska zbora, ki ju že dalj časa vodi 38-letni strojni tehnik Janko Avsenak iz Brestanice, sta dosegla vrh amaterske poustvarjalne kulture vsaj v Posavju. Za kaj več pa Janko Avsenak meni, da bo treba še in še vaditi, kajti v Sloveniji je konkurenca med zbori velika. Pogovor s tem neutrudnim kulturnim delavcem smo zabeležili v času, ko zborovsko petje s taborom v Šentvidu in srečanjem oktetov v Šentjerneju praznuje svoj največji praznik. Z Avsenakom se je pogovarjal Jože Simčič. DL: Kdaj in kako ste začeli z amaterskim kulturnim delovanjem? Avsenak: »S petjem sem zadihal že doma. Oče je bil glasbenik samouk, nekaj časa celo organist. Tako seveda ni bilo nobeno naključje, da smo vsi štirje otroci obiskovali glasbeno šolo. Jaz sem se učil klavirja in violine, sestra Meri pa je v Ljubljani končala glasbeno akademijo. In tako ni bilo čisto nič nenavadnega, če smo veliko prepevali. Oče, ki je bil po poklicu mizar, je pel že doma. Spominjam se, kako mi je pripovedoval o tem petju. Njegov brat je vodil vaški oktet in moj oče je Pel v njem pri šestnajstih letih. Ko pa so sezbrali očetovi bratje in sestre, bilo jih je deset, je bil to pravi pevski praznik. Nasploh so včasih ljudje izredno veliko prepevali. Ce se prav spominjam, sem jaz imel svoj prvi pevski zbor že v osnovni šoli. Svoje sošolce in sošolke sem naučil triglasnega in štiriglasnega petja. Kasneje sem ustanovil še mladinski pevski zbor. V začetku sedemdesetih let sem opazil v Krškem precej mladine, ki se ni imela kam dati. Na eni strani so bili fantje in na drugi dekleta, med njimi pa ni bilo nobenega pravega sodelovanja. Fantje so igrali karte in preizkušali svojo moč ter spretnost tudi nadruge načine, dekleta paso jih zamorjeno opazovala. Šel sem od enega do drugega in jih povabil v mladinski pevski zbor. Zbralo se je 37 pevk in pevcev iz Krškega, Brestanice, Senovega. V hipu so se odnosi med mladimi spremenili, čez noč so mladi imeli cilj, lahkoso se srečavali med sabo,zborjebiltudi Priložnost za družabna srečanja. Takrat sem prvič doživel vznemirljiv občutek, ki te prevzame, ko se posamezni glasovi zlijejo v lepo harmonijo. To je občutek kot ob stvarjenju.« DL: Vi ste po poklicu strojni tehnik, človek pa bi pričakoval, da se boste odločili za šolanje na glasbeni akademiji? Avsenak: »Jaz med tehniko in glasbo ne vidim nobenih nasprotij. Glasba je v osnovi fizika in matematika, mene pa so od nekdaj veselile vse tri dejavnosti. Sicer pa je za to, da sem se odločil za šolanje nasrednji tehnični strojni šoli, »kriva« mama, ki je hotela, da si zagotovim eksistenco. Vsi ostali, bratje in sestra, so odšli v Ljubljano, zame pa je nekako zmanjkalo denarja, ker smo tedaj v Brestanici živeli zelo skromno. Pa tudi oče je pričakoval od mene, da ostanem doma. No, že tedaj sem okusil, kaj pomeni polna zaposlenost. Ko sem prihajal v šolo v Krško, sem tam ostal tudi po 12 ur dnevno. Najprej sem seveda prebil pol dneva v tehnični šoli, popoldne pa sem bil na glasbeni šoli. Dvakrat na teden sem obiskoval pouk klavirja, dvakrat na teden pa violine. Sodeloval sem tudi v šolskem orkestru. S takim življenjem sem začel tako rekoč ževosnovnišoli.Zdi se mi, da sam zase nisem nikoli znal nič narediti. Vedno sem delal za potrebe drugih. Koliko let že imam parcelo za hišo, pa se gradnje še nisem lotil iz preprostega razloga, ker mi vedno manjka časa.« DL: Pa vendar se niste ukvarjali ves čas samo z zborovskim petjem, ampak tudi z zabavno glasbo? Avsenak: »Že v mladinskem pevskem zboru smo prepevali črnske duhovne pesmi. Zanimala pa me je seveda tudi sodobna zabavna glasba. In tako sem kot vodja ansambla Steb leta 1975 odšel celo na švedsko, kjer smo gostovali pol leta.« DL: In po vrnitvi? Avsenak: »Ko sem se vrnil s Švedske, sem prepeval v mešanem pevskem zboru »Viktor Parma«. Tedaj je bil pevovodja v njem Adolf Moškon. Že tedaj sem sprejel vlogo korepetitorja, katerega naloga je učenje nekaterih glasov, vaje ipd. In v tistem času so kar nenadoma potrebovali pevovodjo v brestaniškem moškem pevskem zboru (ustanovil ga je moj oče leta 1945). Zaprosili so mene in to je bil močan izziv. Voditi odrasle pevce, pa še dokaj znan pevski zbor, je bila težka in odgovorna naloga. To se je zgodilo leta 1976. Potem pa je šlo naprej kar samo od sebe. Naslednje leto so me za vodjo sprejeli v Šentjernejskem oktetu. Leta 1983 pa sem prevzel še mešani pevski zbor »Viktor Parma« v Krškem, ker je diritent Adolf Moškon odšel na novo dolžnost.« DL: Kako pa je pri nas organizirano izobraževanje za amaterske zborovodje? Avsenak: »Povedati moram, da glasbena šola sama po sebi za vodenje pevskega zbora ni dovolj. Da ti teorijo, vendar to za dirigenta ni dovolj. Jaz pa sem že od nekdaj čutil močno nagnjenjedozborovskega petja. Že v glasbeni šoli sem obiskoval pouk solo petja. Na seminarje za zborovodje v Celju pa sem hodil že prej, preden sem sploh imel svoj zbor. Skratka, nekaj pred izobrazbe sem imel že prej, preden sem stopil pred zbor. Sicer pa grem najmanj dvakrat na leto na seminarje v Ljubljano. Ko sem bil prvič na takem seminarju, me je bilo po malem kar strah. Čutil sem, da imam premalo izkušenj, zato pasem predavanja kar požiral. Inše danes pomeni tak seminar pomembno obliko nabiranjaznanja. Žal pa pri nas razpolagamo z dokaj zastarelo literaturo za zborovsko petje, ki izvira še iz čitalniških časov. Mislim, da bi jo morali posodobiti. Poleg tega, da redno hodim na seminarje, se veliko izobražujem tudi sam. Ko je sestra Meri študirala v Ljubljani, sem predelal vso njeno literaturo, vso harmonijo in kontrapunkt. Še vedno gojim željo po študiju na glasbeni akademiji, a kaj ko mi vedno zmanjka časa. Pravzaprav bi se moralo v tem primeru vse korenito spremeniti. Vsekakor bi moral opustiti vso svojo dejavnost, jaz pa bi težko pustil oba pevska zbora na cedilu.« DL: Je petje, predvsem množično, samo slovenska nacionalna posebnost? Avsenak: »Petje samo ni kakšna nacionalna posebnost. Vendar pa smo nekaj posebnega zaradi večglasnega petja, saj je znano, da Slovenci ne prenesemo enoglasnega petja. Vendar pa me pri nas boli nekaj drugega. Petja narodnih pesmi je vse manj, zelo malo ljudi zna pesmi v celoti. Do konca osnovne šole še nekako gre, v srednji šoli pa se preseka in potem mladi pozabijo narodne pesmi. Raje pojejo angleške.« DL: Slovenci smo ponosni na naša pevska srečanja. Tu se manifestira privrženost dozborovskega petja, kaj vi menite o teh srečanjih? Avsenak: »Zgrešeno bi bilo trditi, da taka pevska srečanja poznamo samo pri nas. Tudi v tujini jih imajo, vendar pa so bolj tekmovalne narave. Tudi odnos do zborovskega petja je drugod boljši, pevci, ki so pripravljeni amatersko peti v pevskem zboru, so zelo cenjeni. Če bi se mi, na primer, primerjali z Madžarsko, potem skoraj ne bi smeli reči, da je pri nas zborovsko petje cenjeno. A pustimo to. Lahko pa rečem, da je srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični praznik vseh slovenskih zborovskih pevcev. Vsakdo, ki ga vidiš tam, je pevec. Tam me vedno znova obide čudovit občutek, kakor dasmo vsi bratje. Injazmislim.daljudje prihajajo pet všentvid zaradi tega občutka, ne pa zaradi TV, ki sicer čez leto povsem prezre zborovsko petje. Podobno pa je tudi v Šentjernej u, kjer se srečajo pevski okteti.« DL: Amatersko kulturno delovanje vzame veliko prostega časa, marsikdaj nalete pevci tudi na težave v svojem delovnem okolju? Avsenak: »Vsak dan najmanj dve uri prebijem na vajah, če odštejem priprave in vožnjo na vaje. V ponedeljek in četrtek sem v Krškem, v torek in petek v Brestanici, v sredo v Šentjerneju, vmes pridejo še nastopi, oktetovci pa bi radi vaje tudi ob sobotah. Reči moram, da je tak tempo kar težko zdržati, saj vodenje zborov vzame veliko energije. Ko pridem iz službe (Avsenak zelo vestno izpolnjuje svoje delovne dolžnosti, op. pis.), se začnem pripravljati na vaje in za kakšno drugo delo nisem, ker me vrže iz koncentracije. To, kar počnem jaz, je že zdavnaj preraslo amatersko kulturno delo, ki ga nekateri pojmujejo kot nekakšen hobi. Tune gre več za to, da na vaje grem, če se mi da, sicer pa ne. To je odgovorno delo, saj me čaka 50 ljudi. Na vaje moram priti svež, dobro pripravljen, celo dobre volje. Pevski zbor je kot živ organizem, ki takoj začuti, kadar je s pevovodjo kaj narobe. In če je narobe, propade lahko vaja ali celo nastop.« DL: In kakšno je denarno nadomestilo za vaše razdajanje? Avsenak: »Najprej moram povedati, da zame denar sploh ni bilnikolimotiv. Inčežedobimdenar.sotozgolj simbolične vsote, nekaj omembevrednegadobimleod Šentjernejskega okteta. Največjo nagrado mi pomeni, kadar moji pevci zapojejo tako, kakorznajo, da nastop uspe.« DL: Ali ste dobili druga, moralna priznanja? Avsenak: »Ob letošnjem kulturnem prazniku sem dobil srebrno Prešernovo plaketo krške ZKO.« DL: Kako pa sprejemajo vašokulturniškodejavnostv SOP, kjer ste zaposleni? Avsenak: »Zavedam se, da živim v okolju, ki se ne ukvarja s poslom, s kakršnim se jaz. V SOP skoraj ni kolega, ki sploh obiskuje kulturne prireditve. Turneje tako rekoč sram, da se ukvarjam s kulturo, jaz sem v svojem delovnem kolektivu črna ovca. Pa svojih kolegov ne obsojam, ker nisem kulturniški fanatik, dovolj bi že bilo, ko bi ne biloposmeha.« DL: S pevskima zboroma, ki ju vodite, ste dosegli že veliko, zagotovo pa imate še večje ambicije? Avsenak: »Za oba pevska zbora si ne bi upal trditi, da sta med najboljšimi v Sloveniji. Zato imamo željo, da bi zbora tako napredovala in se udeležila tekmovanja pevskih zborov v Mariboru. Računamo, da bomo do naslednjega leta toliko napredovali. Čutim, da bi se to dalo doseči. Da pa se bom obema pevskima zboroma še bolj posvetil, bom moral zapustiti Šentjernjeski oktet. Zelo veliki prijatelji smo bili in za ta korak sem se odločil zelotežkegasrca, atakih naporov, zlasti pa vožnje v Šentjernej, ne prenesem več. V Posavju razmišljamo tudi o tem, da bi ustanovili šolo za pevovodje, ki jih zelo primanjkuje. T ega podjetja sena-meravamo lotiti s sodelovanjem vseh glasbenih šol v Posavju. Ker sva malo prej govorila o nagrajevanju, naj povem še tole anekdoto, ki mi jo je povedal eden izmed znancev. Fantje so peli vgostilni, pa negostilniško, ampak prav lepo in ubrano. Temu mojemu znancu se je to zdelo čudno, pa jih je malo bolje pogledal. Spoznal je, da so sami moji pevci. Vidite, to je največja nagrada zame, to je največja ambicija.« DL: Slišati je bilo, da ste imeli težave pred gostovanjem v Obrigheimu v ZR Nemčiji. Zdi se, da zbora delita usodo z vami? Avsenak: »Zveza kulturnih organizacij dobi tako malo denarja za amatersko kulturno dejavnost, da je to prav smešno. Oba pevska zbora, ki ju vodim, dobita na leto okoli 150.OOOdinarjev.Nasrečoimajovzdruženem delu razumevanje za naše delo. Vendar večno ne bomo mogli čakati na to, da bodo v združenem delu dobre volje. Mislim, da bi morali pomoč pevskim zborom drugače organizirati. Nasploh pa bi se moral odnos dc zborovskega petja spremeniti.« PRIZNANJA Ob jubilejnih prireditvah, ki so potekale s pomočjo prizadevnega organizatorja in hkrati ' predsednika orkestra Milenka Vladiča, je orkester prejel plaketo DO Djuro Salaj, zlato plaketo KS Krško in plaketo občine Krško. DirigentDragoGra- ! dišek je bil za svoje prizadevnodeloz orkestrom na- i grajen s plaketo DO Djuro Salaj in z bronasto j plaketo KS Krško, članom orkestra so podelili Gal- { lusova priznanja in orkestrova priznanja za okrogle 1 obletnice. Za tridesetletno zvestobo orkestru sta J priznanje dobila Rudi Dimc in Franc Ban, za petin- ; dvajset let dela pa so priznanja prejeli: Vid Cizerle, ! Milenko Vladič, Milan Dobršek in Miha Letnar. Priznanja za staž v pihalnem orkestru sodobili: za 30 let Rudi Dimc in Franc Ban, za 25 let Vid Cizerle, 1 MilenkoVladič, MilanDobršekinMihaLetnar,za20 let Drago Letnar, za 15 let Jože Turk, Ivan Levičar, j Jože Horvat, Branko Horvat, Zvone Glas, Bojan | Dimc, Milan Glas, Jože Volčanjšek, Drago šribar, Aleksander Vaš in Dane Oštir, za 10 let pa Bodan j Žnideršič, Jože Gabrič, Franc Arh, Srečko Volk, Matjaž Voglar, Ivan Učanjšek, Jože Kovač, Boris Bizjak, Igor Dimc in Igor Jovanovič. Zveza kulturnih organizacij Krško je podelila 35 članom pihalnega orkestra Gallusova priznanja: zlato so dobili Vid Cizerle, Milan Dobršek, Milenko j Vladič, Miha Letnar in Jože Šeško, srebrno Dane i Oštir, Branko Horvat, Zvonko Glas, Jože Horvat, Niko Rojnik, Drago Šribar, Milan Glas, Bojan Dimc j in Jože Volčanjšek, bronasto pa Aleksander Vaš, 1 Stane Dornik, Bogdan Žnidaršič, Boris Bizjak, , Ljubomir Kovač, IgorDimc, Igor Jovanovič, Robert Umek, Metod Vodeb, Jože Zorenč, Andrej Vodeb. Filip Umek, Milan Kostič, Damjan Kostič, Tadej ! Budna, Brigita Glas, Liljana Mastikosa, Blaž Iskra, i Anton Troha, Tatjana Mastikosa in Bojan Punter. j Breda Dušič, Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško številka žiro računa: 51600-620-16-373- ■ 80070-2818/59 ga moraš prenesti tudi na glasbenike. Če sam nimaš tega v sebi, tudi oni ne bodotakoprizadevni. Moj delovni čas ni od šestih do dveh, raztrgan je na dele, tudi na sobote, nedelje in praznike.« Vaš pokrovitelj je Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško. Kakšno je vaše sodelovanje z njim? Gradišek: »S strani pokrovitelja imamo izredno materialno in moralno podporo. Redkokateri orkester ima te zadeve tako dobro urejene. Tovarna celuloze in papirja nas po svojih možnostih podpira vsestransko Tudi to je eden izmed razlogov za naš uspeh. Seveda pride tudi do problemov, saj jevsak dinartežko izbrskati. Posebno zadnji dve leti smo zaradi prenizke prispevne stopnje v zaostanku z nabavo instrumentov Zdaj potekajo dogovori, da bi se stopnja prispevkov povečala, saj bi tako zagotovili ustrezno financiranje popravil, nabave, rezervnih delov, olja za vzdrževanje in dragih instrumentov iz uvoza.« BREDA DUŠIČ Tridesetletnica ORKESTER BREZ PROSTIH SOBOT IN NEDELJ člani krškega pihalnega orkestra so s slavnostnim koncertom, ki je bil 29. maja v Delavskem kulturnem domu Edvard Kardelj Krško, zaključili tri desetletja trdnega dela, z veliko pripravljenostjo in kakovostno predstavo pa so poslušalcem pokazali visok nivo igranja. Ideja o ustanovitvi pihalne godbe se je porodila leta 1956 ob otvoritveni slovesnosti prvega jugoslovanskega stroja za proizvodnjo roto papirja. Pobudozanakup instrumentov in ustanovitev godbe je dal inž. Vladimir Sega, ki so mu ob obletnici orkestra podelili posebno spominsko priznanje. Od ustanovitve dalje se je orkester redno predstavljal na proslavah, koncertih in drugih prireditvah ter vztrajno napredoval po zaslugi prejšnjega dirigenta Maksa Umeka. številčni in kakovostni vzpon se je stopnjeval, ko je orkestru začel dirigirati profesor Drago Gradišek. Profesor Gradišek je doma iz Raven na Koroškem, kjer je že pri desetih letih začel igrati pri domači godbi. V glasbeno šolo je šel že v drugem razredu Oš. Najprej se je učil klavirja, potem pa še roga. Bil je štipendistŠlovenske filharmonije in jezato po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani (rog) pet let igral pri filharmoniji in hkrati diplomiral na Glasbeni akademiji. Pred enajstimi leti ga je pot zanesla v Krško in od tedaj je njegovo ime pa tudi življenje tesno povezano s pihalnim orkestrom TCP Djuro Salaj Krško. Profesorja Gradiška smo prosili za pogovor. Trideset let Je doba, v kateri se lahko marsikaj spremeni. Če se hoče neka skupina obdržati toliko let, se mora prilagajati času, napredovati. Kakšne so v zadnjem desetletju spremembe v orkestru? Gradišek: »Kosem prišel korkestru.jetaštelleokrog dvajset članov. Izrednega pomena za večjo številčnost orkestra je bil koncert na osnovni šoli, ki je vzbudil že takoj po mojem prihodu zelo veliko zanimanje med učenci, kar jih je tudi privabilo k sodelovanju. Od takrat nimamo problemov z mladimi kadri, število članov je zdaj 71. Orkester ima polno zasedbo vseh instrumentov, posebej za koncerte pa imamosestavljen tudi plesno-zabavni orkester.« Verjetno ste se trudili tudi glede kakovostnega napredka? Gradišek: »Seveda. Uvedli smo izobraževanje za mlade kadre. Naš pouk je od leta 1981 obiskovaloževeč kot šestdeset učencev, od teh j ih v orkestru sodeluje že dobrih trideset. Dva godbenika, FranciArh(poznavna) in Liljana Mastikosa (saksofon), sta že diplomirala na srednji glasbeni šoli, Robert Pirc (klarinet) pa je tudi vpisan nanjo. Tako si zagotavljamo kadre za naprej, poudariti pa moram, da se v naslednjih letih iz praktičnih razlogov številčno ne bomo širili, število učencev bomo na osnovi selekcije celo zmanjšali, zato pa bomo večjo pozornost posvetili kvaliteti. Namesto dvakrat tedenskega individualnega pouka bodo učenci obiskovali pouk štirikrat na teden. Poudarek bomo dali teoretični izobrazbi naših članov in v tej smeri že tečejo pogovori s krško glasbeno šolo, kjer bi mladi lahko dobili vsaj najosnovnejše teoretično znanje za igranje v godbi. V načrtu imamo tudi tečaje za starejše godbenike.« Ali se spremembe v kakovosti kažejo tudi na zvrsti glasbe, ki jo izbirate za izvajanje? Gradišek: »Rekel bi, daje najtežje sestaviti program za orkester. Izbirati moram različne vrste skladb, upoštevati širok spekter—od zabavnedo klasične glasbe, hkrati pa tudi izbrati tiste, ki imajo dober aranžman za tak sestav orkestra, kot je naš. Prilagajati se moramo času in okoliščinam. Ljudje nas najbolj poznajo po koračnicah, himnah inžalostinkah, ki jih slišijo na proslavah, pogrebih. To je naš stalni program, ki ga vsako leto obnavljamo. Na drugi strani imamo še koncertni program, ki ga vsako leto spreminjamo. Nanj se posebej pripravljamo in ravno z njim lahko pokažemo svoje prave zmogljivosti in znanje, sajvanjlahkouvrstimotuditežje skladbe, kot je npr. Slovenski ples št. 8 Antonina Dvoraka. Kljub temu da so koncerti na visokem nivoju in zelo dobro obiskani, nas ljudje s te plati še premalo poznajo.« Gotovo sodelujete tudi z drugimi slovenskimi pihalnimi orkestri. Kako bi ocenili stanje In kvaliteto na tem področju v naši republiki? Gradišek: »Naš orkester sodeluje s številnimi drugimi orkestri. Ob jubilejih si izmenjujemo nastopein tako smo tudi sami ob naši obletnici gostili godbe iz Raven na Koroškem, s Senovega, iz Domžal, Kapel in Radeč ter mažoretke iz Radeč. Vsaka štiri letasodelujemotudi na republiškem tekmovanju, kjer dosegamo lepe rezultate. V jugoslovanskem merilu ni posebnih tekmovanj, saj kvalitetni amaterski orkestri iz Slovenije v glavnem nimajo konkurence. Naš orkester bi uvrstil med boljše od prek sto slovenskih pihalnih orkestrov. Poudariti pa moram, da je s povprečno starostjo 23 let naš orkester še zelo mlad in imašepriložnostzauspehe.Dobadese-tih let, kolikor delam z orkestrom, je prekratka, da bi se že postorilo vse potrebno. Posebno oviro v kvaliteti predstavlja mladost članov, ki je vzrok nestalnosti v naših vrstah. Odhajajo na šolanje v druga mesta, v vojsko, se poročajo, spreminjajo bivališče.« Za seboj imate številne nastope — kar prek šestdeset ste jih imeli v prejšnji sezoni—s tem pa tudi ogromno ur vaj, veliko vloženega dela in odrekanja zasebnemu življenju. Gradišek: »Ljudje potrebujejo nekaj, da jim zapolni prosti čas. Vse večja nujnost dopolnilnega popoldanskega dela jih odvrača od aktivnosti v družbenem življenju. Na srečo pri nas to ni bistveni problem. Naši godbeniki so izredni ljubitelji glasbe, so sami vestni ljudje, ki so pripravljeni vlagati veliko truda in še več prostega časa. Trdno sem prepričan, da nobena amaterska skupina ne dela toliko kot naš pihalni orkester. Za primer naj navedem, da odsredeaprila naprej nismo imeli nobene proste sobote in nedelje. V maju le devet dni nismo bili skupaj, na leto pa smo povprečno skupaj vsak drugi dan. Lahko bi rekel, da smo glede obveznosti že kar nekak polprofesionalni orkester. Vaje imamo po sekcijah (instrumentih) in skupno. Vsak ima tako po dve vaji tedensko, pred nastopi tudi do štirikrat na teden!« Verjetno se morate tudi vi kot dirigent marsičemu odreči? Gradišek: »Če imaš glasbo rad, potem vseteče, kot je treba, brez ljubezni do takega dela pa ni pravih uspehov. Treba je ogromno zagnanosti in navdušenja, ki priloga dolenjskega lista Zlet bratstva in enotnosti KAKO SO SE SLOVENCI TEPLI ZA BOSANCE Od devetnajstega zleta bratstva in enotnosti, te največje prireditve zadnjih nekaj let na Dolenjskem, je minilo natanko mesec dni. »Najtanjše niti živijo«, pisma s fotografijami potujejo v vsa zletna mesta in se od tam vračajo zzahvafne^sebino. Zlet tako zapušča trdno vez med mladimi in družinami, seveda pasogovoriceozle-tu in okoli njega lahko tudi drugačne vsebine. O zletu smo se pogovarjali s sekretarjem organizacijskega odbora zleta Jožetom Pečnikom, »deklici za vse«, ki je dobrih šest mesecev skupaj s sodelavci snoval to veliko prireditev. • Kako so potekale priprave na zlet? »V organizacijskem odboru, sekretariatu, v desetih komisijah in enajstih podkomisijah je delalo skoraj 180 ljudi iz štirih občin. Se posebej velja pohvaliti vojake iz Bršljina, ki so v pripravah nazlet opravili kar4698 delovnih ur. Delo ni bilo lahko, saj so bili proti zletu tudi nekateri pomembni ljudje na položajih, na koncu pa je le nekako steklo. Kritika velja predvsem telesnokulturnim delavcem, ki so skorajda pozabili, da z zletom praznujemo tudi 100-letnico organizirane telesne kulture v Novem mestu. Več nagajanja kot pripravljenosti za pomoč je bilo tudi s strani občinske konference ZSMS, organov občinske telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij. Tako je nazadnje zlet ostal stvar občinske uprave«. • Precej besed je bilo izrečenih tudi okoli porabljenega denarja. »Celoten predračun je bil 57 milijonov din in ne bo presežen. V tem denarju je vrednost propagandnega materiala 10 milijonov din. Vsa oblačila nastopajočih iz Mladinske delovne akcije ČAS ZANOSNEGA UDARNIŠTVA JE MIMO Lani je v Jugoslaviji delalo na deloviščih 930 mladinskih delovnih brigad, od katerih jih je bilo 186 nepopolnih. Trideset brigad je celo odpovedalo sodelovanje. Medtem ko so bile nepopolne brigade in odpovedi do nedavnega le slovenska posebnost, ugotavljajo zdaj podobno stanje še v nekaterih delih države. Vse kaže, da je nekaj zmotilo brigadirstvo in ga zavilo v tančico vprašanj, kar se je znova pokazalo ob letošnjem začetku mladinskih delovnih akcij. Po letošnjih podatkih so občinske konference Zveze socialistične mladine razen črnomaljske poslale na trase v prve izmene nepopolne delovne sestave. Iz Vrhnike so prispeli na Kobansko le štirje brigadirji, izLaškegavSuho krajino od 4" le 7. Težave s pridobivanjem prostovoljcev je imela tudi novomeška občinska konferenca. V njenem predsedstvu so ob iskanju odgovora glede vzrokov za tako stanje dobili vtis, da prijavljanje na prostovoljno delo opazno zavirajo delovne organizacije od katerih mnoge ne želijo, da bi njihovi delavci odhajali iz proizvodnje v brigade. V\ ečini primerovgrelezaželje, naj nebi odhajali, medtem ko v nekaterih delovnih organizacijah sploh nočejo slišati za kakršnekoli dopuste v podobne namene. Res pa je tudi, so menili v predsedstvu, da nekateri mladinci sami ne želijo v mladinske delovne brigade. Azbest in Trebanjci STROGO NADZOROVANA ZNANA NEVARNOST? »Če hočemo današnjo krizo prebroditi, moramo delati, negovoriti. Z dejanji moramo dokazati, da je možna varna uporaba azbesta. To naj bo naloga proizvajalcev, pa tudi vlad in sindikatov. Uporaba azbesta mora biti kontrolirana. Zato bi bilo nujno ratificirati konvencijo ILO (mednarodna organizacija dela) o uporabi azbesta ob primernih meritvah in kontroli azbestnega prahu in vlaken. Izdelati jetrebaprogramzdravniškeganadzora in zagotoviti varno in čisto delo v rudnikih, tovarnah in povsod v okolju,« je dejal predsednik Azbestnega inštituta, ki ima sedež v Montrealu, na majski 6. konferenci AIA (Asbestos International Association), ta pa je bila nadaljevanje svetovnega simpozija o azbestu in zborovanj o zaščiti pri uporabi azbesta iz prejšnjih let. Ko je na junijski okrogli mizi na Otočcu inž. Betka Travnik z Donitovega inštituta poročala predstavnikom jugoslovanske azbestne industrije o potovanju na konferneco v Montreal, ki se je je udeležilo 280 predstavnikov iz 42 držav, največ iz Kanade, je dejala, da tudi vrsta mednarodnih organizacij (WHO — zdravstvena, ILO, OECD — za gospodarsko sodelov anje in razvoj) priporoča oz. zahteva sistematično kont oli-rano uporabo azbesta. Še več, nekateri celo memjv da je bolje strogo nadzorovati znano nevarnos*, kat or pa po vsej sili uporabljati nadomestke, katerih škodljivost ni znana. Obolenja zaradi azbesta so azbestoza, mesotheiio-ma in druge oblike obolenj, ki pa niso akutna, ampak kronična, največkrat skrita30 in več let. Bolezni, ki so sc pokazale zadnja leta, imajo torej korenine daleč nazaj, ko so bili delavci močno izpostavljeni azbestu in ni bilo nikakršne zaščite. Danes so delavci zelo malo izpostavljeni nevarnostim zaradi azbesta, če so delovna mesta v rudnikih in tovarnah sodobno opremljena in zaščitena. Zagovorniki uporabe azbesta celo trdijo, da je na takih delovnih mestih riziko za rakasto obolenje na pljučih enak, kot če delavec pokadi eno cigareto dnevno! Kadilci so mnogo bolj izpostavljeni pljučnemu raku oz. azbestozi, zato so v mnogih rudnikih in tovarnah že prepovedali kajenje. Statistike in študije so pokazale, da je pri nekadilcu, ki je izpostavljen azbestu, riziko 4 do 5-krat večji, pri kadilcu, ki ni izpostavljen azbestu, je riziko 10-krat večji, pri kadilcu, ki je izpostavljen azbestu, pa je riziko kar 55-krat večji! Za ostale ljudi vokolici, ob uporabi azbesta in azbestnih izdelkov, naj bi bil riziko minimalen, če sploh obstaja. Zaradi odličnih lastnosti imaazbestcelovrstoprakti-čnih namenov uporabe. Sedaj si industrija prizadeva razviti proizvode, ki bi bili varni, četudi-bi vsebovali azbest. Azbest v brizganih izolacijah, v tekstilnih izdelkih in neimpregniranih papirjih je najbolj nevaren. Te oblike proizvodov bi morali opustiti. Azbest, ki je prevlečen oz. impregniran z nekim vezivom (na primer s cementom ali smolami, tosoazbest-cementni izdelki, frikcijski materiali), je manj nevaren, ker pri obdelavi in uporabi ne odpadejo fini delci, ampak večji, ki soobda-ni z neko nenevarno snovjo. Pri obdelavi teh proizvodov bi morali paziti, da se vlakna ne sproščajo v zrak. Vsako orodje mora biti opremljenozvakuumskim odsesovanjem. Obdelava mora biti strokovna. Boljše je uporabljati ročna orodja kot strojna, ker je pri ročnih manj finega prašenja. Še manj nevaren je azbest v tistih izdelkih, kjer je ezan z asfaltom, lateksom ali kavčukom. To so bi- menske strešne kritine, talne obloge, tesnilni mate-' -lli. Z uporaoo primernih orodij, s strokovnim delom, uvedbe vseh varnostnih ukrepov in zaščitnih sredstev bi azbest lahko dalje varno uporabljali. AIA (Mednarodno azbestno združenje) ima nalogo, da svetuje, pomaga in priporoča; tudi vse dosedanje rezultate meritev in metod bi morali ponovno pregledati in proučiti dosedanje delo. Treba je razviti hitrejšo metodo meritev, ment’ vsak dan, delavce pa seznanjati z vrednos- tmi meritev. Zal pa strokovnjaki še vedno niso enotni niti glede velikosti delcev azbesta, ki so nevarni, niti glede dovoljene koncentracije. Predlog, da bi bila koncentracija azbesta nič, je neprimeren, ker je azbest skoraj povsod v našem okolju. Zagovorniki nadaljnje uporabe azbesta navajajo, koliko različnih snovi, tudi karcinogenih, se pravi takih, ki povzročajo raka, uporabljamo. Leta 1935 je bilo izdelano milijon ton kemikalij, letos pa bo proizvedenih 400 milijonov ton kemikalij. Od teh jih je5 do 10 odstotkov škodljivih oz. 150 do 200 karcinogenih. Menijo tudi, da so vlaknine, ki naj bi bili nadomestki azbesta, škodljive, celo še bolj. Tako je že dokazana škodljivost steklenih, keramičnih, mineralnih, fosfatnih in aramidnih vlaken, atapulgita, volasto-nita in ksonatlita. Za dežele v razvoju predstavlja azbest najcenejši material v gradbeništvu in kot kaže, se mu še lep čas ne bodo mogli kar tako odpovedati. Po drugi plati pa se razvitejši Angleži, Švedi, Nemci boje azbesta kot kuge in aidsa. Kot smo zvedeli na okrogli mizi na Otočcu: če slišijo za izdelek iz azbesta, se na hitro »zahvalijo«. Toda povsem se mu tudi ne morejo izogniti, čeprav razviti, kolikor je le mogoče, selijo ekološko vprašljivo industrijo na nerazviti jug. Zal se po raznih pokazateljih in mnenjih ekonomistov in drugih izvedencev tudi Jugoslavija bolj približuje »črnskim« deželam. T udi na pogovoru vodilnih občinskih mož in predstavnikov krajevne skupnosti Trebnje z vodilnoekipoTesnil v Veliki Loki o predvideni proizvodnji azbestnih pletenic v hali GKP v Trebnjem so tekle besede v to smer. Edo Žganjar iz T rima, eden najbolj zagnanih T rebanjcev pri porajajočem se društvu za varstvookoljavTrebnjem, ki ga »ustanavlja«, prav namera Tesnil, da prične proizvodnjo azbestnih pletenic v mestu, je pribil, da ni »črnec« in da to noče biti. Predstavnik Tesnil pajeodvr-nil, da nas včasih obravnavajo še slabše kot »črnce«. Za kaj gre? VTrebnjem so razburile duhove govorice, da nameravajo Tesnila pričeti izdelovati azbestne izdelke v najožjem središču mesta. Po določenem času je na delegatsko vprašanje Novolesovega TAP — 4 le prispel odgovor, s katerim pa zvečine, zlasti v Labodu, niso bili zadovoljni. Matere in mlade družine so se ustrašile namere, da v bližini stanovanjskih blokov, vrtca in šole dobijo ekološko sporno in po mnenju ljudi tudi nevarno proizvodnjo. Do prihodnje seje občinske skupščine, ki bo sredi julija, so terjali od Tesnil popolnejše strokovno mnenje. Medtem so Tesnila že namenila v prenovljeno halo rabljene stroje zahodnonemškega partnerja, nekaj opreme je izdelal SOP Krško. Stali soz montažo vred nekaj čez 250.000 mark. Po pogodbi za 5 let naj bi za kilogram azbestnih pletenic, ki jih bodo »spredli« iz azbestnih niti (prav tako jih bo zagotovil Nemec), dobili 11 in pol marke plačila. Obetajosi dober devizni zaslužek in predvsem naj bi se v Tesnilih oborožili z novo tehnologijo, ki omogoča čez čas tudi uporabo neazbestnih materialov. Obstrojih naj bi zaposlili še 25 delavcev in tako občini pomagali rešiti težaven položaj delavcev tozda Gradbeništvo GKP. Tako menijo na izvršnem svetu v Trebnjem. Po zagotovilih bodo uporabljeni precej strožji zahodnonemški standardi dopustnosti onesnaževanja. To naj bi bilo neznatno, ker bo potekal »mokri« tehnološki postopek, zaprti stroji so povezani z odsesovalno napravo prek filtra z okrog 100 litri vode, kjer naj bi se delci azbesta zaustavili. Po besedah direktorja Tesnil Toneta Hočevarja gre za miligrame azbesta, Ciril Logar pa je dodal, da je na trebanjskem smetišču več azbesta. Krajani Trebnjega pa vse to dogajanje okoli azbesta komentirajo, da je nesprejemljivo, ker je proizvodnja prišla v mesto čez neč, ne da bi odgovorni poskrbeli za pravočasno informacijo. Razumejo, da so Tesnila paradni konj trebanjskega gospodarstva, toda zanj nočejo plačati previsoke cene, še manj pa dovoliti, da bi bilo ogroženo zdravje ljudi. V Tesnilih odgovarjajo, da dokler ne bo ustreznih dovoljenj, ne bodo pričeli proizvodnje pletenic v Trebnjem, še prej bodo opravili meritve vsebnosti azbesta na križišču pred občfno in še kje, kajti po nekaterih podatkih lebdi na naših cestah okoli 600 ton azbesta od izrabljenih zavornih oblog. Vsekakor pa bodo na zboru krajanov, nekakšni tribuni o azbestu in načrtovani proizvodnji pletenic v Trebnjem, drevi, v četrtek ob 20. uri v trebanjskem kulturnem domu gotovo spet tudi razna neprijetna vprašanja. Če bo dialog strpen in kulturen, pa je odvisno od obeh strani. Največ pa od tistih, ki včasih kar preveč zviška zagovarjajo podjetniški in »občinski interes«. PAVEL PERC dolenjske regije so veljala prek 21 milijonov in ostanejo v lasti nastopajočih. Kupili smo tudi nove obleke novomeškim godbenikom, zastave in še marsikaj, kar bo ostalo skrbno varovano za druge prireditve. Največ denarja iz drugega žepa je zahtevala rekonstrukcija stadiona in njegove okolice. Končna cena opravljenega dela je okrog 770 milijonov din. Zbrana je le dobra polovica potrebnih sredstev, ostalo smo plačali s premostitvenimi krediti, ki jih je potrebno takoj vrniti. Tartanska prevleka bo morala žal počakati lepših dni, saj bi za dokončanje celotne investicije potrebovali še 300 milijonov din. Če bi z deli nastadionu pričeli leto dni prej, bi bilo na voljo več časa in lepšega vremena, da bi bila dela dovolj kvalitetno opravljena. Brez pridnih rok vojakov bi bil prenovljeni stadion na zletu videti kaj klavrno. Veliko denarja se je potopilo tudi v morju stroškov pri nabavi, prevozu in polaganju travne ruše, ki sojo prepel javali iz Bosanskega Grahova«. • Veliko pripomb je bilo tudi glede informiranja. »Res je, ^gk in televizija zletu nista bila preveč naklonjena. Televizija je posnetek z zletne prireditve pokazala šele po ostri intervenciji, pa tudi Dolenjski list se pri pripravah na to največjo prireditev ni najbolje pokazal. Zlet je manifestacija, ki bi zagotovo zanimala 60.000 ljudi iz 50 občin sedmih zletnih območij. Dru- gače kot slovenski novinarji so se pokazali novinarji iz jugoslovanskih listov. O zletu je pisalo v 30 časopisih, več prispevkov pa je bilo tudi na radiu in televiziji«. • Je kakšen dogodek naredil na vas poseben vtis? »Na Grmu smo pri razdeljevanju mladincev novomeškim družinam slišali tudi tele besede predstavnika iz Bihača:« Pa ljudi, vidite, Slovenci setukuza Bosance«. Resnično, veliko ljudi seje razočaranih vračalodomov. Mnoge mlade, ki so bili namenjeni njim kot gostiteljem, so raje poslali v vojašnice, internat in še kam drugam. Tako je velika žalost zaobjela tudi gostitelje iz Stopič, ki so mladim iz bratskih republik pripravili pravo ,fešto‘, ostali pa so sami. Ne nazadnje so bile zaradi takšnih nerazumljivih odločitev pripombe tudi s strani gostujoče mladine, ki ježelela, da bi se bratstvo sklepalo po domovih. Bili so primeri, ko so se ljudje vozili po mlade v Črnomelj in se vračali s praznimi vozili. Zaman so stali tudi pred vrati vojašnice. Mislim, da so se vsi tisti, ki so sprejeli mlade v svoje družine, nadvse potrudili, da jim bo ostalo bivanje v Sloveniji še dolgo v spominu. Posebno v nedeljo dopoldan je bilo videti vse polno .povečanih družin' na Trški gori, Otočcu, v šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, nekateri pa so mladim iz zletnih mest pokazali Novo mesto in okolico tudi iz zraka«. Prva dva razloga se da opravičiti z naravo proizvodnih procesov, v katerih težko nadome.stijo manjkajoče delavce, čeprav je najbrž posredi tudi denarno nadomestilo za nekoga, ki ga ni tu. Tretji vzrok postane razumljivejši spričo družbene stiske, v kateri lahko šolarji z dijaškimi in študentskimi štipendijami drobijo največ le osušene kose kruha, za maslo pa morajo zaslužiti sami med počitnicami. Vendartunegrezanema-riti namigov, da je nenaklonjenost do mladinskega prostovoljnega dela v veliki meri zrasla iz v zadnjem času močneje izražene težnje po prevrednotenju veljavnih družbenih vrednot. Če so takoj povojni brigadirji sami cenili disciplino v brigadah in uniformiranost v brigadah, so danes pripravljeni naakcijisštrajkom razbijati po vojaškem zgledu vpeljan red v naselju in na trasi. Hkrati se brigadirskega dela lotevajo z vse manj prizanesljivo kritičnostjo tekmovalnega značaja. Zdi se, da se ostri protislovje med tekmovanjem in sodelovanjem in da so mladi vse manj naklonjenitekmovanju. Tekmovanje nekateri razlagajo kot breme, ki si ga brigadirji naložijo s prihodom v naselje in si ga vse bolj trdno pripenjajo na hrbet z delom na trasi, s sestavljanjem biltenov, s pesmijo na kulturnih večerih in drugače. Najbrž je res, da so lahko tekmovanja krivična in zaradi tega neprivlačna za mladega človeka: brigadirji šibke zrasti se bojijo zadnjih mest pri krampanju, tisti, ki jim neteče najbolj gladko pisanje, sozaskrbljenizaradi biltenov. V središču vsega pa so točke in ocene, ki prinašajo zveneče nazive in priznanja. Zaradi takega tekmovalnega duha se pri brigadirjih lahko spreobrne vsemogočen občutek pripadnosti bratski skupnosti brigadirjev v zadrto sebičnost in škodoželjnost. Takih pomislekov, ki jih nizajo brigadirji in organizatorji brigad, je še več in bili naj bi vodilo pri ustvarjanju nove podobe mladinskih delovnih akcij. Vendar samo novi veter te vrste še ne bo dovolj. Dejstvo je namreč, da je za akcije odločno premalo družbenega denarja in skupne dobre volje. To najeda vrsto stvari, med drugim trpijo prostočasne dejavnosti. Nekateri sicer ocenjujejo, da bi se morale vsote v te namene občutno zmanjšati, t o naj bi bilo potrebno zaradi tega, ker nekateri sodijo, daje edini vzrok prihoda mladincev na delovne akcije le prostočasno delo. Da gre v resnici še za kaj več, med drugim dokazujejo vrednosti opravljenih del s pogozdovanjem, kopanjem vodovodov, urejanjem cest in drugega. V Suhi krajini bodo brigadirji letos predvido- • Kaj menite o takšnem druženju mladih? »Zlet ni samo množičen nastop na stadionu, je celovitost prireditev, ki težijo kot medzletnaaktivnost, stopnjujejo pa se do zaključnega zletnega nastopa. Koliko lepega je v teh nastopih mladih in kako je na novomeškem stadionu to sprejela mnogoštevilna publika, ste lahko videli. Vse, kar so ob tem doživeli tudi mladi, pa zasenči ves dril stotih in stotih ponovitev zletnih vaj, ki so jih mladi opravili pred zletom. Takšnemu zletu, ki ima več kot štiri desetletja staro tradicijo, je težko menjati vsebino. Zaključni nastop je mogoče le popestriti, s čim, pa naj povedo mladi. Zlet je potrebno doživeti in vsega, kar se je velikega dogodilo v tistih dneh na Glavnem trgu, v novomeški športni dvorani in na stadionu, se ne da kar tako pozabiti in izbrisati«. JANEZ PAVLIN ma opravili za več kot 215 milijonov din vredno delo. Prav tu so brigadirji delali v prvi dekadi prek6.500efek-tivnih ur in močno presegli norme, na udarni dan celo skoraj za 170 odstotkov. To so uspehi, ob katerih se bosta morebiti pri kom prebudila vest in kesanjezaradi skoparjenja z denarjem. Denarja je namreč premalo, čeprav je prišla v Suho krajino že druga izmena. To dejstvo grozi, dase bodo morali brigadirji tudi v bodoče voziti na delovišča le z enim avtobusom in da bo imelo vodstvo akcije tudi poslej na voljo le en službeni avtomobil, čeprav so na zadnji skupščini ZMDA Suha krajina menili, dasta nujnašeen avtobus in osebni avto. Prav na tem sestanku so se zaskrbljeno ozrli še na prazne blagajne za plačevanje zdravstvenega varstva brigadirjev. Morda manjka v enaki meri kot denarja tudi volje, da bi ga nastrgali iz raznih virov. Sicer pa akcija Suha krajina — ostanimo pri njej — teče dalje, čeprav pred začetkom niso izključevali možnosti predčasnega zaključka. Ostaja pa vpeta, skupaj s številnimi drugimi, med krizo in ponovnim razcvetom. Med tema dvema skrajnostma je čas zanosnega udarništva. ki bledi v blišču nove svetinje — denarja in iskanja novih poti za vsako ceno. M. LUZAR Usode KALVARIJA POSLEDNJE KOČEVARKE Legende športa REKORDI SLEPEGA TEKAČA »Čisto jasno se spominjam trenutka, ko sem se odločil, da se bom resno lotil teka. Ko sem bil še v Na-nsenovi šoli za slabovidne v Plumsteadu, sem nastopil v teku na 1 miljo in zmagal s prednostjo okrog 150 metrov. V Londonu je bilo takrat pet šol za slabovidne in imeli smo športni dan na stadionu West London. Preden naj bi tekel 1 miljo, sem nastopil še v teku na 400 m, toda ker sem med vsemi šolarji videl najmanj, sem pri začetku drugega zavoja zgrešil črte, ki so označevale steze. Nenadoma sem pred seboj zagledal črno-belo gmoto vodne zapreke. Zapustila me je vsa odločnost, ker sem se zbal, da bom zadel obnjo. Odločil sem se, da v teku na 1 miljo ne bom nastopil, in fant, ki sem ga premagal na šolskem športnem dnevu za 150 metrov, je pritekel na cilj četrti, le kakih 30 metrov za zmagovalcem. Takoj sem vedel, da bi bil lahko zmagal. Ta misel me je odtlej živo žgala. Zdaj je vse moje življenje podrejeno teku. Preden sem začel teči, nisem v svojem kraju poznal skoraj nikogar, če odmislim tistih nekaj ljudi iz krajevne gostilne, do koder je segalo moje tedanje družbeno življenje. Odkar tečem, sem si pridobil prijatelje po vsem svetu. Srečo sem spoznal, ko sem se vključil v atletski klub, kjer so tekači pripravljeni žrtvovati svoj čas za to, da tudi meni dajo priložnost. Dosegel sem veliko svetovnih rekordov za slepe in osvojil tri medalje na lanskem svetovnem prvenstvu in še tri na olimpijskih igrah invalidov. Rad se pomerim tudi s tekači, ki vidijo, in nikakor ne želim tekmovati le z uro. Ko sem prvikrat zmagal, sem bil neskončno navdušen. To je bilo leta 1983 v VVoodford Grenu, v teku na 3000 m. Vodil me je eden od klubskih tekačev, Glenn Piper. Ker nisva vedela, kaj lahko pričakujeva od nastopa, sva začela na koncu skupine in se postopno prebijala naprej. Glenna sem vprašal, kje sva, a mi ni hotel povedati, ker je mislil, da se bom sesedel, če bom zvedel, da vodim. Dejstvo, da sem premagal tekače, ki vidijo, je bilo zame neznansko pomembno in to se mi je posrečilo še enkrat lani v teku na 1500 m. Večina ljudi pravi, da je prva zlata medalja največje doživetje, zame pa je bila že onstran vrha. Na evropskem prvenstvu za slabovidne, ki je bilo leta 1983 v Bolgariji, sem v zadnjih 300 metrih teka na 1500 m z lahkoto pospešil in brez težav zmagal. Ni bilo tako težko, kot sem pričakoval, da bo. Osvojil sem tri zlate medalje: v teku na 800 m s časom 2:06,0, na 1500 m s 4:27,5 in na 5000 m s 17:13. Treniram vsak dan, zvečer z Vicom Smithom, ki je član atletskega kluba, ali opoldne, med odmorom za kosilo, s sodelavcem Jimom Stelfoxom. Vic je britanski veteranski prvak v teku na 1500 m, Jim pa maratonec s časom 2 uri 40 minut. Z sotekačem sem povezan z vrvico. Zelo težko je najti ustreznega tekača-vodnika. Pomembna stvar je sinhronizacija pa vodnikova hrabrost, da odloča. On mora meni zaupati enako močno kot jaz njemu in vedeti mera, da bom storil tisto, kar mi reče. ____ Vic je izvrsten ne le zato, ker mi posveča toliko časa, ampak tudi zato, ker je izkušen. Imam srečo, da ga poškodbe ne pestijo prav pogosto, kajti če ne more teči, se moj trening prepolovi. Poleti pretečem 65 do 80 km na teden. Moj najhujši trening je 8 x 200 m teka z zelo kratkim odmorom ali pa 4 x 600 m v minut in 33 sekundah s tremi minutami vmesnega odmora. Se nikoli nisem v enem tednu pretekel več kot 110 km, toda če je zima dobra, pretečem povprečno 90 do 110 km na teden. Najpomembnejši enoti mojih zimskih treningov sta fartlek in 16 x 400 m. To so intervalni teki s kratkimi odmori. Ob nedeljah pretečem včasih tudi 30 km v enem zamahu. Moja najljubša disciplina je tek na 800 m, ker trpljenje tekaškega napora najbolje premagujem, če traja okrog dve minuti. Prav nič me ni strah hitro začeti v prvem krogu in potem zdržati stiske drugega. Tako je bilo, ko sem v Brightonu dosegel svetovni rekord 1:59,9. Prvi krog je bil hiter, 57,5 s, in nato je bilo trebe telo le še siliti, da je zdržalo do cilja. Mislim, da bi 1 miljo lahko pretekel v štirih minutah, toda za to bi moral biti moj vodnik sposoben teči 3:50. To pa je posebna ovira že zaradi tega, ker atleti na tej ravni spadajo med deset najboljših na svetu in razmišljajo o svojih karierah. Trener Dava Moorcrofta, John Anderson, pravi, da bi se, če ne bi bil step, lahko potegoval za nastop na olimpijskih igrah. Na krosih sem včasih padel po petkrat ali šestkrat, preden sem prišel do cilja. Leta 1982 sem začel trenirati s Crisom Nevvmanom, trenerjem v medweyskem atletskem klubu, in ko sem z njim nastopil na nekem krosu, mi je zakričal, da je pred nama pobočje. Mislil sem, da se teren spušča, a se je dvigal, in ko sem se zapodil vanj, mi je stisnilo noge, da sem se sesedel. Zadnja leta manj padam, ker sem spoznal proge, po katerih tečemo, in sem tudi precej bolje pripravljen Tudi moji sotekači me zdaj vodijo spretneje in vedo, kaj morajo storiti, da lahko dam vse od sebe. Zaposlen sem v Lloydovi banki. Vstajam ob pol sedmih in na delo se odpravljam ob 7.20. Do najbližje postaje je dva kilometra in pol. Z vlakom sem v Londonu ob 8.50, delati pa začnem pet minut pozneje. Ker sen svoje čase videl in sem oslepel postopoma, sem vajen podzemeljske železnice in potovanja. Vendar sem že doživel nekaj grdih pripetljajev. Nekoč sem se sprehajal po peronu v Herefordu pa mi je pod nogami zmanjkalo tal. Znašel sem se počez na tračnicah. Nekaj minut pozneje je mimo pridrvel vlak. Zdaj imam psa vodnika, ki mi močno lajša gibanje. Poleg čisto očitnih vsakdanjih nevšečnosti slepote sem tudi na stezi v strateško slabšem položaju od svojih tekmecev. Ne le da moram zaradi tekačev, ki mi presekajo pot, krajšati korak, tudi če kdo to stori mojemu vodniku, zgubim ritem še jaz. Toda tek z Vicom je dodatna spodbuda. Če tedaj, kadar imam že čisto lesene noge, začutim, da umira tudi on, vedno najdem še kanček dodatnih moči.” Pripravil: J. P. Črmošnjice so bile več stoletij, vse do začetka druge svetovne vojne, največji kočevarski kraj na dolenjski strani Kočevskega Roga. Pred vojno je bila tu občina, fara, imeli so orožniško postajo, tri trgovine in pet gostiln. Veliko kočevarskih vasi je bilo vezanih na Črmošnjice: Resje, Ribnik, Stale, Smrečnik, Komarnavas, Topli vrh in druge. To je bilo zlasti videti ob nedeljah, ko so Kočevarji iz teh vasi prišli v Črmošnjice k maši in jih je bilo vse polno. T akoj na začetku vojne pa se je vsa stvar povsem spremenila. Kočevarji so se izselili, tako rekoč čez noč so zapustili svoje domove, zemljo, gozdove, kjer so stoletja živeli kot trdna in avtohotna nemška skupnost v osrčju Slovenije. Pripravljeni na prihod Hitlerja in podžgani od njegove propagande so v glavnem z veseljem in pesmijo odšli v svoj Reich. Vendar ne v Nemčijo, ampak v Posavje, ki ga je Hitler po »Blitzkriegu« priključil tisočletnemu Reichu in od koder so takoj izselili slovenske družine. Takoso Kočevarji prišli ssvojega na tuje. Od pravih Kočevarjev sta takrat v Črmošnjicah ostali samo dve ženski s svojima družinama: Medenova in Matkovičeva. Ne ena ne druga nista bili poročeni s Kočevarjem, Medenova s Slovencem iz Notranjske, Matkovičeva pa s Hrvatom. Obe še danes kot edini Kočevarici živita v Črmošnjicah. Lojzka Matkovič prebiva v hiši, v kateri se je pred 80 leti rodila. »Hiša je bila last mojega brata, ki je takrat odšel in je bila kasneje zaplenjena, jaz pa sem jo leta 1953 kupila, kasneje pasmo jopreurediliindanesživim tukaj s svojim sinom in njegovo družino.« Matkovičeva — pred poroko se je pisala Kump—sedobrospominja, ko so v Črmošnjicah delali vodovod in gradili šolo, čeprav ji je bilo takrat komaj štiri leta. Pri hiši se je rodilo deset otrok, samo s kmetijo se tako velika družina ni mogla preživljati, zato so občasno imeli še gostilno, tako imenovani pušen šank, in trgovino z mešanim blagom. »Očeta ni bilo skoraj nič doma, po celo leto je hauziral po Nemčiji, se pravi, da je razne drobnjarije nosil v škatli pred sabo in jih prodajal od hiše do hiše. Domov je prišel samo ob košnji in vsaki dve leti se je rodil otrok. Ko mi je bilo osem let, je umrl oče, deset let zatem pa še mama.« Mala Lojzka je seveda hodila v kočevarsko šolo. »Naredila sem osem razredov, p&ukje bil v nemščini, le eno uro na dan smo imeli slovenščino. V šoli smo se učili v knjižni nemščini, med sabo pasmo govorili samo kočevarsko. Danes le redkokdo še zna kočevarsko. Tudi tisti Kočevarji, ki živijo v Avstriji in Nemčiji in prihajajo sem na obisk, med sabo ne govorijo več po naše, ampak po nemško, in to v narečju, kakršnega govorijo tam, kjer živijo. Jaz znam pa še pravo kočevarsko govorico. Znam pa tudi pravilno nemško, in to govoriti in pisati. Se veliko dopisujem in sev pisavi skoraj ne zmotim. Ko sem jaz hodila všolo, je bilo na šoli kakih dvesto otrok, pa še kočevarski vrtec je bil. Poleg tega so bile kočevarske šole še na Štalah, Lazah in v Vrčicah.« KOČEVARJI SO SE UKVARJALI Z LESOM Čeprav so bile kočevarske kmetije dokaj trdne, življenje v tistih časih le ni bilo lahko. »Kočevarji so se veliko ukvarjali z lesom, vsaka hiša je imela po pet host, delali soškafe, brente, barilce in podobno in to prodajali po semnjih ali zamenjevali za žito, ki v teh krajih ne uspeva. Denarja ni bilo, da bi zaslužila kakšen dinar, sem ob nedeljah, ko je bilo v Črmošnjicah polno ljudi, kelnarila pri Klemenu, v gostilni pri lipi. Za cel dan sem dobila 15 dinarjev, toliko, kot je stalo blago za en predpasnik. Imela sem 12 predpasnikov, vse sem si sama sešila, strašno rada sem šivala in ko mi je bilo 23 let, sem si v Črnomlju kupila šivalno mašino, stala je petjurjev, dote sem imela pa deset tisoč dinarjev in eno njivo. Še danes imam to mašino in še vedno kaj zašijem za demače.« Matkovičeva se šeživospominja prvega avtomobila v teh krajih. »Kupil gajeRauch iz Srednje vasi in je z njim vozil ljudi v Črnomelj. Do Črnomlja je 17 kilometrov, vožnja je stala 17 dinarjev. Pa mu ni šlo, ljudje niso imeli denarja. Kolikokrat sem šla peš v Črnomelj in nazaj!« Kočevarji so bili dokaj zaprta skupnost, v glavnem so se tudi ženili med sabo. »Za tiste iz Komarne vasi so rekli, da se ženijo kot kokoši, samo s sosedi,« se zasmeje Matkovičeva. Nekako so še prenesli, da se je primožila Slovenka, zelo zelo redko pa je bilo, da bi se Kočevar priženil kSIovenki. KumpovaLojzkajebilaenaredkih, ki ni vzela Kočevarja. »Moj mož je bil Hrvat, živeli so v Metliki, potem pa se priselili v Črmošnjice. Njegovoče je bil frizer, prav tako trije sinovi. Vendar sem kmalu ostala sama z dvema otrokoma. Moža so mi 1942 ubili in šele lani sem izvedela, da je njegov grob tu blizu, pod Toplim vrhom. Čudno je to, da je bil takrat, ko so Kočevarji odhajali iz teh krajev, moj mož, Hrvat in priseljenec, še kar za to, da bi šli tudi mi, jaz pa nikakor nisem hotela oditi od doma. Saj še marsikdo ne bi šel, a je bila propaganda tako huda, da se niso upali upreti. Tistim, ki so omahovali, so tudi grozili. Najhujši je bil kulturbundovec Frank, on je bil glavni za te stvari v Črmošnjicah. Tudi mene so silili, naj grem, ampak sama, brez moža. Meni je kar nekaj reklo, da to ne bo dobro. Sedaj, ko pridejo na obisk, pa jadikujejo nad izgubljeno domovino. Kaj bo izgubljena, saj so jo sami zapustili, če ne bi hoteli iti, jih nebi mogel nihče,odtira-ti‘! Eden mojih bratov je pred vojno delal v Nemčiji, med vojno se je zatekel k stricu v Globoko, po vojni pa se je tudi vrnil v Črmošnjice in še danes tukaj živi.« OBSTRELJUJEJO JIH NEMŠKA LETALA Celo vojno je Matkovičeva z otrokoma in moževimi starši preživela v Črmošnjicah. Da se jeza silo preživljala, je imela gostilno, ves čas pa je delala za partizane. »Lado Ambrožič je bil pred vojno nadučitelj na črmo-šnjiški šoli, potem je bil partizanski oficir in je veliko hodil k nam, pa Nikolaj Pirnat, slikar, to je bil zelo dober človek, Adamov Ivan, frizer iz Novega mesta, partizanski intendant, je bil tudi zmeraj pri meni. Jaz sem za partizane nabavljala material, skrbela, da so imeli tobak, sol in take stvari. Po tobak sem hodila k Dergančevi gospe v Semič, ona pa ga je hodila skrivaj iskat na Hrvaško. Ko sem šla nekoč z otrokoma v Občice po sol, bi kmalu izgubili življenje, ko so nas obstreljevali iz nemških avionov. Poleg svoje družine sem skrbela še za tujega otroka. Starše so likvidirali, ostalo je šest otrok, meni so prinesli najmlajšega, pol leta je bil star. Tri leta je ostal pri nas.« Po vojni ko naj bi tudi Matkovičeva s svojo družino zaživela mirnejše in bolj srečno življenje v vasi, v kateri se je rodila in v kateri je ostala, čeprav so jo vsi drugi zapustili, pa se je zanjo začelatrnova pot, prava kalvan-ja, boleča in krivična. Kot da bi ona morala plačati za tiste, ki so poslušali Hitlerja. »Nikoli ne bom pozabila, zima je bila 29. januarja 1946, koso v hišo prišli udbovci. Nič nam niso povedali, za kaj gre. Dali so nam deset minut časa, denar smo lahko vzeli in za preobleč in mene z otrokoma stirali ven. T udi tistega malega, ki je bil pri meni tri leta, nisem smela vzeti s seboj. Pred hišo je stal hlapec, blizu 80 let je bil star. Neka ženska, ki je bila z njimi, je pokazala nanj: ,Ta je tudi Kočevar!' In tako so še njega stlačili v avto. Našega malega posvojenčka je obdržala služkinja, preselila se je v T ravni dol in tam skrbela zanj. še preden so nas odpeljali v novomeške zapore, so udbovci pobrali mast, klobase, cigarete. Osem dni smo bili zaprti v Novem mestu, ne da bi nam kdo povedal, zakaj. Le to sem slišala, da se imamo za to zahvaliti našemu vaškemu predsedniku. Jaz se nisem imela česa bati, saj nisem bila nič kriva. Vzaporu sem dala pazniku listekza uro, ki sem jo imela v popravilu v mestu, da bi jošel iskat. Ta pa je dal listek svojemu šefu in ure nisem nikoli več videla.« NAZAJ SO PRIHAJALE PRAZNE KRSTE Po osmih dneh so Matkovičeve iz Novega mesta odpeljali v Maribor. »Zaprli so nas vstavbo bogoslovja, tam je bilo še ogromno drugih, mislim, da nas je bilo več tisoč. Pol letasmo bili tam. Kakšno življenje, kotvtabo-rišču! Po več deset jih je umrlo vsak dan, bedna hrana, griža je razsajala.« Sin Marjan se spominja, kako so mrtve naložili na tovornjak, nazaj pa pripeljali prazne krste. To je trajalo pol leta. »Potem so nas odpeljali v Dravograd. Tam smo se prvič dobro najedli, za zadnjo večerjo smo dobili golaž in polento. Potem so nas po progi peljali do avstrijske meje, kakih trideset nas je bilo, in nas nagnali čez mejo. ,Zdaj pa pojdite s trebuhom za kruhom!' so nam rekli za popotnico.« Avstrijci so jih prijeli in jih odpeljali v taborišče pri Beljaku. »Nas so dali v slovenski lager, hlapca pa v kočevarski. V kočevarskem lagerju je bil lagerfirer moj svak, kulturbundovec, ki je 1941 odšel iz Črmošnjic. Prišel je k nam insesmejal: .CelovojnostezaTitadelali, sedaj vas je pa v rit brcnil!' Si mislite, kako nam je bilo pri srcu?!« Taborišča so nadzorovali Angleži. Ker je sin Marjan zbolel na pljučih, so ga poslali v otroško okrevališče 150 kilometrov stran od mame in tudi hčerko so dali v drugo taborišče. »Osem mesecev nisem videl mame, kosemsevrnil.menispoznala.tako so me Angleži zredili,« se spominja Marjan. Ves čas, odkar so Matkovičeve odpeljali, si je Božo Matkovič, brat Lojzkinega moža, partizanski kapetan, trudil, da bi jih izpustili, saj niso bili ničesar obdolženi. »Naredil je prošnjo na maršalat, na katero se je podpisalo še sedem partizanskih oficirjev, v kateri je pisalo, da sem ves čas vojnedelalaza partizane. Sam jo jenesel v Beograd. Takrat so bili taki časi, da se je bal, da ne bo prišel nazaj. Ampak pravica je zmagala. Če bi samo še dva dni ostali v Mariboru, pa bi nas dobil ven, tako smo morali pa še leto dni preživeti v taboriščih v Avstriji. Iz tistih taborišč so se izseljevali po vsem svetu, v Ameriko, Kanado, Avstralijo so odhajali. Moja sestra je šla v Ameriko in tudi mi bi lahko šli, kamor bi hoteli. Ampak nas je vleklo domov, še zlasti hčerko. 11. junija 1947 smo se, obloženi z unra paketi, z vlakom čez Jesenice vrnili v Ljubljano. A so nas na železniški postaji spet spravili za žico. Do Novega mesta nas je spremljala policija, potem smo bili končno spet svobodni. PRAVICA JE ZMAGALA Prišli pa smo kot raztrganci. Šest tednov smo živeli pri moževem bratu, ki jebilfrizervDolenjskihToplicah, na dnino sem hodila, da sem dobila nekaj živeža. Ko smo prišli v Črmošnjice, mi je odbornik, tisti, ki je bil kriv naše nesreče, ponudil nekaj denarja, ki da ga imajo za siromake. Pa se je moj svak postavil: .Lojzka ni prišla kot siromak, ampak je prišla nazaj na svoje!' V naši hiši je stanovala že neka družina, takodasmo se v tisti majhni hišici stiskali vsi skupaj. Ko so nas odpeljali, so hišo zapečatili, a mi je nekdo skozi okno ukradel šivalno mašino. Možev brat Božo jo je čez eno leto izsledil v Šentvidu pri Ljubljani in tisti, ki jo je ukradel, je bil kaznovan. Tako jo imam še danes, 57 let po tistem, ko sem jo za 5.000 dinarjev kupila v Črnomlju in še mi prav pride.« Matkovičevi so prišli v povsem izropano hišo. »Gole zidove smo dobili, tudi žlice nismo imeli. Ko so nas odpeljali, so nam vse pobrali, krave, prašiče, vse. Ko smo dobili prve pločevinaste krožnike, smo mislili, da imamo bogastvo.« Lojzka se je zaposlila v menzi državnega posestva. »Nekaj časa sem bila sama in sem kuhalaza60 ljudi. Od štirih zjutraj dopolnočisemdela-la, bila me je sama kost in koža. Zaslužila sem po 2.200 dinarjev na mesec in dobila po 175 dinarjev dokladeza vsakega otroka. Za hrano pa sem plačala po 600 dinarjev za vsakega na mesec.« Potem jedelala na posestvu in še kasneje kot čistilka na gozdni in v šoli. »Šolo sem čistila skupaj 35 let. 2e pred vojno sem bila tam čistilka. Zaslužilasem po 1.000 dinarjev na leto, toliko je takrat stala krava, in tri šolske njive sem lahko obdelovala. Skupaj pa imam priznane 20 let delovne dobe.« REHABILITACIJA IZ BEOGRADA Po nekaj letih je Lojzka odkupila zaplenjeno bratovo hišo. »1953 so jo ocenili na90.000 dinarjev, dali pa so mi jo na kredit, plačevala sem po tri jurje na mesec.« Čez dve leti, leta 1955 je iz Beograda prišel ukaz, da ji morajo povrniti vse, ob kar je bila ob aretaciji pozimi 1946. »Povrniti vse do igle, je pisalo. Dobila sem 200.000 dinarjev odškodnine, a s tem ni bila plačana niti polovica tistega, ob kar sem bila.« Od leta 1968 je Matkovičeva upokojena in dobiva borčevsko pokojnino. »Podpisali so mi sami partizani, ki so me poznali in so vedeli, kaj sem delala med vojno.« In tako Lojzka Matkovič, ki ni hotela s Kočevarji zapustiti Črmošnjic in ki se po hudi krivici, ki ji jo je prizadela nova oblast, ni hotela izseliti v Ameriko, še danes živi v svoji rojstni vasi, v svoji rojstni hiši. V svoji rojstni vasi živita tudi oba njena otroka, sin Marjan in hčerka Slavica, in oba njuna sinova. Slavičin sin si je v tem kraju že zgradil hišo, Marjanov jo gradi sedaj. Lojzka ima tri pravnuke. Po kočevarsko pa govori le še takrat, ko njeni znanci, ki so leta 1941 tako na hitro^n radevoljno zapustiti te kraje, pridejo na obisk in jokajo nad nekdaj njihovo zemljo. A. BARTELJ Q novoles NOVOLES, n. sol. o., TOZD Tehnično energetske storitve Straža pri Novem mestu razpisuje po sklepu DS TOZD TES JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: Zap. št. Naziv 1. pnevm. hidr. pretvornik MARTONAIR tip GOE 860 (6 kom) 2. naprava za vtiskanje žigov 3. črpalka 4. viličar ALLMACAR 5. kopirni rezkarZUCKERMANN 6. nanašalec lepila 7. podstavek vrtalke 8. nosilec za stiskalnico (2 kom) 9. plošča za potapljanje v lakirnici 10. pnevm. cilinder MARTONAIR tip SRM 940 (3 kom) 11. ročna stružnica za les 12. linija za brušenje sedežev SITOMAT — ZUCKERMANN 13. kalorifer 14. priprava za nabijanje veznikov 15. zasun(2kom) 16. liti podstavek črpalke (3 kom) 17. transportna veriga 18. hidravlični cilindri 19. hidravlične cevi 20. rezervni deli Zuckermann 21. mizni rezkar 22. trikotna brusilka 23. naprava za lakiranje veznikov 24. agregat Zuckermann 25. debelinka 26. transporter 27. polivalec laka Burkle 28. prema prikolice 29. podnožje pogona HACKEMAG 30. polavtomatska vertikalna razrezovalka ALPLES 31. avtomatska formatna krožna žaga SCHWABEDISSEN 32. korpusna stiskalnica 33. dvojna prirezovalka 34. nanašalec laka Burkle 35. elektro omarica 36. stroj za brušenje oboda sedeža Zuckermann 37. roka tračne brusilkeSitomat — Zuckermann 38. reduktor 39. agregat Zuckermann — 7 kom 40. vibracijska brusilka FROMIA 41. ventilator 42. ventilator 43. ventilator 44. ventilator 45. ventilator 46. ventilator 47. zobniška črpalka 48. mešalna posoda 49. podstavek ZUCKERMANN 50. položni reduktor SEW 51. položni reduktor G. ELLI 52. rezkalna glava za Carusel BROOCK MOTORS 53. valji tračne brusilke Bogesund — 5 kom 54. tračni transporter 55. mešalec laka — kpl. 56. priprava 57. agregat Zuckermann—3 kom 58. tlačna posoda 59. tlačni regulator pare 60. transportni valji 0 60 x 500 0 60 x 600 61. transportni valji 0 60 x 500 0 60 x 600 62. naprava za mozničenje 63. veriga 64. priprava za Cepljenje palic 65. hidr. cevi in spojke 66. hidr. cilinder 1 =2400 67. dvižna miza 68. zobniško gonilo BAUKNECHT 0,37 KVV/1410 min'1 Izklicna cena 20.000 din (1 kom) 5.000 din 6.000 din 200.000 din 2.500.000 din 20.000 din 5.000 din 16.000 din (1 kom) 180.000 din 20.000 din (1 kom) 300.000 din 8.000.000 din 100.000 din 6.000 din 20.000 din (1 kom) 2.000 din (1 kom) 3.000 din 3.000 din (1 kom) 5.000 din 10.000 din 1.000.000 din 15.000 din 50.000 din 1.000.000 din 2.000.000 din 200.000 din 300.000 din 80.000 din 15.000 din 3.000.000 din 6.000.000 din 300.000 din 800.000 din 1.800.000 din 400.000 din 450.000 din 250.000 din 100.000 din 1.000.000 din (1 kom) 2.500.000 din 350.000 din 300.000 din 150.000 din 150.000 din 150.000 din 150.000 din 100.000 din 150.000 din 20.000 din 100.000 din 150.000 din 250.000 din 20.000 din (1 kom) 100.000 din 100.000 din 50.000 din 20.000 din (1 kom) 20.000 din 50.000 din (1 valj) 1.000 din (1 valj) (1000 din) 50.000 din 10.000 din 2.000 din 1.000 din (1 kom) 2.000 din 10.000 din 20.000 din 69. zobniško gonilo BAUKNECHT 0,37 KVV/1410 min'1 70. položno gonilo POLYMOTOR 200 W/2000 min-1 1 :19 71. zobniško gonilo BAUKNECHT 0,37 KVV/1410 min’1 72. položno gonilo S.I.T.I. 0,33 KVV/1400 min'1 1 : 80 73. položno gonilo (brez EM) 74. ohišje zobniškega gonila 75. ventilator SIEMENS 2 kom 76. zobniška črpalka KRICHT (brez EM) 77. hidr. črpalka PRVA PETOLETKA 78. vibratorTIBA 0,28 KVV/3000 min'1 79. reduktor (brez EM) 80. dvižna miza 81. voziček — dvigos 82. ventilator za zračenje 83. lupilni stroj BRAUN 84. pretočna brusilka TAGLIABUE 85. sušilni kanali lakirnice 86. 87. 88. 89. pocinkane cevi, kolena, segmenti raznih dimenzij 1 m2 pocinkane plošče 1 kom ventilator — 2 kom 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. elektromotor RADE KONČAR 15 KVV/1650 min'1 RADE KONČAR — el. m. 10 KVV/1440 min'1 elektromotor 11 KW el. m. RADE KONČAR 8 KVV/1440 min1 el. m. SEVER 11 KVV/1460 min"1 el. m. SEVER 11 KW/1456min'1 el. m. ENERGOINVEST —VARNOST 3.7 KVV/710 min'1 el. m. ENERGOINVEST —VARNOST 3.7 KVV/710 min1 el. m. ENERGOINVEST —VARNOST 0,75 KVV/915 min'1 el. m. ENERGOINVEST —VARNOST 0,75 KVV/915 min'1 el. m. LOHER 1 KVV/1410 min’1 100. el. m. LOHER 1 KVV/1410 min'1 101. el. m. LOHER 1 KVV/1410 min'1 102. el. m. SEVER 5,5 KS/2886 min'1 103. el. m. ASEA 7,5 KW/ 104. el. m. SEVER 55 KVV/1480 min'1 105. el. m. RADE KONČAR 28 KVV/1470 min'1 106. el. m. RADE KONČAR 28 KVV/1470 min'1 107 el. m. SEVER 7,5 KVV/953 min'1 108. el. m. BONANI 0,37 KVV/1400 min'1 109. elektromotor BAUER 0,37 KVV/1330 min'1 110. el. m. VARVEL 0,37 KVV/1400 min'1 111. el. m. ASEA 0,37 KVV/1400 min'1 112. el. m. BAUKNECHT 0,37 KVV/1410 min'1 ' 113. el. m. MEZMOHELNIZEO.37 KW/1370min'1 114. el. m. MGM 0,5 KVV/1405 min'1 115. el. m. CARPANELLI 0,185 KVV/1380 min'1 116. el. m. MEZMOHELNIZEO.37KW/1370min'1 117. el. m. CARPANELLI 0,185 KVV/1380 min'1 118. el. m. BBC 0,37 KVV/1400 min'1 119. el. m. BBC 0,37 KVV/1400 min'1 120. el. m. CARPANELLI 0,185 KVV/1380 min'1 121. el. m. VARVEL 0,37 KVV/1400 min'1 122. el. m. RADE KONČAR 3 KVV/1400 min'1 123. el. m. BAUKNECHT 7,5 KVV/2890 min'1 124. el. m.5KW 125. el. m. 15 KW/964 min'1 126. batni kompresorTRUDBENIK Doboj, tip. EK 10, vodno hlajenje, letnika 1967, obnovljen 1985, zmogljivosti 9,2 Nm3/min, delovni tlak 7 bar, s pog. mot. 60 kW ter vodnim hladilnikom izklicna cena elektromotor OPS 40/4 55 kW,1450 0/min izklicna cena elektromotor OPS 30/2 50 kW 2950 0/min izklicna cena elektromotor oblika B3,11 kVV 900 0/min kovinska cisterna vol. 6 m3 0 160x3.700 pločevinasta cisterna 0 500x3700 kombi IMV 1600, leto proizv. 1980 — vozen tovornjak ZASTAVA 645 — nevozen viličar INDOS, nos. 2,51 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 10.000 din 5.000 din 20.000 din (1 kom) 10.000 din 2.000 din 20.000 din 20.000 din 50.000 din 100.000 din 5.000 din 8.000.000 din 8.000.000 din 10.000 din (1 kom) 5.000 din 5.000 din 300.000 din (1 kom) 100.000 din 100.000 din 100.000 din 100.000 din 100.000 din 100.000 din 100.000 din 100.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 100.000 din 450.000 din 300.000 din 300.000 din 200.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 50.000 din 100.000 din 100.000 din 400.000 din 900.000 din 60.000 din 60.000 din 70.000 din 32.500 din 10.000 din 500.000 din 1.200.000 din 1.600.000 din Licitacija bo v torek, dne 14. 7.1987, ob 8.00 uri v Straži v upravni zgradbi TOZD TES. Ogled osnovnih sredstev je možen v ponedeljek, 13.7., od6. do 14. ure, v torek, 14.7.1987 1 uro pred licitacijo. Polog kavcije v višini 10% je treba plačati pri blagajniTOZD TES 1 uro pred pričetkom licitacije. Nakup osnovnih sredstev je po sistemu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupnino je treba vplačati ob prevzemu, ki mora biti opravljen do 18. 7. 1987, sicer vplačana varščina ostane prodajalcu. Prometni davek plača kupec. Informacije dobite po tel. (068) 84-530, int. 252 ali 84-638. 571/21 CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, Ljubljanska 8, komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. vodja nadzorne službe Pogoji: visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit in izpit iz VD. 2. snažilka Pogoji: končana ali nedokončana osnovna šola. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v petnajstih dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, DSSS, Ljubljanska 8, 68000 Novo mesto. izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu 573/27 sklepov komisije za delovna razmerja. Iskra ISKRA ELEMENTI TOZD UPORI ŠENTJERNEJ objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo brusilnega stroja za zunanje okroglo brušenje TIP AFB/UFB od proizvajalca »Livnicaželjeza i tempera Ki-kirtda«. Brusilni stroj je v dobrem stanju. Izklicna cena je 4.500.000 din. Licitacija bo v torek, 14. 7. 1987, v Iskri TOZD UPORI Šentjernej ob 12. uri. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10% varščino na blagajni DO. Prometni davek ni vračunan in ga plača kupec. ČRNOMEU DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD KOMUNALA objavlja JAVNO DRAŽBO nepremičnin, na Zadružni cesti v Črnomlju, in sicer zemljišče pare. št. 293/3, stavbišče v velikosti 1414 m2, z naslednjimi objekti: — lesena lopa (skedenj) s površino 117,45 m2, — stara mizarska delavnica s površino 168,48 m2, — garaža, skladišče in pomožni prostori s površino 174,30 m2, — garaža skladišče, odprta hala s površino 222,95 m2. Prodajni pogoji: Izklicna cena zgornjih nepremičnin znaša 30.900.911.—din. Pravico do sodelovanja na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javnedražbenakažejojamstvov znesku 10% izklicne cene na žiro račun 52110-601-13320 pri SDK Črnomelj. Kupcu bo jamstvo upoštevano v ceni, vsem drugim pa takoj vrnjeno. Javna dražba bo v ponedeljek, 27. 7.1987, ob 10. uri na sedežu TOZD KOMUNALA na Belokranjski cesti. Nepremičnine, ki so naprodaj, so na ogled vsak delovnik od 7. do 14. ure. Javna prodaja bo potekala po načelu »videl — kupil«. Naknadne reklamacije ne pridejo v poštev. Prepis nepremičnin na kupca je mogoč takoj po nakazilu celotnega zneska. Stroške prepisa prevzame kupec. V prodajni ceni ni upoštevan prometni davek. DEŽURNE PRODAJALNE OB SOBOTAH DO 19. URE OD 1. 7. do 31.12.1987 V NOVEM MESTU MERCATOR — Standard — Potrošniški center Ločna —15. 8., 24.10., — Potrošniški center na Zagrebški —22.8.,31.10., EMONA—Dolenjska TOZD Engro-detajl — Market Drska — 29.8., 7.11., — Samopostrežba pri mostu — 5. 9., 14.11., — Market Ljubljanska —12.9., 21.11., — Market Ragovska — 11.7., 19. 9., 28.11., — Market Cesta herojev — 18. 7., 26.9., 5.12., — Market Kristanova — 25. 7., 3.10., 12.12., — Samopostrežba Šmihel — 1. 8., 10.10., 19.12., MERCATOR-KZ Krka TOZD Oskrba — Blagovnica Žabja vas — 8.8., 17.10., 26.12., V ŠENTJERNEJU MERCATOR — Standard Samopostrežba —10.7., 1.8., 15. 8., 29. 8., 12. 9., 26.9., 10.10., 24.10.,8.11., 21.11.,5.12., 19. 12. EMONA — Dolenjka Market — 11.7., 25.7 ,8.8., 22.8., 5.9., 19.9.3.10., 17.10., 31.10., 14.11., 28.11., 12.12., 26.12. V DOLENJSKIH TOPLICAH M-KZ Krka, prodaj. Vrelec — 18. 7., 1. 8., 15.8., 29.8., 12.9., 26.9., 10.10., 24.10., 7.11., 21.11., 5.12., 19.12. M-Standard, prodajalna Rog — 11.7., 25.7., 8.8., 22.8 ,5.9., 19. 9., 3.10., 17.10., 31.10., 14.11., 22.11., 12.12., 26.12. V ŽUŽEMBERKU EMONA-Dolenjka Market — 18.7., 1.8., 15.8., 29.8., 12.9., 26. 9., 10.10., 24.10., 7.11., 21.11., 5.12., 19.12. M-KZ Krka — 11.7., 25. 7., 8. 8., 22. 8., 5. 9., 19. 9., 3.10., 27. 10., 31.10., 14.11., 28.11., 12.12., 26.12. V STRAŽI M-KZ Krka —18.7.,1.8., 15.8., 29.8., 12.9.,26.9., 10.10.,24. 10..7.11..21.11..5.12., 19.12. EMONA-Dolenjka Market — 11.7., 25.7., 8.8., 22.8.,5.9 ,19. 9., 3.10., 17.10., 31.10., 14.11., 28.11., 12.12., 26.12. TRGOVINE Z ŽIVILI BODO OB DELOVNIH SOBOTAH: 1. 8., 5.9., 3.10., 7.11., 5.12. odprte do 15. ure, ostale sobote pa do 13. ure. 566/27 Zbor delovne skupnosti Računovodski biro Kočevje razpisuje prosto delovno mesto INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA OZD Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja šola ekonomske smeri in 4 letadelovnih izkušenj ali — srednja šola ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj Kot enakovredna izobrazba se šteje VŠI oziroma SŠI, priznana po samoupravnih aktih podjetja. — da je strokovno usposobljen za to delovno mesto — da ima organizacijske sposobnosti, ter je moralnopolitično neoporečen Delo se združuje za 4 leta. Stanovanja ni. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh na naslov. RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE, LJUBLJANSKA C. 8, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Razpisna komisija ne bo obravnavala vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila, ki jih zahteva razpis. 570/27 12U1 priloga dolenjske I iz izložbe MARKOV EVANGELIJ Roman Markov evangelij, ki je nedolgo tega izšel pri Cankarjevi založbi, predstavlja preokretnico v ustvarjanju slovenskega pisatelja jn esejista Marjana Rožanca. Kot je izjavil avtor sam, se z njim odmika °d pisateljevanja, ki ga je močno obarvala avtobiografija, in začenja z »bolj sproščenim« pisateljevanjem. Markov evangelij je sorazmerno novo besedilo, pisatelj gajenapisal V* & pred tremi leti, vendar pa ima že kar malo zgodovino za seboj. Odklonili so ga pri dveh založbah, dokler ni Cankarjeva založba pokazala dovolj razumevanja za Rožančevo novost. Lahko pa pričakujemo, da 9a nekaj malega zgodovine še čaka, saj je delo svojevrstna zmes esejistike, kriminalke, publicistike in morda še česa. V okvirih zgodbe o iskanju izginule velike oltarne slike Riharda Jakopiča Markov evangelij 1/8 namreč tečejo pisateljeva razmišljanja, položena v misli glavnega junaka pripovedi, o Bogu, slovenstvu, narodu, smislu življenja, o smrti, samomorilnosti, umetnosti, sred-njeevropstvu, da, celo o nogometu in športu, da o tačas aktulanem členu 133inodrugihaktualnihvpraša-njih sedanjosti in te družbe ne govorimo. Odgovori in premisleki romanesknega junaka so kritični, podoba sedanjosti pa neusmiljeno trda. Družba (slovenska in jugoslovanska) je »družba pred razsulom«, družbeni sistem iz dneva v dan poraja samo materialno in duhovno mizerijo« ipd. To so tisti elementi, ki zagotavljajo RožančeveVnu romanu morda še nekaj »zgodovine«, kot jo je njegov roman že okusil v svojem kratkem življenju. Novost romana je za naše razmere tudi ta, da dogajanje poteka v samem republiškem političnem vrhu, saj je glavni junak pripovedi notranji minister. Opraviti imamo torej z okoljem, ki se ga slovenska literatura doslej skoraj ni ali pa se ga je vsaj zelo poredkoma lotevala. Vernost podajanja okolja je seveda vprašljiva, vendar je najbrž treba Rožančevo besedilo brati tako, kot se bere literatura — kot avtohtono stvaritev, ki razlag in svojega smisla nima zunaj sebe same. Verjetno pa je, da bo prav obremenjenost pripovedi z esejističnimi vložki brisala umetniško naravo teksta in odpirala možnosti drugačnega razumevanja in interpretacije. Kakorkoli že, Markov evangelij je zanimivo in vznemirljivo delo, vredno branja. M. MARKELJ PRVI DVE KNJIG ZBRANIH DEL •• o \ B O R I ‘l»» “IDR' Sredi junija so v Ljubljani predstavili prvi dve knjigi Zbranih del Borisa Kidriča. Po oceni Sergeja Kraigherja gre za veliko založniško dejanje in pomemben dogodek v našem kulturnem in političnem življenju. Jugoslovanski javnosti, vsakomur po njegovih potrebah in interesih, odpirajo novo, izjemno možnost, daseseznani z osebnostjo, delom in ustvarjalnostjo enega od najuglednejših jugoslovanskih revolucionarjev in tvorcev nove Jugoslavije, je zapisal Kraigher v uvodu v prvi knjigi. Prva knjiga, za katero je opravil raziskovalno delo France Filipič, vsebuje dela, nastala od jeseni 1932 do aprila 1941. Tokratna, slovenska izdaja, vključuje poleg Kidričevih prispevkov, ki jih je zajela dobro leto prej srbohrvaška, še 12 nanovo odkritih tekstov Borisa Kidriča. Druga knjiga besedil, ki jih je zbral dr. Tone Ferenc, obsega povečini politično-direktivne članke. Kidrič jih je napisal za Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico, Slovenskega partizana, Osvobodilno fronto in Delo od maja 1941 do konca 1943. Ferenc je na predstavitvi povedal, da je v knjigo uvrstil O PRAHU^ KI OPR4SUJE So pesmi in pesniške zbirke, ki bralca izzovejo k razmišljanju o poeziji, o njenih brezmejnih poligonih in načinih, nakakršnesedogaja in zapisuje. Tudi najnovejša zbirka Milana Dekleve Zapriseženi prah, ki je izšla pred kratkim pri Mladinski knjigi, in sicer v knjižni zbirki Nova slovenska knjiga, katere urednik je Janez Mušič, je takšno delo. V središču pozornosti te Dekle-vove zbirke je pesniški »mit« o prahu. O prahu, ki oprašuje stvari in pomeni dotikz njim začetek novega stanja. Opraševanje se dogaja tiho, na samem, pa vendarle tu pred nami. Z vsem, česar se dotakne zapriseženi prah, se nekaj dogaja. Prah povzroča spremembe, je gibalo nečesa novega. Kajti volja poezije je taka, da je treba ta naš vsakdanji in edini zemeljski svet spremeniti. To je pogoj, da se poezija sploh lahko razživi. »Začetek je v mir in v red/zazibani svet«, pravi pesnik. Mir in red pa motita, mrtvičita duha in misel. V miru in redu se vse, kar je dano, izteče v konec, v smrt. Zato je potrebno svet razgibati, z opraše-vanjem začeti rojstvo, ki bo zagotovilo drugačno nadaljevanje bivanja. Tudi za človeka, ki je postal »iztrošeno seme« v svojem »razsutem vztrajanju«. V svetu, ki ga ustvarja Deklevova poezija, ni končnosti, je le približevanje območju zadnjih meja. Ni izginevanja. Nič ne izgine, le presnovi se lahko. In kadar se kaj presnovi v molk, je treba ta molk uglasiti v pesem. Tu pa poezija naleteva na problem: kako to napraviti, ali z besedo zapriseženega prahu ali s prahom zaprisežene besede. Stiska je neznansko velika, a ko je to rešeno, ko je to za pesnikom, je pesem poslednja letina človeškega pehanja. Najslajši mošt, kot pravi pesnik. In še tole sporočilo je razvidno iz te poezije: da človeku ni nič podarjenega na dlan, do vsega se mora dokopati sam, s svojo slo in umom. Vse tisto pa je daleč, dosegljivo le v daljavi, ki je edino pomembna. I. ZORAN PRA VIC DO SMRTI Današnji čas je tak, daodpirašte-vilna vprašanja, od tistih manj pomembnih, a vseeno perečih in potrebnih odgovorov, do takih, ki posegajo v same temelje človekovega bivanja. Med slednja gotovo sodijo vprašan ja o pravici do »blage smrti«, kot bi lahko prevedli vslove-nščino strokovni izraz evtanazija. V razvitem zahodnem svetu, kamor po tradiciji, če ne že več po «000 O SLOVENSKEM NARODU Položaj slovenskega naroda dandanes mnoge zaskrbljuje; tistega optimizma in vere v dokončno urejenost narodnega vprašanja, ki je prevevalo javnost v obdobju po zmagovitem narodnoosvobidilnem boju, že dolgo ni več, kot že nekaj časa tudi perspektive niso tako jasne in čiste. Narodno vprašanje ostaja odprto, na odprta vprašanja pa je treba iskati odgovore. A čemu iskati samo nove, čemu ne pogledati, kaj so naši misleci in zgodovinarji dorekli v času, ko je bilo to vprašanje prav tako odprto, položaj naroda pa mnogo bolj kritičen? Zanimiv sklop razmišljanj, ugotavljanj zgodovinskih dejstev ter odpiranj perspektiv, ubran tako, da je aktualen tudi ta hip, je mogoče najti v knjigi Boga Grafenauerja Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj, ki je izšla pri Slovenski matici. Gre za ponatis člankov, ki jih je od leta 1938 do 1945 napisal mladi Grafenauer, takrat še študent, vendar pa dobro okrepljen z znanjem, zrelim razmišljanjem in metodami zgodovinske vede. Njegovo pisanje je bilo posvečeno dvema ključnima vprašanjema: razjasnjevanju slovenskega narodnega položaja v gospodarskem, socialnem, političnem, antropološkem in zgodovinskem pogledu ter posebej vprašanju položaja koroških Slovencev. Osnovno izhodišče vsega pi- sanja pa je bila misel o prirodni in zgodovinski slovenski narodni skupnosti, o prvinskem pomenu slovenstva in njegove samobitnosti ter pomembnosti te zavesti za življenje naroda ter zavračanje nadrejenosti katerekoli ideologije. Vsi teksti so ponatisnjeni po časovnem zaporedju objav in v izvirni obliki, se pravi, da jih avtor ni popravljal, dopolnjeval ali kako drugače spreminjal. Edini poseg v besedila je bilo vstavljanje od cenzure izbrisanih delov besedila, kjer je to še bilo mogoče opraviti, ter popravek očitnih tiskarskih napak. Knjigo je uredil Jako Prunk, ki je tudi pisec spremne besede in opomb, medtem ko je Grafenauer prispeval še uvodno pojasnilo. M. MARKELJ razmerah, sodimo tudi mi, razmišljajo o evtanaziji in tehtajo argumente za i n p roti n j i že več kot sto let. Zanjo so se zavzemali znani veliki duhovi, a tudi proti so bili prav tako vsega spoštovanja vredni misleci. Še sveža zgodovinska izkušnja barva evtanazijo z mračnimi toni, za kar imata zasluge nacizem in mračnjaška Hitlerjeva ideologija, ki je »blago smrt« strahovito zlorabila za uničevanje duševno bolnih, homoseksualcev, Ciganov, neozd- r ravljivih bolnikov, psihopatov, epileptikov, ipd. Moderna medicina, ki je silovito napredovala, pa je po drugi strani, ko je omogočila reševanja življenj iz prej brezupnih stanj, prav vprašanje evtanazije znova postavila v središče mnogih razmišljanj. Je bolje, da bolnik, ki le vegetira ob pomoči številnih medicinskih naprav, umre, ali da še naprej živi. In podobno se ob primerih velikega trpljenja, ki ga med drugim prinašajo bolezni sedanjega časa, zastavlja vprašanje, s čim troečemu samo tista dela, za katera je bil trdno prepričan, da so Kidričeva. Poudaril je, dajeprizbiranju gradiva ostajal zvest kriteriju znanstvene resnice. Takd gradivo, uvrščeno v zbrana dela, prihaja na knjižne police kot dokument nekega časa. Je kamenček v mozaiku narodove in državne polpretekle zgodovine ali, kot je rečeno v že omenjenem Kraigherjevem uvodu, nazorenprikaznačinov, poti in sredstev za uresničevanje idej revolucije, ki so jih opredeljevali položaj, interesi in zahteve najširših ljudskih množic, narodov in narodnosti ter na drugi strani sposobnost in prodornost organiziranih subjektivnih sil. Sporočila preveva Kidričeva brezmejna predanost revoluciji, kot je dejal med predstavitvijo prve knjige France Filipič. Prvi dve knjigi Zbranih del v slovenščini, ki prinašata poleg Kidričevih tekstov še izbor okrožnic, navodil, poročil, razglasov in slikovnih dokumentov in sta opremljeni s stvarnim in imenskim kazalom, sta v nakladi 1.000 izvodov izdali Državna založba Slovenije in ČZDO Komunist. M. LUZAR S KNJIGO ZA ZAKLADI Kresna noč je za nami in kdor je zamudil čarovne ure, ko se nad zakopanimi zakladi prižigajo modri plameni in ko drevesa, skale in živali povedo, kje je strašni Turek zakopal svoje zlate, kje so rokovnjači skrili dragotine in kje je poševnooki Hun zakopal bajna bogastva, ko je ropal po naših krajih, kdor je zamudil to enkratno priložnost v letu, da izve za čarobne tajne, temu običajno ni pomoči — ostane brez zakladov. Tokrat pa je nekoliko drugače, kajti zakopane in skrite zaklade je še mogoče najti. Za to sta poskrbela slovenski pisatelj Ivan Sivec in Kmečki glas, ki je pred nekaj dnevi izdal njegovo najnovejšo knjigo Pozabljeni zaklad. V knjigi so namreč skriti namigi in tajne šifre, s pomočjo katerih bodo bralci odkrili, kje naj bi se na Slovenskem skrivali trije zakladi: pravi zlatnik, zajamčena slovenska povprečna plača in kolo BMX. Kdor bo knjigo prebral vsaj z malo pozornosti, bo lahko sledil lovu za skritimi zakladi, seveda pa bo moral še prebirati Nedeljski dnevnik, v katerem bodo čez nekaj tednov začeli objavljati vse potrebno za udeležbo v zanimivi igri. Ker bo ak- POZABLJENI ZAKLAD cija trajala več mesecev, bo torej časa dovolj, da mladi bralci knjigo pomagati: s podaljševanjem agonije ali z evtanazijo? I n kaj storiti, da bi ne prišlo ob morebitnem legalizi-ranju evtanazije do zlorab, odločanja mimo volje posameznika? Takih in podobnih vprašanj je veliko, odgovori nanja pa so v veliki meri odvisni od tega, kako samo evtanazijo razumemo in dojamemo, na kako široki človeškosti jo sprejmemo. Kogar zanimajo vprašanja vzvezi z evtanazijo, bo z velikim zanimanjem vzel v roke knjigo, ki je nedolgo tega izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za obsežen esej Pravica do smrti, kigajenapisal profesor fi lozofije James Rachels. Knjiga jev izvirniku izšla lani, torej velja založbo pohvaliti za hiter prenos dela v naš jezikovni prostor. Avtor v knjigi predstavi zahodno tradicijo gledanja na evtanazijo oziroma na ubijanje in pravico do smrti, nato predstavi vzhodno, nato pa še pog lede, ki jim sam pravi alternativni. V središču teh pogledov je misel o moralni zapovedi »ne ubijaj!« kot zaščiti življenj in interesov bitij, ki so subjekti življenj. Osnovni pojem subjekt življenja je hkrati tudi kriterij, ki z moralnega in filozofskega stališča dopušča legalizacijo in uporabo evtanazije v sodobni družbi. V spremni besedi, s katero je urednik opremil prevod, naš strokovnjak dr. Lev Milčinski kritično premišlja o Rachelsovem delu in o evtanaziji sploh, pa ga je vsekakor tudi vredno prebrati, karknji-ga v celoti sploh zasluži. M. MARKELJ PUSKININ KOVAČIČ V počastitev 150-letnicesmrti slovitega ruskega literata preberejo in se vključijo v iskanje zakladov. A že tudi samo branje ne nabiranje zakladov, drugačnih sicer, kot so kolesa BMX ali zlatniki, zato pa morda trajnejših. Pisatelj je namreč napisal napeto in zanimivo pripoved, ki jo bodo bralci z navdušenjem prebrali. Zasnoval jo je iz spominskih zapisov o svojem otroštvu, na pobudo urednika Kmečke knjižnezbirkeBrankaGra-dišnika pa je spomine preoblikoval v mladinski roman, v pripoved o fantih, zbrani v druščini Žabarjev in komarjev, o skrivnostnem starših junakov, o dekletih in prvih ljubeznih, predvsem paozakladu.kinajbi ga iskal tujec po naših krajih. Mladi b^do svoje sovrstnike prepoznali, če ne po dogodkih, pazanesljivo po govorici, saj je pisatelj junakom iz Pozabljenegazakladapoložilvusta besede, kot jih uporabljajo naši najstniki dandanes. Besedilo spremljajo številne ilustracije Dunje Kofler. Privlačna zgodba je zaradi precej visoke naklade razmeroma dostopna po ceni, saj stane malo manj kot 400 strani obsežna knjiga 6900 dinarjev. M.MARKELJ Aleksandra Sergejeviča Puškina je Mladinska knjiga kot 239. zvezek Knjižnice Kondor izdala njegov »roman v verzih« Jevge-nij Onjegin, torej delo, ki sodi med najbolj znane umetnine v svetovni literarni zakladnici. Slovenci imamo kar nekaj prevodov te obsežne pesnitve, da ne omenjamo nekaterih poskusov, ki so ostali nedokončani, vendar je tržaški slavist Ivan Verč, ki je uredil Kondorjevo izdajo Jevgenija Onjegina, presodil, da je Puškinovi umetnini kljub nekaterim pomanjkljivostim še najbližji prevod Mileta Klopčiča in ga izbral zajubilejni ponatis. Posebnost te izdaje je v zelo obsežnem spremljajočem gradivu, ki ga je prispeval Ivan Verč. Pripravil jezelozanimivin dokaj nenavaden Pomensko informativen potopis po kiticah Jevgenija Onjegina, notranjo kronologijo Puškinovega romana v verzih, kronološka pregleda umetnikovega življenja in dela ter nastanka in izdaj Jevgenija Onjegina, napisal tudi spremno besedo, pojasnilo o izbiri prevoda ter sestavil bibliografska pregleda literature in knjižnih izdaj Puškinovih del pri Slovencih. Tako se je nabralo skoraj za polovico knjige gradiva, v katerem bo vsakdo našel veliko zanimivega in pomembnega za boljše in globlje dojemanje Puškinove umetnine. Kot 242. zvezek Kondorja pa , je izšel še en zanimiv ponatis oziroma kar nova knjiga, sestavljena iz drobcev že izdanih knjig slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča. Izbor je pripravil pisatelj sam. Ko je »iz kosov skorajda vseh doslej-šnjih knjig sestavil berilo v drugačni razpostavi in novi medsebojnosti tekstov«, kot je zapisal v Pripombi avtorja, je nastala kar nova knjiga. Pisec spremne besede Tiranija resničnosti in rezervat svobode Aleksander Zorn, ki bralca popelje v avtobiografski opus Lojzeta Kovačiča, tudi opaža, da gre za novo, enovito, enotno in samostojno knjigo, kar omogoča svojevrstnost Kovačičeve poetike. MiM priloga dolenjskega lista Titov ukaz očistili in znebili nadležnih uši ter peš nadaljevali pot do morja, dokler niso konec decembra prišli v marino pri Trogiru. Od tam so jih 3. januarja odpeljali na Hvar, s Hvara na Vis in 6. januarja z ladjo v Bari na italijanski obali. Naselili so se v Carovinii južno od mesta in takoj ustanovili šole, vsak za svojo stroko. Aprila so se vkrcali na angleško ladjo v konvoju in po štirih dneh pristali v Aleksandriji vendar še niso bili na cilju. Pepeljali so jih v Libijo, na letališče Benina v Bengaziju, kjer so jih Angleži začeli usposabljati za spopade s sovražnikom. Šolanje je trajalo štiri mesece. Izurili so jih za akcije z letali znamke Hurr-ycan. Ti avioni so nosili po osem raket in so bili oboroženi s štirimi topovi. Jugoslovanske fante so nato poslali v Italijo, od koder so se piloti eskadrilje podajali na dalmatinsko obalo in obstreljevali nemške konvoje na morju ter kolone in druge cilje na kopnem. Po besedah Marjana Božiča so bili najbolj dramatični, najbolj napeti trenutki, ko so čakali na povratek letal, minute, ko so trepetali za življenja svojih tovarišev pilotov. »Bili smo nepopisno srečni, če so prišli vsi nazaj,« je pripovedoval. »Bivanje v eskadrilji je bilo izredno bogato, polno najrazličnejših dejavnosti in ustvarjalnosti. Vsi smo pisali članke, izdajali biltene in po eno kopijo pošiljali v Vrhovni štab. Imeli smo tudi svoj pevski zbor. Razvilismo izredno živahno kulturno in politično delo, najbrž zato, ker je bilo vzdušje tako prijetno, tako spodbujajoče. Bili smo složni kot eden, čeprav smo prišli iz vseh delov Jugoslavije. Kulturne prireditve smo prirejali tudi na osvobojenem ozemlju, najprej v Zadru, potem še v drugih krajih. Marca 1945 smo se tudi mi z eskadriljo preselili v Zadar in od tam napadli sovražnika,« se spominja Marjan. Spomini so ga nato popeljali v otroška leta v Trstu. Oba starša sta bila Tržačana. Oče je bil delavec in je še pred koncem prve svetovne vojne pobegnil v Slovenijo, kjer se je pridružil koroškim borcem. Nato seje naselil in zaposlil v Celju, kaki dve leti pozneje pa je pripotovala za njim žena s sedmimi otroki. Marjan je v Trstu hodil v slovensko šolo. Naredil je tri razrede in nadaljeval šolanje v Celju. Leta 1928 se je prijavil kot prostovoljec v pomorskoletalsko šolo v Boki Kotorski. S šolo se je pozneje selil v Divulje pri Splitu in tam so ga odredili na ladjo Zmaj, ki je nosila hidroavion; z njim je letal kot mehanik — letalec. Med šolanjem je do potankosti spoznal vso jugoslovnsko obalo. Tri mesece so dijaki prebili s profesorji vred na ladji in vedeli so za vsak svetilnik in za vsak otoček, pa tudi zgodovino Dalmacije so temeljito predelali. Po končanem študiju je Marjan delal v šolski eskadrilji. Letal je na šolskih letalih, malo pred začetkom vojne pa so ga premestili v Boko Kotorsko. Tam se je poročil z Ljubljančanko, novinarko pri Jutru. Zena mu je po treh mesecih nenadoma umrla. V Boki Kotorski je dočakal začetek vojne. Šestega aprila 1941 je bil 24 ur v službi in on je sprožil alarm. Začela se je evakuacija poveljstva in iz Boke je odletel v zadnjem letalu. Vojno bazo so imeli v Kotoru. Od tam so bili vsak dan na izvidniških poletih ob obali in vzra-ku so prebili po štiri do pet ur. Napadli so italijanske ladje, ki so prevažale material za vojsko, da so jih naši mornarji lahko zajeli. To je trajalo do kapitulacije 17. aprila. V kotorskem pristanišču so bile zasidrane vojne ladje Kotor, Dubrovnik in podmornice. Nekega dne jih je napadlo dvajset nemških štuk. Marjan je s pilotom pravkar pristajal na vodi in tedaj so Nemci poškodovali tudi njun avion. Odnesla sta celo kožo, letalo pa so morali dva dni popravljati, da je bilo sposobno za ponoven vzlet. Po kapitulaciji je Marjan svoje letalo Piloti II. eskadrilje NOVJ julija 1944 na aerodromu Benina onesposobil, da ga je napol zalila voda, vendar so Italijani vztrajali, da so ga izvlekli na kopno. V Kotoru se je Marjanu pridružila sestra in povedala, da so v Celju Nemci. Poleti je iz slovenskega časopisa zvedel, da so ustrelili šest mladih fantov, med katerimi je bil tudi Marjanov brat Josip; klicali so ga Pino in je bil sekretar Skoja. V stari gimnaziji, kjer je družina stanovala, je imel skrivališče za prepovedano literaturo. Nekdo ga je izdal, vendar so našli tam samo neko knjigo Maksima Gorkega. Kljub temu so fante obsodili na smrt. Za družino je bil to hud udarec in Marjana je to privedlo med aktiviste NOB. V odporniško gibanje se je vključil, ko se je začela vstaja v Crni gori. Službo je dobil pri gasilcih, ki sojih organizirali Italijani. Dobra stran tega dela je bila, da so imeli fantje dovolilnice za gibanje, da so lahko raznašali propagandni material in razna obvestila. Tudi na izdajalce so budno pazili in jih o pravem času onemogočili, tako so preprečili žrtve v svojih vrstah. Marjana in sestro so zaprli, ko je izginila žena njegovega stanodajalca. Ta jim je bila zagrozila, da jih bo prijavila oblastem, zato so jo na skrivaj odpeljali v gozd, na sedež štaba, kjer so ji sodili. Italijani pa so mislili, da se je pridružila partizanom. V zapor so z njima vred vtaknili tudi njenega moža. Po enajstih dneh so Božičeva izpustili, njega pa poslali v internacijo. Po tistem Marjan v službi ni bil več zaželen. Priskrbeli so mu potni list in ga s sestro poslali nazaj v Trst. Tam je imel Sestrica, ki mu je oče odstopil stanovanje v njihovi hiši, in Marjan se je spet udomačil. Takoj se je povezal z OF, kjer je že delal njegov sošolec in prijatelj. Zaposlil se je v avtomehanični delavnici za vojaške avtomobile. Tu so mu najprej prepovedali govoriti slovensko. Potem je spoznal, da tam delajo razen dveh sami Slovenci. Vse je organiziral v Osvobodilno fronto. Redno so se sestajali, včasih pri njem doma, še pogosteje pa pri družini Udovič. Delili so propagandno literaturo in organizirali za vojsko godne letnike za odhod v partizane, še preden so jih vpoklicali Italijani. Nekoč je skupina takih fantov naletela na patruljo in enega ranila. Potem so zvedeli, da stanuje pri Božiču, zato so Marjana in sestro aretirali. V zaporu sta imela na izbiro samo smrtno kazen ali 30 let ječe. Tako so jima povedali pred sojenjem. Na srečo je Italija propadla in takrat sozaporniki zahtevali! izpustitev. Zapore je stražila vojska. Zaporniki so se uprli in organizirali žene in dekleta, da so glasno demonstrirale pred celicami in zahtevale izpustitev svojih mož. Marjanu in prijatelju Blažini je uspelo vreči vrata s tečajev, pobrati pazniku ključe in ga prisiliti da je odpiral celice. T udi drugi so ju posnemali in tako se je rešilo iz ječe okoli tisoč zapornikov. Marjan se je z devetimi fanti sestal še isti večer in šli so skupaj v partizane. Blizu Lipice so prenočili in nadaljevali pot do Kozine in na Snežnik. Na gradu Mašu je Božič prevzel poveljstvo nad nekdanjo italijansko postojanko ter sprejemal in pripravljal prostovoljce za brigado. On sam se je med VI. ofenzivo priključil To-mšičevcem kot obveščevalec. Po ofenzivi je na Dakijev ukaz zažgal grad Mašun. O ponovnem srečanju s Tomšičevo brigado je tekla beseda že na začetku. To je bilo takrat, ko so ga poklicali v štab in ga poslali med letalce. Takoj po voni je šel spet v pilotsko šolo in postal komisar druge eskadrilje v Zadru. S šolo se je selil v Zre-njanin in se odločil za tehnično službo. V Brežicah je bil prvič nekaj mesecev 1946, kjer je spoznal bodočo ženo in se leto dni pozneje z njo poročil. Za stalno seje naselil tu 1958, medtem pa je prebil še deset let v poveljstvu vojnega letalstva v Beogradu. Zdaj vrtnari. V tem delu uživa in ženi je vedno rad pomagal, dokler je živela. T udi sina ima vrtnarja. Eden je gostinec, eden avtomehanik, hčerka administratorka. Vsi živijo v Brežicah, le Dušan, ki igra in trenira rokomet, je večinoma v Italiji in Španiji. JOZlCA TEPPEY v daljavi gluho odmevali streli in ropot strojnic. Pri Ferkoljevi mami je bilo vedno moč dobiti la-tvico mleka, kos kruha ali še kaj boljšega za pod zob in za popotnico, ko je ponoči potrkala na okno partizanska patrulja, pa tudi toplo peč za premražene kurirje in ranjence, ki sojih partizani prek Krke prevažali prav pod njihovo domačijo in jih prenašali ali prevažali naprej v zavetje skritih bolnišnic. Oživi podoba kmečke ženice, ki ji je bilo življenje vedno napolnjeno z delom, s skrbjo za družino, za dom, za številno živino. Ivana se je rodila pri Poljančevih v Šmarjeti. T udi doma so imeli močno kmetijo in že kot dekletce je morala prijeti za vsako kmečko delo. Ko se je s triindvajsetimi leti primožila v Kronovo in si ustvarila lastni dom, je torej že dobro vedela, kaj jo čaka. Danes se morda le premalo zavedamo, daso prav te pridne, nemirne in neutrudne roke kmečkih ženic postavile temelje modernemu slovenskemu narodu. In kaj dela Ivana, ko so ji obnemogle noge in ne more več pomagati pri domačih opravilih. Njene zgarane roke ne mirujejo: plete in pletezasinove, za vnuke, za snahe, in veze in veze gobeline za sinove, za vnuke, za snahe. Le malo obdrži zase, tako, kot je kmečka žena in mati vedno delala in dajala, in le redkokdaj pomislila nase. TONE JAKŠE Ob dnevu vstaje SMRTNA KAZEN ALI 30 LET JEČE mladeži, ki je veselo čofotaje iskala hladnega zavetja. Letos pa je poletje izrojeno. Soparina je, voda pa je hladna in neprijazna kot strup. Izza nizkih otočkov na reki se kdaj pa kdaj prikaže ribiški čoln in izgine za bližnjim grmovjem, više ob reki pa švrkajo v vodo vabe desetin ribičev, ki so se zbrali na tekmovanju za republiškega prvaka. Krka počasi umira, nerada daje iz sebezadnje utripe življenja. Njeni morilci se skrivajo v senci obmorskih letovišč. Ferkoljeve mame vročina ne doseže. Pred njo je skrita v hladu svoje kamre. Že od osemdesetega leta starosti, letos pa jih je dopolnila petinosemdeset, je le poredkoma zapustila stene domače hiše, saj jo bolijo noge, da se komaj postavi na njih. Težko kmečko delo in napori kmečke gospodinje, dolgih osem desetletij, so pustili svoje sledove. Vendar se mama Ivana le ne da. Samoto ji krajša pogled na veliko fotografijo njenih sinov, petih postavnih fantov, ki visi nad posteljo. S skrbjo in ljubeznijo jih je vzgojila in pripravila za svet, kjer imajo dobro in pomembno delo. Štirje so odšli proti Ljubljani, Rudi pajeos-tal doma in se oprijel lepe Ferkoljeve kmetije. Letos, prav za njen petinosemdeseti rojstni dan, je materino srce v žalosti zatrepetalo. Za vedno jo je zapustil njen najstarejši sin Slavko. »Tako je pač življenje,« pravi Ferkoljevamama, »čas pa hiti tako hitro naprej. Deset vnukov ima že, dva od njih tudi poročena, pa dva pravnuka.« Njen blagi nasmeh kaže sprijaznjenost z neusmiljeno hitrostjo časa in minevanja. Dvakrat na leto zazvoni v bližnji podružnični cerkvi k maši, in žeje leto naokoli. Vnuček Andrej rad prisede k babici ob postelji in posluša zgodbe o življenju na kmetih nekoč. Bilo je precej drugačno kot sedaj, ko je pri vsaki domačiji veliko strojev za vsako opravilo, le rok bolj malo. Prej so ljudje potrebovali drug drugega, si pomagali in živeli bolj pristno drug z drugim. V njenih besedah oživi vaški potoček in pralni kamen v njem, danes porasel z mahom in pogreznjen v blato. Včasih pa so po njem natepale svoje perilo vaška dekleta in žene v hladu poletnega večera, pa tudi pozimi, v hudem mrazu, ko so roke otrple in je perilo sproti zmrzovalo. Oživi tudi vinograd v Klobotah, kamor so se zgodaj zjutraj skozi gozd odpravili številni kopači in s sabo ponesli malico, ki jim jo je prej pripravila gospodinja, potem pa se ob mraku utrujeni, toda dobre volje vračali zopet na večerjo. Uro hoda je bila za tiste čase malenkost, gospodinjo pa je čakalo doma še vse delo pri živini in v hiši, ponoči in ob nedeljah tudi šivanje, sajjebilotrebavsajza otroke sešiti marsikaj doma, da je bilo življenje cenejše. Oživi tudi čas groze, trepeta in negotovosti, tesnobnih noči med drugo svetovno vojno, ko so Srečujemo se, pozdravljamo in mislimo, da se poznamo, v resnici pa zelo malo vemo drug o drugem. Živimo v sedanjosti, družijo nas sprotni-opravki in sprotne skrbi in za pogovore o preteklosti niti ne iščemo priložnosti. To hranimo za najbližje in za prijatelje, s katerimi nas vežejo skupna doživetja. Zatorej ni nič nenavadnega, če za Marjana Božiča le redki Brežičani vedo, da je tržaški Slovenec in da je bil med vojno v skupini letalcev druge eskadrilje NOV, ki predstavlja začetke jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe. Od ustanovitve eskadrilje bo 1. julija minilo 45 let. Pripadniki enote se vsako leto ob tem času srečajo na letališču v Cerkljah. To so trenutki, ko jih spomini pomladijo, ko pozabijo na leta in na vsakdanje težave. Marjan Božič se vedno znova veseli srečanj s soborci, med katerimi je bilo veliko Primorcev. Njegova pot v eskadriljo se je začela v Tomšičevi brigadi I. 1943. Nekega večera so ga poklicali v štab in mu dejali, da mora med letalce. Po poklicu je bil mehanik-letalec. S skupino mornarjev in letalcev je krenil na Vinico, od tam na Hrvaško do Otočca, kjer so se jim pridružili Hrvatje. Ponoči so jih prepeljali s čolni čez reko Sano in potem so pešačili naprej do Drvarja. Tik po drugem zasedanju AVNOJ so prispeli v Jajce. Tam so se na Kronovo v soparini julijskega dopoldneva. Vas je kot izumrla, Krka pa šumi mimo, obogatena z vodami iz nalivov poletnih neviht. Včasih je bilo na plitvinah ob tem letnem času vse polno vaške MAMA V KAMRI PREDE ČAS NAGRADA V POD GORO MARIJA LOVŠEje imela največ sreče pri žrebanju reševalcev naše nagradne križanke. Žreb ji je dodelil za nagrado miniaturko Ivana Cankarja Podobe iz sanj, v kateri so natisnjene tudi njegove pesmi. Gre za najžlahtnejša kratka prozna besedila v slovenski literaturi, po katerih ljubitelj leposlovja rad večkrat poseže. V ta namen je miniaturka še posebno primerna, saj jo lahko bralec nosi s seboj v žepu. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 20. julija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 27. NAGRADNA KRIŽANKA Frazerstvo je sovražnik resnice, ker zastira pogled nanjo in preprečuje pravočasno odkrivanje in zdravljenje napak pa tudi pravih vzrokov in krivcev zanje. M. APIH Ko čakaš na veliko srečo, se ti neopazno in necenjeno izmuznejo mimo nosu majhne sreče, edine, ki zares obstojijo. E. SABATO DL NEKDANJI PREDSEDNIK INDIJE NIZOZEM. ANTILSKI OTOK NASELJE V SLOV. GORICAH OS. ZAIMEK MESTO NA KOSOVU DRNEC SL SLIKAR SURREAUST /IGRALKA PAPS KEM. SIMBOL ZA OGLJIK VANADIJE-VA RUDA MESTO V BACKI AVT. OZN. TURČIJE/ PTIC 0E2EVNIK LETNI CASI CERKVENEGA LETA NEPRIJETNA sru-ACIJA OJIENTjanSA PRAŠEK ZA ANTON LAoc FRANC. Pl SATEU/ RI2EV0 Žganje ANGL FILM. IGRALEC GUINNESS POKRIVALO OSVEŽILNA PIJAČA/ TOVARNA V MIRNI JANEZ/ POD VNETJE SARENICE/ PRIPOVEDNA PESNIT. PAPIGA/ SKORJAST SNEG SESTAVIL J.UOIR SILA MASE NA PODLAGO/IGRALEC ULAGA PRAZNO GOVORIČE- NJE GL STEVNIK PRITOK RENA V IVICI/ANTI-I CNOFENF Cansko-MESTO ROD INDIJAN- CEV ALŽIRSKA LUKA TRENJE/ SKR. OBLIKA M. IMENA PERJE PRI REPI NUMERO/ HIMALAJSKA KOZA PLOD BUKVE POSMEH OCE GORILNO OLJE Zbirateljstvo je huda strast Najbolj strastni zbiratelji na svetu so Zahodni Nemci — Zasebne zbirke kot mali muzeji — Posebna televizijska oddaja za zbiratelje_________________________ Kje bo zbiralec redkih in nenavadnih predmetov našel, denimo, desetkilogramsko cigaro, staro petdeset let, ali nočno posodo iz 18. stoletja? Kje lahko vidiš zbirko 1000 različnih vrst k ruha ali zbirko starih mišnic? Poznavalci za te stvari trdijo, da je to možno le v Zahodni Nemčiji, ker so Nemci najbolj strastni zbiratelji na svetu. »Na začetku je zbirateljstvo zabava, toda kmalu postane obsedenost,« pravi Rainer Nohn, soavtor posebne oddaje na zahodnonem-ški televiziji, v kateri posredujejo v živo oglašanje, prodajo in nakup najrazličnejših predmetov za zbirke. Pred vsako oddajo izidejo katalogi in obvestila v vseh časopisih. Kot kažejo podatki, je oddaja zelo gledana. In prek nje je zbirateljem najbolj nenavadnih predmetov uspelo dobiti ta ali oni redki kos za mnoge pa so ali zasebne ali pa so nastale iz zasebnih zbirk. Tako je, denimo, leta 1974 nastal muzej mehanskih instrumentov v Bruchsa-lu. Janu Brauersu, začetniku muzeja, je nekdo ponudil, če kupi nekaj papirnih matric za mehanični klavir. Možje papirje kupil in iz svoje zbirke. Se pred 17 leti zbirateljstvo ni bilo tako razširjeno. Tudi starin ni bilo po hišah, saj so ljudje v skladu z duhom časa odmetali na odpad vse, kar je dišalo po starem. Nekaj je veljalo samo novo. Morda so prav zaradi tega postali predmeti iz petdesetih in šestdesetih let tako iskani za zbiratelje. Dokaz o veliki zbirateljski strasti so tudi številni zasebni muzeji in zbirke. Prek 1500 razstav nenavadnih zbirk je v Zahodni Nemčiji, Domoljubni vrabci izumrli Zadnji od temnih obmorskih vrabcev poginil Svet je revnejši še za eno drobno stvar. Nič več ni vrabčka, 14 centimetrov dolgega rjavkastega ptiča, posejanega s svetlimi pegami, kije živel v obmorskem barju na Floridi. Ko so na tamkajšnjem Rtu Ca-naveral začeli razvijati bazo za izstreljevanje raket, se je okolje toliko spremenilo, daje začelo število temnih obmorskih vrabičev nezadržno upadati. Vse manj in manj jih je bilo. Ljubitelji narave, ekologi in znanstveniki so opazili, kaj se dogaja. Ukrepali so in opravili več poskusov, da bi ogroženo vrsto vrabcev preselili v drugo okolje. Žal so vsi poskusi propadli. Temni obmorski vrabec je pokazal veliko navezanost na svoje rodno okolje in ni nikjer drugje obstal. Ker se je število teh ptičkov še naprej zmanjševalo in je vse kazalo, da bodo izumrli, so poskusili živalce rešiti tako, da so jih pričeli križati z bolj trpežnimi vrstami vrabcev, toda še predno jim je križanje uspelo, je poginil zadnji predstavnik te ptičje vrste, dvanajst let star samec. Za njim je ostalo le pet hibridnih potomcev, prav tako zapisanih propadu. Eden od njih je 87-odstotno pravi temni obmorski vrabček. Žal bo brez potomca. Velikanska cigara v rokah ponosnega zbiratelja, zadošča za 600 ur kajenja. zabave se je hitro rodila obsedenost. Danes je muzej eden naj večjih te vrste na svetu, v njem pa je mogoče videti vse od mehaničnih klavirjev, plešočih lutk mehaničnih orkestrov do orgel, ki so jih Tekne jim kabel Zakaj morski psi napadajo podmorske optične _______________kable______________ Strokovnjaki za morsko živalstvo presenečeni ugotavljajo, da nekatera njihova spoznanja o navadnih morskih psov ne držijo. Bili so prepričani, da se te morske živali ne hranijo v globinah, večjih od 900 metrov. V zadnjih dveh letih pa so zabeležili že precejšnje število primerov, ko so morski psi v bližini Kanarskih otokov z očitnimi nameni, da potešijo svoj tek, napadli tamkaj-položeni podmorski optični telefonski kabel, položen še globlje. Popravila poškodovanih optičnih kablov so zelo draga, saj stane eno samo popravilo kabla, načetega od ostrih zob morskega psa, okrog 96 milijonov dinarjev. Kaj privlači morske pse, da se spuščajo tako globoko na lov? Ima optični kabel zanje posebno privlačnost, da se obnašajo drugače kot običajno? Marinologi točnega odgovora na to vprašanje zaenkrat še ne vedo, domnevajo pa, da morske pse privabijo šibki električni impulzi, ki jih zaznajo kot užiten plen. Vsekakor so spremenili svoje mnenje, da optičnih kablov ni potrebno zaščititi pred morskimi psi. Očitno bo to potrebno. Pri tem ko so raziskovali napade morskih psov na podmorske optične kable, pa so marinologi odkrili še neko, doslej nepoznano ribjo vrsto. Korist je kar dvojna. Še enkrat se je potrdila misel velikega poznavalca morja Cousteauja, kije o morskih psih dejal, da nimogoče nikoli zanesljivo reči, kaj bo ta žival naredila. izdelali posebej za nesrečno prekooceanko Titanic, a niso šle z njo v ledeni grob, ker jih mojster ni pravočasno dokončal. V tem muzeju je tudi naj večja gramofonska plošča na svetu, ki ima skoraj meter v premeru. Primer zasebnega muzeja, ki mu ni enakega na svetu, pa je muzej mišnic v Oppenheimu. Ustanovil ga je navdušen zbiratelj Oskar Foltyn. V muzeju, ki je star šele sedem let, je okrog 280 najrazličnejših mišelovk z vsega sveta, med njimi pa je posebno znamenita mala mišja giljotina, medtem ko je najdražja elektronska naprava za preganjanje miši, ki stane okrog 900 tisoč dinarjev. Obsedenost nemških zbirateljev nekateri* pojasnjujejo s posebnostjo nemškega človeka, ki je pač nagnjen, da stvari, ki se jih loti, opravi kar se da temeljito in popolno. In ko začne zbirati, ne more drugače, kot da iz zbirke naredi kar najbolj zaokroženo celoto. Običajno postanejo zbiratelji potem še največji strokovnjaki za predmete, kijih zbirajo. MiM (Vir: Time) Otroštvo je za razvoj človeške osebnosti usoden čas, otrok je oče in mati odraslega človeka. A. PUHAR Odkrili planet Dokaz o obstoju planeta zunaj našega osončja Ali je naš sončni sistem nekaj edinstvenega v vesolju? V iskanju odgovora na to vprašanje so astronomi opravili že veliko raziskav, da bi odkrili dokaz o obstoju planetov zunaj našega sončnega sistema. Vendar vse do nedavnega takšnih dokazov niso odkrili. Pred kratkim pa je skupini treh kanadskih astronomov uspelo. Trdijo, da so prišli do trdnih dokazov, da kroži v bližini zvezde Epsilon Eridani najmanj en planet, velik približno toliko, kot je v našem sončnem sistemu planet Jupiter. Težava pri odkrivanju planetov v globokem vesoljskem prostoru je predvsem v tem, da djih je izredno težko odkriti, ker so premajhni in temni. Odkrivati jih je mogoče le posredno. Tako so tudi kanadski astronomi vztrajno opazovali gibanje 16 zvezd in skušali ugotoviti, ali prihaja v njihovem gibanju do nihanj, kar bi kazalo na vplive blizu krožečih nebesnih teles. Takaniha-nja so po šestih letih opazovanj ugotovili pri že omenjeni zvezdi Epsilon Eridani. Teorija in opazovanja so se zaenkrat lepo ujeli. Podatki dokazujejo obstoj manjšega nebesnega telesa v bližini zvezde, in to telesa, ki ni zvezda. Res pa je, da ga neposredno še niso zabeležili. To astronome še čaka. Vez med Gruzinci in Inki Jezik starodavnih Inkov ni izumrl — Črkopisa še sedaj nimajo — Gruzinci razumejo inkovska narečja Inki, tvorci skrivnostne civilizacije, katere snovne ostanke občudujejo po vsem svetu, niso povsem izginili. V andskem pogorju še vedno žive njihovi potomci, ki govore jezik in dialekte jezika, kot so ga govorili veličastni graditelji Machu Piccha. Strokovnjaki pravijo, da je kar precej prebivalcev Bolivije, Peruja, Argentine in Ekvadorja, ki govore samo jezik kečua ali ajmara, kot se pravi obema dialektoma inkovskega jezika. Še vedno pa ostajata oba dialekta brez pisave; tega nadvse pomembnega izuma za razvoj civilizacij stari Inki niso poznali. Za strokovnjake je pravi čudež, kako je moglo veliko inkovsko cesarstvo tako odlično delovati kljub »nepismenosti«. Brez črkopisa ostajata kečua in ajmara še naprej, čeprav so se nedolgo tega zbrali predstavniki Indijancev teh jezičnih skupin iz vseh štirih držav, kjer prebivajo, na kongresu v Cuzcu, da bi ob pomoči svetovnih strokovnjakov določili svoj črkopis. A razšli so se brez uspeha. Je pa kongres prinesel neko drugo veliko presenečenje. Izzval Ognjehodci Hoja po vroči žerjavici ni nič posebnega—Novinar Hoja po vroči žerjavici že dolgo ni več posebnost indijskih fakirjev. To počnejo tudi Evropejci. V zadnjem času seje kotognjehodec odlikoval novinar Mina Damata, ki se je vpričo televizijskih kamer sprehodil po žerjavici in tako dokazal, da je ta starodavna veščina dostopna tudi posvetnim ljudem in ne samo svetim možem, ki dolga leta prebijejo v meditacijah in si z vajami, postom in askezo utrdijo telo proti bolečinam. Hoja po žerjavici je zares starodavno početje. O njem pišejo prastare Vede, poroča sveto pismo, zanj so vedeli antični pisci. V prejšnjem stoletju so o teh čudesih poročali misijonarji, ki so videli na svoje oči hojo po žerjavici v Indiji, Tibetu, Mongoliji, Južni Ameriki in še kje. Povedati pa velja, da je hoja po žerjavici doma tudi na Balkanskem polotoku. Ognjehodci so doma v Grčiji, Bolgariji in tudi v Jugoslaviji jih je menda nekaj. Znanstveniki še vedno niso razložili pojava. Dejstvo je, da ognjehodci po hoji po žerjavici ne dobijo hudih opeklin, niti ne kažejo znamenj bolečin. Da pa že tudi rahla opeklina hudo boli, ve vsakdo sam. Parapsihologi sicer vedo za odgovore, vendar pa so normalni pameti nenavadni in težko sprejemljivi. Še najbolj v skladu z znanstvenimi odkritji je ugotovitev, da imajo ognjehodci to sposobnost, da njihov organizem izloči več naravnih opiatov in tako premagajo bolečino. Snovi, ki blažijo stres in bolečine in ki jih proizvajajo človekovi možgani, so odkrili pred nekaj leti. Toda to je le del odgovora, ki pojasnjuje neobčutljivost na bolečine. Kako ognjehodcem uspe, da gredo prek žerjavice in na podplatih nimajo opeklin, pa je zaenkrat še skrivnost. Umirajoča domačija ga je brazilski jezikoslovec Carlos Freire, ki trdi, da je kečua jezik, zelo podoben gruzinščini. Kot trdi ta jezikoslovec, je med obiskom v Gruziji zavrtel domačinom posnetke govorice peruanskih Indijancev, Gruzinci pa so govorico imeli zadialektgruzinščine. Kar90 odstotkov besed naj bi se izgovarjalo na zelo podoben ali celo enak način. Jezikoslovci pravijo, da sta si gruzinščina in jezik kečua zares podobna, saj spadata po njihovem mnenju v isto skupino jezikov. To je razumljivo, ni pa jasno, kako je mogoče, da dvoje tako zelo oddaljenih ljudstev govori isti jezik. Pota ljudstev po našem planetu so še polna ugank, ki jih mora znanost rešiti. Ignac Jereb: Ni možen nacionalni obstoj brez ustrezne nacionalne vzgoje in izobraževanja. C. ZLOBEC Sreča, ta zaničevanja vredni življenjski cilj analfa-' betov. E. CANETTI Slike brezfiima Namesto filma gibki magnetni disk — Ogled na ______________TV_____________ Še pred nekaj leti bi bilo slišati zamisel o fotografski kameri bce7, filma podobno kot zamisel o kopalnici brez vode. Toda tehnologija je tako napredovala, da se po prvih poskusih dandanes že uveljavljajo fotografske kamere brez filma. Japonska tovarna Casio, ki jo sicer bolj poznamo kot izdelovalko elektronskih ročnih ur im* kalkulatorjev, je poslala na tržišče malo kamero, ki pomeni pravo revolucijo v fotografiji. Posnetkov namreč ne beleži na film, marveč na mali gibki disk. Seveda ni treba, če želimo videti slike, filma ne razvijati in ne izdelati povečave. Posnetke si lahko takoj ogledamo na domačem televizorju. Kamera namreč beleži posnetke na magnetni gibki disk, ki se ga zelo preprosto vstavi v telo kamere. Na en disk lahko posnamemo 50 barvnih posnetkov. Posebnost kamere je tudi ta, da vse posnetke, ki niso dobri, kar sama zbriše, tako da imamo dovolj prostora samo za uspele posnetke. Kot smo že povedali, si je mogoče posnetke ogledati na domačem televizorju prek kabla, s katerim povežemo kamero in televizor. Posnetke pa lahko tudi natiskamo, če kamero povežemo s tiskalnikom. Pri Casiu pravijo, da bodo vsak čas izdelali tudi povezave med kamero in računalniškimi sistemi ter priključek, ki bo omogočil pošiljanje elektronskih slik prek telefonskih zvez. Zanimiva je tudi cena: stane okrog 700 dolarjev, kar ni drago. Pri zadoljski farni cerkvi je cerkovnik pritegnil vrv in ustavljal zvonove, da so še nekajkrat zaječali in zajokali, nato utihnili. Zazvenela je lopata in zabobnele so grude domače zemlje na Petrovo krsto. Izpolnila se mu je zadnja želja. Po večmesečnem trpljenju je podlegel težkim poškodbam, dobljenim v nemškem rudniku. Pred smrtjo pa si je zaželel biti pokopan v domačem kraju. Maloštevilni pogrebci so odhajali s pokopališča. Med pogrebci ni bilo Angelike. Proti Osojam so se zamajali v črno odeti: oče Matevž, teta Polona in Tilka, ki jo je pod roko podpiral Janez. Matevžu so se šibile noge, tako da je moral Janez tudi njega kdaj pa kdaj podpreti. Dejal je, da so s Petrom pokopane tudi Osoje, da je to njihov konec. Vse življenje je garal, trpel in do zadnjega upal, da bodo Osoje živele. S Petrom pa so pokopane zadnje nade. Ko so prišli domov, se je zrušil za mizo. Janez je še nekaj dni po pogrebu ostal na Osojah in tolažil Tilko. Ko je odhajal domov, mu je Matevž krepko stisnil roko, jo podržal ter mu hotel še nekaj reči, a so besede ostale neizrečene. Že prejšnji večer, ko je Janez prišel na pogreb in sta se s Tiliko pogledala v oči, sta brala drug drugemu v očeh in v mislih vprašanje: »Kaj sedaj?« a izgovorila ga nista. Nista utegnila in bala sta se. Zakaj grenak je bil pogled v temno, žalostno-prihodnost. A ko sta ostala po pogrebu sama, je stopila skrb še bolj tesno k njima in se globoko zajedla v njuna srca. Naslednji dnevi so bili za Tilko še nemirnejši. Bilo ji je, kakor da visi grozeča nesreča nad hišo in nad njo. Matevž je hodil okoli zaprt vase. Govoril ni skoraj nič. Polono, čegajeogovori-la, je komaj pogledal. Če mu je kaj naročala, je površno prikimal, z rameni skomignil, kvečjemu kaj zamrmral. Tilke se je ogibal. Le če je mislil, da ne bo opazila, jo je pogledoval z zaskrbljenimi očmi. Janez je prišel zopet naslednjo soboto na Osoje. Mrak se ježe prelival v nočno temo, ko je Matevž v seniku pripravil koš sena za drugi dan. Istočasno je tudi Tilka opravila z delom v hlevu, zapahnila vrata in namerila korak proti hiši. Tedaj pa ji je prišel naproti Janez. Srečala sta se tik pred odprtimi vrati skednja. Saj Matevž ni nameraval prisluškovati njunemu pogovoru, a je naneslo pač tako, da je prestregel Tilkine besede: »Saj bi tudi jaz silno rada. A ju ne morem pustiti sama, še posebno zdaj ne...« »Morda se bo pa le našla rešitev. Ne morem te tako pustiti, vse si mi...« Te besede so se globoko zarezale v Osojnikovo srce. Po večerji je Matevž nekaj časa molče koračil po izbi in pomeljivo pogledoval Tilko in Janeza, ki sta nemo obsedela pri mizi. Oba sta slutila, da jima namerava povedati nekaj pomembnega. Prenehal je koračiti, se vsedel k mizi, povlekel iz žepa velik, rdeč robec, se globoko useknil in tudi po očeh se jeobrisal ter nato začel počasi govoriti, kot bi delil cekine: »Janez, dober fant si, da malo takih v današnjem času. Le vzemita se s Tilko. Bo v dobrih rokah. Šola ji tudi na kmetiji ne more škoditi.Za Osoje in za naju s Polono naj vaju nič ne skrbi. Bova že uredila, da bo za vse prav. Kakor bo še čas prinesel.« Kot okamenela sta Janez in Tilka obsedela presenečena za mizo... Zgodilo se je, kakor je bilo sklenjeno. Tilka se je tiho poročila in odšla z Janezom na njegov dom za gospodinjo. Z obiska na Janezovi domačiji se je Osojnik vračal srečen in zadovoljen, ko je videl, kako lepo so sprejeli Tilko na Janezovem domu, kakšno spoštovanje soji izkazali. Če bi ostala doma v Zadolju, bi bila za ljudi še vedno samo pankrt in manj vredna žena. POTA m sth£ Medalji in deset v finalu Z državnega atletskega prvenstva ml. mladincev dvigje Žuličevo četrto mesto, skaterim se je uvrstil v državno reprezentanco v štafeti 4 x 400 m za BA1 v Bukarešti. CELJE — Atleti Iskre Tenel kljub temu, daje z ureditvijo stadiona za zlet bratstva in enotnosti njihov stadion oostai za atletiko povsem neuporaben (a vendarle le korak pred tistim stanjem, ki bi omogočalo trening in tekmovanja na vseh ravneh), z državnih prvenstev tudi tokrat prinašajo medalje. V Celju kjer so se pomerili mlajši mladinci, je sprinter Božič potrdil svojo letošnjo stalno dobro formo in osvojil srebrno medaljo v teku na 100 m. V dopoldanskem polfinalu je dosegel čas 11,42 s, popoldne pa z močnim vetrom v prsi 11,60 s. V skoku v višino je Zupin s 195 cm osvojil bronasto medaljo in le za las je manjkalo, da bi premagal letvico tudi na višini 200 cm. Ostali dosežki mlajših mladincev: 1000 m:21. Retelj 2:41,50; 600 m —ml. mladinke: 11. Kastelic 1:39,41. V teku na 1500 m z zaprekami se je z osebnim rekordom in 6. mestom v državi odlikoval Robert Dragan. Starejši mladinci so imeli prvenstvo v Beogradu. Prav vsi so se uvrstili v finalne boje, najvišji uvrstitvi pa sta s četrtima mestoma dosegla Žulič v teku na 400 m (49,4 s) in Saša Derganc v suvanju krogle (10,36 m). Poseben po- SLOVENSKI PRVAK — Peter Di-mitrovski iz Brežic je na nedeljskem republiškem prvenstvu v lovu rib s plovcem pri Kronovem imel daleč največji uspeh. V sektorju A je potegnil iz vode natanko 17,25 kg rib, njegova ekipa Brežice 2 pa je zasedla drugo mesto za vodilno ekipo Radgona 1. (Foto: T. Jakše) METLIŠKI KOLESARSKI PRAZNIK METLIKA — Minulo soboto je kolesarsko društvo priredilo tradicionalno, že 6. pionirsko kolesarsko dirko spominskega območja Žumberak-Gorjanci za pokal Gorjanskega bataljona. Tekme v dveh etapah se je udeležilo 60 pionirjev iz 11 klubov, med katerimi so bili vsi najboljši slovenski klubi ter gostujoča kluba iz Varaždina in ČSSR. Ob dobri organizaciji in ob podpori številnih gledalcev je tekma vzorno počastila tudi jubilej, 100-letnico kolesarstva na Slovenskem in praznik dneva borca. V skupni uvrstitvi so nagrade in pokale prejeli: 1. Tomaž Poljanec (Sava), 2. Dušan Hajdinjak (Pomurje), . 3. Igor Kavšek (Krka), 4. Mladen Vergot (Metlika). Ekipno: 1. Krka, 2. Sava, 3. Pomurje, 4. Metlika. Prehodni pokal je osvojila ekipa Krke. J. p. Pred državnim prvenstvom je bil skoraj mesec dni poškodovan in skoraj ni treniral. Zaradi sprejemnih izpitov na fakulteti pa je moral prvi letošnji nastop v modri majici na dvoboju z Madžarsko prepustiti tekaču, ki je bil v Beogradu za njim. Tudi ostali so se izkazali z visokimi uvrstitvami in dobrimi dosežki. Tekstor je bil v teku na 110 m zovirami peti s časom 15,2 s, v polfinalu pa je celo izenačil osebni rekord 15,1 s. Vskokuv daljino je bil s 666 cm sedmi. Osebni rekord je izenačil tudi Grahek v sprintu na 100 m s časom 11,2 s. Zelo visoko sta tokrat skakala Vučkovič in Delič. Oba sta premagala višino dveh metrov. Prvi je osvojil 5.—6. mesto, drugi pa je bil 8. V metu kladiva je bil Macedoni 6. in je z rezultatom 39,56 m le za približno dva metra zaostal za osebnim rekordom. Poleg uspešnega nastopa v suvanju krogle je Saša Derganc dosegla še dolenjski rekord v metu diska. Z 32,84 m je bila šesta, do medalje pa ji je manjkal le slab meter. Tudi Saša je nastopila poškodovana, zato je v kopju, naslednji disciplini, v kateri se je v Beogradu uvrstila v finale, po prvem metu odstopila. J. P. MLADINSKI LETNI TABOR NA JEZERSKEM SEVNICA — Mladinski odsek Planinskega društva Lisca Sevnica priredi letos spet mladinski letni tabor. Tabor bo od 19. do 28. julija na Jezerskem, cena pa znaša okrog 22 tisočakov. Planinsko društvo prispeva k celotni ceni (preko 40.000 din) skoraj polovico denarja. Prijave sprejema Andreja Flajs na sevniški občini do 15. julija. lit-« ? g g & g m 1 Mlajši mladinci— državni prvaki Doslej največji skupni ekipni uspeh — Porazno v konkurenci posameznikov ČAČAK — Na državnem prvenstvu v kolesarstvu, ki je bilo od petka do nedelje v tem šumadijskem mestu, so imeli daleč največ uspehov kolesarji slovenskih klubov. Novomeščani, člani Krke, so razveselili in obenem razočarali. Največji uspeh so dosegli v ekipnih vožnjah. Mlajši mladinci, ki so pred odhodom na to tekmovanje računali le na 5. mesto, so na koncu osvojili prvo in si nabrali kar 18 sekund prednosti pred ekipama Save in Roga. Za ekipo Krke so vozili: Otmar Šturm, Milan Eržen, Bogdan Fink in Erik Kraševec, vodil pa jih je njihov trener Janez Jagodic. Proga je bila dolga 50 km, nastopilo pa je trinajstekip. Novomeščani so bili uspešni tudi v ostalih dveh ekipnih preizkušnjah. Tako so osvojili drugo mesto tudi med člani in pri starejših mladincih. Predstavniki Krke pa so močno razočarali v vožnji posameznikov. Članska vrsta očitno ni v formi, nekaj je poškodovanih. Sandi Papež se letos še ni ujel, na dirki pa se mu je poznal tudi bronhitis, ki ga je staknil na dirki po Jugoslaviji. Za nameček mu je pri ekipni vožnji v 10 krogu počila veriga, menjave kolesa pa niso dovolili. Tako je barve Krke branil le Glivar, ki je med člani v posamični konkurenci na cilj privozil kot deveti, ima pa tudi največ zaslug za drugo mesto v članski ekipni vožnji. Na koncu zapišimo, da so dekleta iz Slovenije osvojila vsa štiri prva mesta. J. P. ^ KRKA KRKA 1 ~ ^ - Tragedija po tragediji EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI — Člani Krke so v ekipni konkurenci dosegli več, kot so računali. Osvojili so dvakrat drugo mesto, ekipa mlajših mladincev pa je zmagala pred ekipama Save in Roga. Na sliki: (od desne proti levi) Erik Kraševec, Bogdan Fink, Milan Eržen, Otmar Šturm in trener Janez Jagodic. (Foto: J. P.) Nova nogometna pomlad V Krškem praznovali 65 let tega športa — Brošura -Med začetniki nogometa Vladimir štoviček Lani proti jeseni seje krški nogometni klub Celulozar predramil iz krajšega spanca. Spet so se našli — kot že večkrat poprej — zagnanci, ki so ubrali pravšno pot, da je začelo krško okroglo usnje znova navduševati in jeziti peščico najbolj vnetih navijačev, ki ob sobotah in kdaj med tednom ne pozabijo priti na sodobno betonsko tribuno ob dosti manj sodobnem igrišču. Igrišče je pretrdo in pregrbasto, trdijo poznavalci in klub ga je že začel izboljševati. Prav grbast teren je bil kriv, da ob nedavnem gostovanju Integral Olimpije žoga ni najbolj ubogala Ljubljančanov in je bilo le 4:0 za no ve zvezne drugoligaše. Izid pa ni prav nič sramoten za krške »začetnike«, ker je med njimi nastopilo nekaj novincev, ki naj bi za Celulozar nastopali v prihodnji sezoni v ligi medobčinske nogometne zveze Celje in s »starim« delom moštva niso bili uigrani. Tekma je sicer privabila na stadion toliko ljubiteljev nogometa, kot jih doslej še ni bilo v Krškem na nobeni tekmi. Tako je bilo najbrž tudi zategadelj, ker v Krškem praznujejo 65 let svojega nogometa. Namen praznovanja je predvsem popularizacija te športne zvrsti v • KS Krško je podelila krškim nogometašem za njihove največje nekdanje dosežke svojo srebrno plaketo. občinskem središču, je v uvodni besedi za jubilejno brošuro poudaril predsednik NK Celulozar Silvo Gorenc in to ponovil še v govoru na slavnostni seji kluba 19. junija. Na njej so podelili spominske listine najzaslužnejšim še živečim nogometašem, predvojnim veteranom pa tudi spominsko knjižno priznanje — Valvasorjevo Slavo vojvodine kranjske. Vsi so bili veseli tudi brošure 65 let nogometa v Krškem, ki skuša ohraniti čimveč vsega o dogajanju na nogometnem polju v tem mestu. Knjižico je klub posvetil legendi tega športa v Krškem, pokojnemu Alfre- du Isteniču st., brez katerega bi nogometno igrišče veliko pogosteje samevalo, kot je. V novogmetnem tednu seje zvrstilo še več tekem. 20. junija so se pomerili nogometni upi večnih rivalov, pionirji Brežic in Krškega in zmago so slavili gostje. Tekmo mlajših in starejših veteranov krškega kluba so odločila v svojo korist »rosnejša leta«. Brežiški in krški veterani bi se razšli z neodločnim izidom 1:1, če se ne bi tik pred koncem oglasila sodniška piščalka in dosodila enajstmetrovko za Brežičane. In krški trener, ki je igral zanje, si ni mogel kaj, da ne bi s »topovskim« strelom razočaral domačega občinstva. 21. junija so Celulozarjevo mrežo napolnili s tremi goli strelci N K Borac iz Titovega Drvarja in dosegli zmago 3:1. Porazi domačih ekip niso kaj posebej skalili praznovanja. Doseglo je svoj namen, saj je na tribune znova privabilo pisano množico ljubiteljev najpomembnejše postranske stvari na svetu. Prišli so krathohlačniki in sivolasi. Na tribuni je bil — kljub svojim 91. letom — tudi nestor slovenskih likovnih umetnikov akademski kipar in me-daljer Vladimir Štoviček iz Leskovca, ki velja za krškega »pranogometaša«. Mojster Štoviček, kot ga imenujejo prijatelji, je bil namreč med začetniki te igre v Krškem. NIKO KEŠE NAJBOLJŠIM ODOJEK OTOČEC — Športno društvo Stari grad Otočec bo organiziralo 18. in 19. julija turnir v malem nogometu. Nagrade bodo pečeni odojek in pokali. Prijavnina znaša 10.000 din, prijave bodo sprejemali na dan žrebanja, 16. julija, ob 18. uri v gostilni Vidrih. ZMAGA ROKOMETAŠEV RIBNICA — Ribniški rokometaši so z zmago nad Prulami iz Ljubljane z rezultatom 24 : 21 (12:9) v finalu osvojili prvo mesto na tekmovanju za rokometni pokal Mladosti na Ijubljan-sko-ribniškem področju. Pri zmagovalcih sta bila najboljša strelca Mate in Fajdiga. Z zmago na tekmovanju, na katerem ni igral prvoligaš Dinos Slovan, so se Ribničani uvrstili med osem najboljših v Sloveniji. M. G.-č. Pri Črnomlju dva mrtva v silovitem trčenju mopeda in avtomobila — Voznik avtomobila si je kasneje vzel življenje ČRNOMELJ — V nedeljo ob tretji uri zjutraj je 24-IetniTomasŠajatovič iz Metlike vozil z osebnim avtom VW jeta D turbo iz Črnomlja proti Metliki. Ko je bil približno 1 kilometer iz Črnomlja, so nastopile okoliščine, ki so povzročile eno najhujših letošnjih prometnih nesreč na Dolenjskem. Šajatovič je skozi levi pregledni ličnikov in si vzel življenje. Gmotne škode je za okoli 5 milijonov din. ovinek peljal po levi polovici ceste. Takrat mu je iz nasprotne smerina neregistriranem mopedu tomos 14-M pripeljal 17-letni Dane Ivančevič iz Črnomlja. Z njim sta bila na motorju še 21-letni Dušan Čemas s Pod Smreke pri Črnomlju in 16-letni Vlado Breznik iz Črnomlja. V silovitem trčenju je moped preklalo na pol, pri priči sta bila mrtva Ivančevič in Čemas, hudo ranjenega Breznika pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Voznik jete, Šajatovič, je prizorišče tragedije zapustil pred prihodom mi- VOZILA PREVEC PO LEVI PREKOPA — Frančiška Kuhar iz Ostroga je v nedeljo zvečer vozila z osebnim avtom od Šentjerneja proti Kostanjevici. V Prekopi je vozila že skoraj po levi strani ceste. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Marjan Golob iz Vel. Slatnika. Avtomobila sta trčila čelno. V nesreči je voznikoma Kuharjevi in Golobu zlomilo obe nogi, huje ranjeni pa so bili tudi sopotniki v Golobovem avtu. KAJ BO S TORBAMI? ČRNOMELJ — V noči na 1 . julij je neznanec vlomil v trgovino Marcator KZ Črnomelj in odnesel nekaj čokolade, žgane pijače in kar tri večje torbe. Škode je za 180.000 din. Očitno je storilec, za katerim seveda poizvedujejo, namenjen v nove podvige. Tako bi sodili po treh velikih torbah. TABLICE PADAJO — Na naših cestah ni nič čudnega, če s pretresenega avtomobila odpade tablica, tako kot je na gorjanski cesti lastniku avta z ljubljansko registracijo. Morda ne bi bilo odveč, če bi na najbolj luknjastih odsekih postavili nove opozorilne znake: tablice padajo. Vsak četrti kaznovan Petkova poostrena kontrola prometa prinesla po- datke, nad katerimi bi se morali zamisliti__________ LJUBLJANA — V petek je na slovenskih cestah šest ur trajala poostrena kontrola prometa, ki kaže, da s prometno varnostjo še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. ZMAGOVALCI SE BODO NAMAKALI V prejšnji številki je v sporočilu o nogometnem turnirju v Brusnicah pomotoma izpadel datum prireditve. Brusniški turnir v malem nogometu bo 18. in 19. julija, za dodatne informacije se lahko ekipe obrnejo na tel. št. 85-981 (Roman). Zmagovalne ekipe bodo poleg pokalov in priznanj prejele še več nagrad. Prvouvrščena bo med drugim dobila možnost enodnevnega kopanja za vse moštvo v Šmarjeških Toplicah, drugouvrščena ekipa se bo lahko, en dan kopala v hotelu Gami Otočec. DOBRI ŠPORTNIKI — V Ribnici so sc pred kratkim pomerili športniki osnovnih šol iz Delnic, Kočevja in Ribnice na tradicionalnem 26. srečanju. Po pričakovanju so bili najuspešnejši učenci iz Kočevja, drugi so bili ribniški in tretji šolarji iz Delnic, med posamezniki je bil najboljši Marko Činkelj iz Kočevja z dvema zmagama. Na fotografiji so Kromar in Tomšič iz Ribnice ter Ličan iz Kočevja. (Foto: M. Glavonjič) Miličniki so ustavili več kot 8.000 voznikov, kar 1132 voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo zaradi tehnično oporečnega vozila ali pa zaužitega alkohola, Med akcijo so miličniki ugotovili tudi več kot 2500 kršitev PONOČI DO SMRTI ZBIL KOLESARJA KRŠKO — Jože Tomše iz Brežic se je 4. julija ob dveh zjutraj peljal z osebnim avtom od Krškega proti Brežicam. Na Titovi cesti je dohitel kolesarja Roberta Bla-gušiča (18 let), dijaka iz Sel pri Dobovi. Domnevajo, daje Robert zaradi predrte gume hodil ob kolesu. Voznik Tomše je kolesarja prepozno opazil, sumijo tudi, da je vozil prehitro in pod vplivom alkohola. Ob trčenju je vrglo kolesarja na pokrov motorja in na streho, na cesto je padel po 36 metrih vožnje in bil takoj mrtev. Kolo je avto potiskal pred sabo več kot 50 metrov. Zoper voznika Tomše-ta je podana kazenska ovadba. TREŠČILO V KOZOLEC PODBOČJE — V petek okoli 6.45 je v Vel. Mraševu pri Podbočju med neurjem treščilo v kozolec Jožeta Zorka. Izbruhnilje ogenj. Domačinom je uspelo rešiti stroje, orodje in les, zgorelo pa je 20 ton sena in dva kubika hrastovih desk. Škode je za 700.000 din. Ogenj so gasili poklicni gasilci iz Krškega, prostovoljci iz Mraševe-ga in krajani. cestnoprometnih predpisov, sodnikom za prekrške so prijavili več kot lOOOvoznikov,blizu2000voz-nikov pa je moralo plačati kazen na kraju prekrška. Takoj so možje v modrem odvzeli skoraj 200 vozniških dovoljenj, seveda zaradi pijače. Odvzetih je bilo tudi 94 prometnih dovoljenj, zaradi tehnične nepopolnosti vozila ali pa zaradi poteka registracije. NI UPOŠTEVAL OMEJITVE ŽUŽEMBERK — V nedeljo ob 2.30 je Igor Grum iz Žužemberka vozil zosebnim avtom iz Zagradca proti Žužemberku. Ko je pripeljal v ta kraj, ni upošteval omejitve hitrosti. V blagem levem ovinku je zapeljal v desno na bankino, peljal po njej 18 metrov, preskočil 40 cm visok zid, nakar seje avto prevrnil na streho in z zadnjim delom trčil v stanovanjsko hišo. Laže je bil ranjen sopotnik Martin Novak iz Žužemberka, gmotne škode je za 1,5 milijona din. Turški zdomec prehiteval strnjeno koiono Zagrebčan, v katerega je treščil, umrl med prevozom v bolnišnico TREBNJE — V petek, 3. julija, nekaj po 10. urije voznik osebnega avtomobila Erkan Simseker iz Turčije, ki dela v ZRN, vozil po magistralki od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Poljanah, kjer je na cesti desni nepregledni ovinek, je dohitel strnjeno kolono in jo začel prehitevati. Iz nasprotne smeri je takrat po svoji desni pripeljal voznik osebnega avtomobila Branko Puntija iz Zagreba. Začelje zavirati, vendar ga je zaradi mokre in spolzke ceste začelo zanašati, tako da je drsel bočno po svojem voznem pasu. Vanj je trčil Simseker v sprednji desni bok in to tako močno, da je Zagrebčanov avto razpolovil. Prednji del razbitine je odbilo na rob levega prometnega pasu, zadnji del pa pred osebni avto Poljaka Stanislavva Tysarczyka. Voznika Puntija je v silovitem trčenju vrglo iz avta, umrl je med prevozom v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 14 milijonov din. Promet je bil zaradi nesreče v obe smeri zaprt od 10. ure do 11.25, nato pa je do 12.35 potekal v eno smer. OB KOKOŠI — V noči na 2. julij je neznani storilec vlomil v kokošnjak Draga Sajeta iz Velikega Kala in ukradel 5 kokoši. Lastnik je na škodi za 10.000 din. Za nepridipravom poizvedujejo. MOTORČEK ODBRENČAL — Izpred Doma kulture na Prešernovem trgu v Novem mestu je 3. julija zvečer neznanec ukradel kolo z motorjem APN-4, last Gregorja Lamuta izNove-ga mesta. Za storilcem poizvedujejo. Motorček je vreden 250.000 din. SEZONSKA TATVINA — Ob kolo z motorjem APN-6 je bil v času od 27. do 29. junija tudi Jože Štangelj iz Semiča. Škode je za 300.000 din, za storilcem poizvedujejo. Motorček je pred izginotjem stal pred stanovanjskim blokom. S ceste v drevo in smrt Avtomobilista Vinka Še-gino v Adlešičih zanes- lo s ceste_______________ ADLEŠIČI —VinkoŠegina (21 let) iz Tribuč je v nedeljo ob 3.50 vozil z osebnim avtom iz Žuničev proti Črnomlju. Skozi Adlešiče je peljal z neprimerno hitrostjo, zapeljal je na levo polovico ceste, začelo ga je zanašati, nakar je trčil v osebni avto Branka Veseliča iz Be-dnja. Veseličevo vozilo jevbilo parkirano zunaj cestišča. Šegi-noje po trčenju zaneslo na travnik, na koncu se je zaletel v drevo in bil takoj mrtev. Ranjeni so bili sopotniki Roman Vranešič, Lojze Vranešič, Nevenka Šegina in Marija Pri-janovič, vsi iz Tribuč. Po prvi pomoči v črnomaljskem zdravstvenem domu so jih odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 1,2 milijona din. 'i & ZMAGOVALCI — Pred dnevi je bilo na stadionu v Ribnici občinsko gasilsko tekmovanje, na katerem je v kategoriji članov zmagala ekipa GD Ribnica. (Foto: M. Glavonjič) PREHITRO — Jasnilav Hribar iz Ribjeka se je 21. junija popoldne peljal na kolesu z motorjem iz Gor. Lakenc proti Mokronogu. Ko je v Mokronogu pripeljal v levi nepregledni ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno na travnato bankino in se zaletel v železno varovalno ograjo, od katere ga je odbilo v grmovje ob cesti. Hribar je bil huje ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. V LEVO — Alojz KosT iz Maribora je 30. junija popoldne vozil z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Poljanah se je naveličal kolone, zapeljal je na levo polovico ceste, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal Milan Dobričič iz Kosalnice. V trčenju sta bi la ranjena Franc in Stanko Baum iz Zagorcev pri Ptuju, sopotnika v Ko-sijevem avtu. Škode je za 7 milijonoy din. PREZRL MOTORČEK — Dragotin Krese iz Novega mesta je 1. julija dopoldne peljal z osebnim avtom po Volčičevi ulici in v križišču nameraval zaviti v levo proti bolnišnici na Šmihel-ski cesti v Novem mestu. Pred križiščem je ustavil, nato pa speljal, vendar pri tem prezrl Tomaža Kotnika, kije pripeljal na kolesu z motorjem. Kotnika so obvezali v bolnišnici, škode je za 110.000 din. Bodo prizadeti dvakrat tepeni? Odprto pismo ob možni ukinitvi Oš s prilagojenim programom na Mirni Starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom na Mirni, smo že nekaj mesecev močno zaskrbljeni, vendar nimamo možnosti, da si kako drugače pomagamo, zato pišemo tole odprto pismo. Razlog naše zaskrbljenosti je v dejstvu, da si izvršni svet občine Trebnje in tudi VIO Trebnje prizadevata privarčevati nekaj denarja na račun naših otrok. Že nekaj mesecev poteka v občini akcija, da se prouči organizacija in obstoj osnovne šole s prilagojenim programom na Mirni, vse s ciljem racionalizacije (beri: privarčevanega denarja v občinskem proračunu). Ustanovljena je komisija za pripravo analize OŠ s prilagojenim programom. Komisija v okviru VIO Trebnje (predsednik te je mag. Cvetko Bunc, živinozdravnik) je dobila nalogo, da prouči obstoječo normativno ureditev, dejansko stanje v OŠ s prilagojenim programom, primerjalne podatke iz 6 sosednjih občin, sprejela pa naj bi tudi zaključke za nadaljnje delo. Vse to je bilo opravljeno, zaključki pa so tudi: za osnovnošolsko izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju naj se tudi v bodoče ohrani obstoječa orga- nizacija enote pri OŠ Mirna. Predlagana je ukinitev domskega varstva na Mirni, ker se ugotavlja, da bi bil z manjšimi prilagoditvami šolskih prog urejen dnevni prevoz otrok, če se zagotovi rejniški družini za dva varovanca podaljšano bivanje kot za učence osnovnih šol in spremstvo na avtobus za posamezne bolj prizadete učence na relaciji Mirna — Breza, predvsem iz oddelka za usposabljanje. Z ukinitvijo domskega varstva (internata) in zagotovitvijo navedenih pogojev bi se zmanjšalo število zaposlenih in tudi skupni stroški za okrog 13,000.000 din, po cenah iz leta 1986. Zaskrbljuje pa nas še zaključek iste komisije, ki pravi, da si »je potrebno prizadevati, da bi že začeto delo na področju skrbi za predšolske, šolske otroke in odraščajoče duševno prizadete mladostnike razvijali naprej. Ob tem pa naj se prouči, katera organizacijska oblika bi bila za celovito skrb najbolj ustrezna.« Ta citat je zaskrbljujoč zato, ker že naslednji materiali nakazujejo ukinitev OS s prilagojenim programom na Mirni. Sprašujemo in terjamo odgovore na naslednja vprašanja: Kaj bo z obstojem OŠ s prilagojenim programom na Mirni? Ali bodo otroci premeščeni v OŠPP v Novo mesto? Ali ni cinizem »skrbeti« za otroke, ki so duševno prizadeti, s tem, da sejim ukine šola ter internat in se jih »usmerja« na avtobus? Ali je primerljivo 1,3 stare milijarde s trpljenjem otrok? Zakaj staršem ni dovoljeno sodelovanje pri odločanju? Zakaj komisija ni strokovna in zakaj je upoštevana le finančna plat, ne pa interesi otrok in staršev? Kaj pa 207. člen ustave SR Slovenije, ki govori o enakopravnih pogojih za dosego izobrazbe? Na vsa ta vprašanja terjamo jasne odgovore, saj menimo, da smo v tej zadevi izigrani, otroci pa dodatno oškodovani in v neenakopravnem položaju do ostalih otrok. O pobudi o ukinitvi OŠPP in internata in o tem da starši nimamo možnosti uveljavljati svoje interese, bomo sprožili postopek za preverjanje ustavnosti pri ustreznem sodišču SR Slovenije. V imenu staršev otrok OŠ PP Mirna ANDREJ KOŽAR Metliški godbeniki na Nemškem Vrnili so obisk prijateljski godbi v Kleiningersheimu ob reki Neckar Metliška mestna godba je letos od 26. do 30. junija gostovala v ZR Nemčiji pri prijateljski godbi v Kleiningersheimu . To je prijazno mestece nad reko Neckar, po kateri ladje prevažajo ljudi in tovor. Pod mestecem se spušča v strmino nepregledna širjava vinogradov. Ce gledaš od prelepega gradu s čudovitega vrta, kjer so v soboto zvečer prireditve, se ti zdi, kot da si visoko zgoraj v stolpu najvišje katedrale, pod teboj pa se zdaj blatna vije reka Neckar. Metliška godba je bila pred 12 leti že v gosteh pri godbi iz Kleiningersheima. Lansko leto pa je metliškim godbenikom uspelo povabiti prijatelje na gostovanje ob veleprireditvi Vigred v Metliki. Godbeniki iz Kleiningersheima so imeli na Vigredi koncert, nato so si ogledali znamenitosti v Metliki in njeni okolici. Bili so tudi na Plitvičkih jezerih, sami pa trdijo, da je bilo najlepše na Vinomerju in zidanici. Na Vinomerju so sklenili, da se bodo naslednjič videli v Nemčiji in tako so Metličani res odpotovali zgodaj zjutraj v petek, 26. junija. Da je do teh srečanj prišlo, je glavni »krivec« Ivan Kapušin, ki je kot mlad fant deloval pri mestni godbi Metlika. Poročil se je z Metličanko Milico, oba pa sta odšla na delo v Nemčijo. Kapušin se je tudi v Kleiningersheimu vključil v vrste godbenikov, kajti trobenta je bila njegova zvesta spremljevalka. Ivan ni pozabil na Metliko, saj si je tukaj uredil dom in sedaj živi v Metliki. Kadar je prišel na dopust domov, je igral z metliškimi godbeniki, kadar pa je bil v ZR Nemčiji pa z godbeniki iz Kleiningersheima. Tako je združil dve oddaljeni godbi: godbi, ki resda govorita vsaka svoj jezik, toda združujeta ju glasba in prijateljstvo. V Kleiningersheimu živi veliko Jugoslovanov. Z Nemci so v slogi in sožitju. Ti ljudje so pridni in delavni, zato jim tujina ponuja odprto dlan. V tem in bližnjih mestih je tudi veliko Belokranjcev, ki tu delajo že vrsto let. Z ladjo smo se peljali tudi v mesto Besigheim, kjer človek lahko samo občuduje najstarejše hiše, grajene iz lesa, kako so še ohranjene. Ždi se mi, da je bila občinska hiša grajena leta 1459, leta 1977 pa sojo preuredili v občinsko stavbo. Metličani so vGr. Ingersheimu na ribiški veselici imeli dveurni koncert, nato pa so še dve uri igrali domačini. Ob koncu sta združeni godbi z okoli 70 godbenikov pod taktirko metliškega in kleiningersheimskega kapelnika odigrali dve skladbi. Ljudje pod platneno streho, kjer se je vse skupaj odvijalo, bilo jih je kakih 900, so bili navdušeni. Največje navdušenje je bilo ob pesmi, pri kateri metliški godbeniki tudi pojejo. Ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Nemški godbeniki so prosili Metličane, naj jim priskrbijo note te prijetne pesmi. Besedilo so jim morali kar tam napisati, saj so si nekateri melodijo že zapomnili. V soboto ob 10. uri je metliške godbenike sprejel mestni župan g. Martin Mayer ter jih pozdravil. Obenem pa so si godbeniki izmenjali darila. Metličani so s seboj povabili tudi predsednika svoje občinske skupščine Staneta Bajuka pa Tonija Gašperiča in nekaj starejših, sedaj neaktivnih godbenikov. Slednji se zaradi zadržanosti povabilu niso mogli odzvati. Z njimi je bil tako le dolgoletni član godbe Tone Slobodnik. Med drugim si Je ogledal veliko kmetijo, na kateri imajo 40 krav molznic in 40 telet vseh starosti in velikosti. Kar verjeti ni bilo. da se na tej kmetiji ne prične delo že pred 8. uro zjutraj. Vse imajo mehanizirano, je povedal gospodar, zato je v hlevu vse postorjeno v pičli tiri. Ljudje, ki so nas sprejeli v svoja stanovanja, so bili gostoljubni, trudili so se, da bi nas razumeli, kajti večina mladih se uči angleško, tako so se sporazumevali z znanjem angleščine. Nekaj tudi z znanjem šolske nemščine. Vse skupaj, razen Ivana, Milice in Slava Bezka, ki je bil povsod tudi glavni prevajalec, nas še danes bolijo roke in noge od preveč »govorjenja«. Predsednik godbe iz Kleiningersheima je podaril metliškim godbenikom vinsko trto, posajeno v loncu, s pripombo, naj jo posadijo in kadar pridejo oni v Belo krajino, bodo pili vino te trte. Metličani so se znašli in predlagali: ko bo ta trta polno rodila, bodo poleg svoje metliške črnine izvažali še vino nemške trte. Ob slovesu so si zaželeli, da bi še vnaprej ostali prijatelji. Njavečja želja Metličanov je, da se naslednjič vidijo v Metliki, v prijazni Beli krajini. Alenka Mežnaršič Levstikova 12 68330 Metlika Krupa požira denar Razmere se prepočasi izboljšujejo Nesreča s polikloriranimi bife-nili (PCB) v Iskrini tovarni kondenzatorjev v Semiču je zaradi dolgotrajne zastrupljenosti okolja in zaradi približno pet tisoč potencialno zdravstveno ogroženih Belokranjcev presegla raven lokalne nesreče: reka Krupa, v katero so izlili PCB, je postala grozljivo opozorilo slovenski javnosti. A še štiri leta po tej nesreči se razmere na tem območju še vse prepočasi izboljšujejo. Vzrok zatojepredvsemdenar: predvidena akcija za ublažitev posledic nesreče, predvsem za zdravje, ni mogla prav steči zaradi preskromnih sredstev. O tem so razpravljali tudi na zadnji seji komisije za varstvo okolja slovenske skupščine, na kateri so podprli program zdravstveno-varstvenih ukrepov, vendar pa so tudi opozorili na pomanjkljivosti pri odpravljanju posledic. Sicer pa so dozdaj za ozdravitev tega območja porabili že več kot tri milijarde dinarjev — in to predvsem za postavitev odlagališča za PCB, za uvajanje nove tehnologije v Iskrini tovarni kondenzatorjev in za gradnjo novega vodovoda. Denarne težave hranijo tudi posamične raziskave na terenu in zdravstvene preglede ljudi. Zato je dr. Dušan Plut pred kratkim predlagal, naj bi belokranjsko nesrečo uvrstili med tiste, ki zahtevajo sofinanciranje iz republiškega solidarnostnega sklada. Ustanovili naj bi poseben sklad za odpravljanje posledic nesreče. Dr. Plut prav tako predlaga, naj bi sproti, sistematično in celovito ugotavljali in odpravljali vsebnost PCB v okolju in v ljudeh. Javnost in prizadete prebivalce pa je treba celovito in redno obveščati tako o izsledkih analiz vode in rib kot o njihovem zdravstvenem stanju. Dr. Dinko Leskošek pa je na seji komisije za varstvo okolja slovenske skupščine povedal, zakaj še niso začeli zdraviti z metodo izplavljenja približno 40 prebivalcev Semiča in delavcev Iskrine tovarne, pri katerih so ugotovili največjo vsebnost PCB. To je namreč zelo zahtevno zdravljenje, ki terja vsakodnevno večurno savnanje pri temperaturi 60 in več stopinj Celzija. To traja kakih 30 dni in ne daje vselej želenega. Zato so se v zdravstvenih krogih odločili za ponovne preiskave ogroženih ljudi, posebno njihovih kromosomov. Šele ko bodo znani izsledki teh raziskav, se bo zdravstveni konzilij odločil, če bo takšno zdravljenje potrebno ali ne. V vsakem primeru je Krupa postala velika šola za ekološko streznitev naše družbe. V Sloveniji smo se zaradi te nesreče že odločili prepovedati nadaljnjo uporabo PCB, a ne gre le za gospodarsko plat zadeve in tudi ne le za finančno: zdravstvene posledice so nedvomno tiste, ki najbolj glasno opozarjajo na vso nevarnost nespametnih iger z našim okoljem. MARIJA FRANČEŠKIN (po Delavski enotnosti) IZVIR KRUPE — Za zmeraj zastrupljen največji predvideni vir pitne vode v Beli krajini? ŠE JE ŽIVA — Martin Kralj z Otočca je dobil lepo nagrado, ko je izkoristil počitniški dan tako, da je pomagal očetu Vojku pn ribolovu na mostu pri gradu Otočec. Številni turisti niso mogli skriti začudenja, kosejefantičpostavil pred kamero s skoraj sedem kilogramov težkim krapom (6,90 kg) in tudi ne nad tem, da je Krka, ta naša, sicer že težko ranjena lepotica, še živa. (Foto: T. Jakše) PLAČE PO SEVNIŠKO SEVNICA — Delegatka skupne delegacije za zbor združenega dela Joža Senica je na zadnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sevniške občinske skupščine rekla, da želi delegacija zvedeti, kakšni so osebni dohodki voljenih in imenovanih funkcionarjev, ker se govori marsikaj. Županja Breda Mijovič je odgovorila, da se je pred 4 meseci govorilo, da ima predsednica najprej 180 starih milijonov plače, nato so se že sprijaznili z domnevno višino plače od 80 do 90 milijonov. Predsednica občine ima približno tak osebni dohodek, toda v dveh mesecih skupaj, kajti nazadnje je dobila z minulim delom vred 40,7 starega milijona plače. V katerem grmu neki tiči zajec, da se nenehno pojavljajo govorice o plačah funkcionarjev? Verjetno bo potem le kaj bolje, če bodo vsi vodilni v gospodarstvu in negospodarstvu položili na mizo odkrite karte. Zgled pa naj bi dali ravno funkcionarji. ZA KABELSKO TV ŠE MOŽNOSTI KRŠKO — Tukajšnji odbor za izgradnjo kabelske in satelitske televizije je znova povabil občane, da se odločijo za ta način sprejemanja televizijskega in radijskega signala. Do konca junija se je iz vseh treh krajevnih skupnosti prijavilo okrog 900 gospodinjstev. Odbor želi, da bi se v večjem številu kot doslej odločali za kabelsko televizijo stanovalci blokov. Predlaga, naj bi se v akcijo vključili hišni sveti, ki naj bi pridobili nove naročnike. Zadnji rok za prijavo je 15. julij. UMRLA JE KRAKARJEVA MAMA 12. junija je umrla v Ljubljani, kjer je živela zadnja leta, Krakarjeva mama — Gozeča Nanca z Gore. Kakor mnogim Belokranjkam tudi njej ni bilo postlano z rožicami. Zemlja je bila, kot je še danes, skopa in vse delo na njej je morala opraviti ročno, saj ni imela živine. Kljubdenarnim težavam ni odvračala od šolanja Slavka in Angelce, ker jima je želela boljši kruh, kakor ga je imela sama. Vselej je našla toplo besedo za vsakogar, ki je šel mimo njene hiše. Ljudi pa je bilo tod precej, saj gre tukaj steza na Smuk. S popotniki je rada pokramljala, znala se je pogovarjati s preprostim ali učenim človekom. Sosedje Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško, delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. knjigovodja — 1 delavka, za določen čas — 6 mesecev 2. hišnik —kurir — 1 delavec za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - — pod 1) — ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj na knjigovodskih delih — pod 2) — poklicna šola ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj. Kot dodatno znanje se zahteva opravljeni izpit za kurjača parnih kotlov. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: KOSTAK Krško, Cesta krški h žrtev 11. Kandidate bodo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 569/27 ČRNOMELJ DO »GOK« ČRNOMELJ Delavski svet delovne organizacije in delavski svet TOZD OBRT razpisujeta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat I. direktorja delovne organizacije II. vodja temeljne organizacije OBRT Kandidata morata poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: Pod I.: da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo gradbene, lesne, strojne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih. Pod II.: da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo strojne, lesne, gradbene ali temu sorodne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih. Drugi pogoji pod I. in II.: — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen, da ima sposobnost za organizacijo dela ter poslovnih in medčloveških odnosov; — ob imenovanju mora kandidat za direktorja DO predložiti program dela za uresničitev srednjeročnega plana DO, kandidat za vodjo TOZD pa predložiti program razvoja temeljne organizacije. Za direktorja DO in vodjo temeljne organizacije ne more biti izbrana oseba, za katero veljajo zadržki, navedeni v511. členu zakona o združenem delu. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejemata razpisna komisija delovne organizacije in razpisna komisija TOZD OBRT v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 7 dneh po izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh od dneva poteka razpisnega roka. 572/27 Unovoles Lesni kombinat Novo mesto — Straža n.sol.o. TOZD Sigmat Brestanica Komisija za delovna razmerja TOZD Sigmat objavlja prosta dela in naloge: 1) samostojni tehnolog (1) 2) kalkulant (1) 3) izvajalec za projekte (1) 4) samostojni ključavničar (11) 5) orodjar specialist (1) 6) ključavničar I (1) 7) varilec I (1) 8) ključavničar — pripravnik (1) 9) čuvaj poliester II (1) Pogoji: — pod št. 1: visoka izobrazba, VII. st., strojne stroke, tehnološke smeri, aktivno znanje enega tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, poizkusno delo 90 dni; — pod št. 2: višja šola, VI. st. strojne stroke, 5 let delovnih izkušenj, poizkusno delo 60 dni; — pod št. 3: srednja šola, V. st., strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj, poizkusno delo 60 dni; — pod št. 4: poklicna šola, IV. st., ključavničar, 5 letdelovnih izkušenj, poizkusno delo 60 dni; — pod št. 5: poklicna šola, IV. st., orodjar, 5 let delovnih izkušenj, poizkusno delo 60 dni; — pod št. 6: poklicna šola, IV. st., ključavničar, 2 leti delovnih izkušehj, poizkusno delo 45 dni; — pod št. 7: poklicna šola, IV. st., varilec, 2 leti delovnih izkušenj, poizkusno delo 45 dni; — pod št. 8: poklicna šola, IV. st., ključavničar; — pod št. 9: končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, poizkusno delo 60 dni. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih v roku 8 dni po objavi na naslov: NOVOLES TOZD Sigmat Brestanica, Cesta prvih borcev 20, 68 280 Brestanica Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 561/27 PROIZVODNJA IN TRGOVINA Export — Im po rt BREŽICE N SOL O. Proizvodnja in trgovina AGRARIA export — import Brežice Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA DO Kandidati za ta dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka ali višja izobrazba agronomske, ekonomske ali pravne smeri, 2. pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih od tega vsaj dve leti na področju branže agroživilstva. Nastop del 1.1.1988. Pisne prijave naj kandidati vložijo v roku 20 dni po dnevu objave na razpisno komisijo Agrarie Brežice, Šentlenart 72, Brežice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v30 dneh po poteku roka za vložitev pisnih prijav. 562/27 pisma in odmevi DOLENJSKI LIST 17 U TFM TFV1NII l|AQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI - v icm icunu vhoprodam — kupim — posest—ženitne ponudbe-razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale tedenski koledar Četrtek, 9. julija — Veronika Petek, 10. julija — Amalija Sobota, 11. julija — Olga Nedelja, 12. julija — Mohor Ponedeljek, 13. julija—Henrik Torek, 14. julija — Jelena Sreda. 15. julija — Vladimir Četrtek, 16. julija — Dan tankistov LUNINE MENE 11. julija ob 4.34 — ščip kino BREŽICE: 10. in 11.7. ameriški erotični film Mlada lady Chaterly. 12. in 13. 7. angleški film 1984. 14. in 15. 7. italijanski film Cindy. 16. in 17.7. ameriška komedija Hana in njene sestre. službo dobi Sprejmem ključavničarja ali delavca za priučitev. Ključavničarstvo — Cveto Šmajdek, Drska 19, Novo mesto. (3390-SL-27) stanovanja ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero iščem v Novem mestu. Tel. 21-461, dopoldan od 7. do 13. ure. (3401-ST-27) DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novem mestu prodam. Informacije na tel. (068) 22-889. (3469-ST-27) ENO ali DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu ali okolici najamem za obdobje treh let. Ponudbe pod šifro »POŠTEN PLAČNIK«. (3438-ST-27) motorna vozila Prodam Z 750 S, letnik 78. Informacije: Ljuba Sukovič, Mirna peč 19 (popoldan). (P-27-14-MO) ZASTAVO 750, registrirano do marca 88, prodam. Miro Povše, Vrhek 29a, Tržišče. (3533-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Cena po dogovoru, ogled vsak dan, popoldne. Anton Zidar, Male Dole 11, Šentvid pri Stični. (pol-MV- ZASTAVO 750, karambolirano, prodam. Motor, nov še v garanciji, ogled v nedeljo. Ravnikar, Šentrupert, tel. 40-249. (P27-12-MO) Z 101, letnik 1986, prodam. Tel. 24-572. (3535-MV-27) FW, letnik 1975, cena po dogovoru, ugodno prodam. Dušan Kunšek, Orešje 26, Sevnica. (pol-MV-27) JUGO 45 L, letnik 1986, zelo ohranjen, prodam. Tel. (068) 8 l-979ali 81-272. (pol-MV-27) KUPIM prednja leva vrata za zastavo 101, rabljena. Tel. 71-381. (pol-MV-27) JUGO 45, letnik dec. 81, zdodatno opremo, prodam. Tel. 61-250. (pol-MV-27) ZASTAVO 101, letnik 79, ugodno prodam. Tel. (068) 62-108. (pol-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 1979, obnovljen, prodam. Tel. 23-290. (3503-MV-27) GOLF JGLD S — diesel, letnik 1985, prodam. Milan Krošelj, Zg. Blanca 49, tel. 77-064. (3509-MV-27) R-4, letnik 78, prodam. Bricelj, Be-reča vas 28, tel. 21-722 int. 48 med 7. in 8. uro. 101 L, letnik 1982, prodam. Janez Zupet, Škocjan 13. (3517-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 81, in čoln z motorjem maestral 18 prodam. Jože Stanič, Oražnova 21, Kostanjevica. (3518-MV-27) 126 P, letnik 1976, generalno obnovljen, prodam za 65 SM. Tel. 24-046. (P27-10-MO) R 4, letnik avgust 1983, prodam. Informacije na tel. 24-543. (3527-MV-27) Z 101, letnik 1976, obnovljena, in kolo na 5 prestav prodam. Tel. 21-970. (3523-MV-27) R 4TLS, letnik 1981, in rjav kombiniran otroški voziček prodam. Tel. 33-290 od 19. do 20. ure. (3529-MV-27) ČRNOMELJ: 9.7. ameriška risanka Neustrašni Popaj. 9. in 12. 7. ameriški akcijski film Divji otok. 10. 7. angleški film Volčja družina. 12. 7. ameriški film Svet seksa. 14. 7. ameriški akcijski film New York 1987. 16. 7. ameriški film Nostradamus. NOVO MESTO — DOM KULTUREN. 7. ameriški film Weekend groze. 10.7. (ob 11. uri) matineja — ameriški risani film Heidi. Od 10. do 12. 7. ameriška ljubezenska drama Star 80. Od 15. do 16. ameriški fantastični film Iskanje v vesolju. SEVNICA: 9. 7. ameriški pustolovski film Rjovenje. 12. 7. ameriški akcijski filtfi Tam, kjer reka potemni. 16. 7. ameriška komedija Profesorji so pogoreli. TREBNJE: 11. in 12. 7. ameriška komedija St. Elmo’s Fire. FIAT 126 P, letnik 1980, v dobrem stanju, prodam. Tel. 67-214. (3530-MV-27) Z 750, letnik 1978, prodam. Krese, Lobetova 39, Novo mesto, tel. 25-820. (3531-MV-27) Z 750, letnik 79, prodam. Tel. 26-929. (3495-MV-27) ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Krhač, Cesta herojev 68/4, Novo mesto. (3500-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 1985, ugodno prodam. Kocjan, Dragatuš 17, tel. (068)57-318. (ček 71/87) GS CITROEN, letnik 1979,prodam. Bevec, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice. (3497-MV-27) GS-13, letnik 1979, obnovljena pločevina, lakiran, ugodno prodam. Silvo Šercelj, Trdinova 5, Novo mesto, tel. 25-888. (3501-MV-27) R-4, letnik 1976, neregistriran, v voznem stanju, prodam za 20 SM. Tel. (068)33-655. (3515-MV-27) Z 101, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 23-583 (popoldan), do 12. julija 1987. (3514-MV-27) ZASTAVO 101 L,staro91et,registrirano do decembra, ugodno prodam. Stane Barbo, Dol. Karteljevo 28 a. (351 l-MV-27) GOLFJGL, letnik 1981, 37000 km, garažiran, ugodno prodam. Tel. (068) 61-210. (P27-15-MO) 126 P, letnik 79, ugodno prodam. Derganc, G. Gradišče 32. (3388-MV-27) Z 101 C, letnik 1981, prodam. Kamin, Razbore 2, Vel. Loka. (P27-4MO) JUGO 45, letnik 84, dobro ohranjen in vzdrževan, prodam. Tel. 51-001. (pol-MV-27) TOMOS kros junior, generalno preurejen s spojlerji, prodam. Tel. 79-261. (pol-MV-27) R 4 TLS, letnik 78, Z750, letnik 77, in motorno kolo 15 SLC,letnik 83, registrirano, prodam. Mihalič, Potov vrh 12. (3400-MV-27) FIAT 750 prodam za 35 SM. Prodam tudi voz 15 col. Janc, Gor. Vrhpolje 31, Šentjernej. (3399-MV-27) Z 750, letnik 80, odlično ohranjen, nujno in ugodno prodam. Jože Mavsar, Igelnik 4, Novo mesto, 68000. (3394-MV-27) FIČKA, letnik 1973, registriran za vse leto, obnovljen, prodam za 37 SM. Tel. 20-596. (3391-MV-27) TOVORNI AVTO TAM 110,kason6 m, registriran do decembra, prodam. Možna tudi zamenjava za osebni avto. Makše, Rdeči kal 15, Dobrnič. (3411-MV-27) VESPO, staro 2 leti, prodam. Tel. 51-967, po 20. uri. (3414-MV-27) 126 P, letnik 1978,intomosavtoma-tik, star 2 leti, prodam. (3416-MV-27) LADO karavan, letnik december 1978, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Nikola Mitrovič, Zagrebška 8 a, Novo mesto. (342 l-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 80, prodam ali menjam za BMV do 2002, z doplačilom. Ogled vsak dan od 20. ure dalje. Janez Juršič, Veliki Cerovec 30, Novo mesto. (3421-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Tel. 27-794. (3423-MV-27) Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. 26-752. (3420-MV-27) AVTOMATIC A3 ML, letnik 1985, DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 4.500 din, na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije ipd. 5.000 din. Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p 130 Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. dobro ohranjen, ugodno prodani. Peter Rozman, Gor. Globodol 19. (3419-MV-27) 126 P, letnik 82, prodam. Tel. 84-711. (3426-MV-27) RENAULT 14 TL, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 22-060. (3468-MV-27) 126 P, letnik 1977, registriran do marca 88, prodam ali zamenjam za Z 750. Jože Jaklič, Telčice 4, Škocjan. (3475-MV-27) Z 750, letnik november 81, prodam. Janko Radenovič, Levstikova 9, Metlika. (3473-MV-27) GOLF D, letnik 1985, in bukova drva (hlodovina) prodam. Tel. 85-048. (3472-MV-27) SPAČKA, voznega, registriranega, obnovljenega, ugodno prodam. Tel. 22-221. (347l-MV-27) OPEL manto 1,6, letnik 72, in ZASTAVO 750, letnik 79, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec. (3470-MV-27) TOMOS APN 4, generalno obnovljen, prodam. Informacije na tel. (068) 22-889. (3469-MV-27) TOMOS 15SLC,generalno prenovljen, ugodno prodam. Možno obročno odplačevanje. Resnik, Birčna vas. (3477-MV-27) Z 750, letnik 1985, registrirano do junija 1988, prodam. Stane Jurak, Gor. Kamence 27, Novo mesto. (3460-MV-27) MOTORNO KOLO 15 SLC pro-, dam. Lavrič, Dol. Straža 62, tel. 85-322. (3482-MV-27) MOPED T-12, generalno obnovljen (kot nov), 5 prestav, prodam. Novo mesto, tel. 24-870 (popoldan). (3461-MV-27) ZASTAVO 101 c, letnik 81, 40.000 km, registrirana do aprila 88, prodam za 1.800.000 din. Vlado Šurbek, Župančičeva 17, Brežice. (3462-MV-27) R 18, letnik 1980, prodam. Aš, Straža 7, tel. (068) 84-575. (P27-9 MO) JUGO 55, letnik 85, prodam. Ivo Dominič, Šmarješke Toplice n.h. (3466-MV-27) TORI ugodno prodam. Tel. 25-005. (3480-MV-27) VISO SUPER E, letnik 1982, garažiran, dobro ohranjen, prevoženih 31.000 km, prodam. Tel. 79-109, Brestanica. (pol-MV-27) 126 P, registriran do 1988. prodam. M. Kozine 13, popoldan, tel. 22-608. (3485-MV-27) DIANE 6, letnik 1980, 93.000 km, prodam. Informacije na tel. (068) 42-042. (3489-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 78, obnovljen, registriran do maja 88, prodam. Plantan, Veliki Podljuben 1. (3484-MV-27) ZASTAVO 101, letnik 1977, neregistrirano ugodno prodam. Tel. 27-796 (popoldan). Prodam tudi de le zadyano 6: dve gumi s platišči, dvojna vrata, zadnji desni blatnik, prvi levi blatnik, ključavnico za vrata, vse zelo ohranjeno. (3449-MV-27) JUGO 55, letnik 85. in harmoniko (klavirsko), 80 basov, prodam. Tel. 42-488. (3450-MV-27) JUGO 45, letnik 85, prodam. Tel. 65-110. (3453-MV-27) LADO karavan, letnik 82, registriran do marca 88, prodam. Vinko Blatnik, Sadinja vas, Dvor pri Žužemberku. (3458-MV-27) ZASTAVO 750, letnik 84, prodam. Franc Praznik, Dobruška vas 25, Škocjan. (3459-MV-27) ZASTAVA 750, letnik 79,40.000 km, karamboliran, prodam. Tel. 21-141. (3498-MV-27) 126 P, letnik 1980, registriran do junija 1988, prodam. Terezija Drab, Konec 7 pri Podgradu. (3428-MV-27) Z 101, v voznem stanju, prodam za 65 SM. Prodam tudi BCS kosilnico. Gomila 5, Šentjernej. (3430-MV-27) KIPER kason s šasijo, pomožno šasijo od T AM-a 125 in ostale dele prodam. Rokavec, Dol Ponikve 17, Trebnje. (3432-MV-27) Z 126 P, letnik 81, ohranjen, prodam. Tel. (068) 20-254. (3496-MV-27) Z 750, letnik 1983, prodam. Jože Trbanc, Dolenje Dole 19, Škocjan. (3433-MV-27) R 4, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. (068) 52-066 (popoldan). Osebni avto wartburg, šivalni stroj bagat, star eno leto, in diatonično harmoniko prodam. Ludvik Saje, Šentjurij 13, Mirna peč. (3444-MV-27) ŠKODO, letnik 1980, prodam. Hočevar, Grmovlje 21. (3446-MV-27) AUDI 80 L, letnik 73, prodam. Tel. 25-825. (3494-MV-27) prodam CANON FD, popolnoma nov (nerabljen) foto zoomobjektiv 1:4/80-200, s torbico, prodam. Cena 300.000 din. Informacije na tel. (068) 71-433, dnevno med 20. in 21. uro. (ček-70/87) ELEKTRONSKO HARMONIKO hohner prodam. Tel. 61-207 (dopoldan) ali 67-478 (popoldan). (3412-PR-27) VEČJO količino gajb prodam. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč. (3413-PR- 26) ŠTIRI KRAVE, sivorjave pasme, stare od 2 do 5 let, in skoraj nov molzni stroj prodam. Milan Lončar, Žurkov dol 8, Sevnica, 68290. (P27-2MO) KOZE, sanske, z mlekom in plemenske mladiče, lahko posamezno, ter APN 6, letnik 1986, prodam. Robert Zupančič, Bušeča vas 13, Cerklje ob Krki. (P27-3MO) NOV MOTOR za čoln 3,5 KM TOMOS prodam. Tel. (068)52-421,od 20. do 22. ure. (3398-PR-27) HRASTOVE plohe in deske, dve kravi in hlevski gnoj prodam. Nagelj, Smolenja vas 22, tel. 27-807. (3392-PR-27) RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja, tabure (rumen žamet) ter črno klubsko mizico ugodno prodam. Tel. (068) 82-004, po 18. uri. (P27-1MO) HARMONIKO weltmeister 48, basno, nujno prodam. Franc Zagorc, Javorovica 13, Šentjernej, 68310. (3406-PR-27) SEDEŽNO GARNITURO pingvin, odlično ohranjeno, prodam po polovični ceni. Vojko Strmole, Mirna 156, tel. 47-258. (3397-PR-27) ZASTEKLJENA OKNA, peč za kopalnico, kad, lijak in skrinjo gorenje prodam. Tel. 85-381. (3408-PR.27) ČRNO BELI televizor gorenje ugodno prodam. Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. (pol-PR-27) COMMODORE 64 (računalnik) in ».B televizor zelo poceni prodam. Tel. (086) 89-188. (pol-PR-27) Poročno obleko št. 38 prodam. Vidic, Dilančeva 13. (ček 72/87) DIATONIČNO HARMONIKO ugodno prodam. Tel. (068) 51-396. (3532-PR-27) ŠOTOR, nov, za 6 oseb, prodam za 15 SM. Tel. 56-707. (3525-PR-27) BH 8 in nekaj vrat in oken prodam. Tel. 27-810. (3522-PR-27) NOV MINI STOLP SAAba, 2 x 40 W, prodam za 32 SM. Tel. 25-325. (3519-PR-27) Starejšo dobro ohranjeno spalnico, ČB TV Gorenje in manjši regal ugodno prodam. Tel. 21-928 ali 21.817. (3516-PR-27) Dobro ohranjeno klavirsko harmoniko, 16 bas., ugodno prodam. Majda Zgonc, Stara vas 46, Škocjan. (3512-PR-27) NOVO notranjo kompletno električno omaro, 24 varovalk, ura, števec, novo kompletno nemško strešno okno 114x118, oljni gorilnik CALOMATza centralno kurjavo (garancija 12 mesecev) in črpalko BOSCH prodam. Ilič, Jurčičeva 12, Novo mesto. Tel. 23-579. (3507-PR-27) GAŠENO apno prodam. Jože Slane, Čurile 23 a, Metlika, tel. 58-667. (3508-PR-27) ČB TV jasna, ekran 44, star 13 mesecev, prodam. Tel. (068) 81-701 (popoldan). (pol.PR-27) TRI okna, 120 x 140, z roletami, po ugodni ceni prodam. Tel. 84-622, Murn, Podgora 6, Straža. (3467-PR-27) 300-litrski betonski mešalec, dve strešni okni in 2000 kom. betonske strešne opeke prodam. Tel. 21-224. (3492-PR-27) OSTREŠJE HIŠE 16 x 9, hrast plohe, kombi plošče (50 m2), 5 cm, po zelo ugodni ceni prodam. Rus, Meniška vas, Dol. Toplice. (3422-PR-27) ŠOTOR »Rab«, za pet oseb, prodam. Tel. 27-775. (3429-PR-27) TRI mesece star TV ugodno prodam. Kličite na tel. 27-792, od 18. ure dalje. (3341-PR-27) STOLP sansui, zvočniki 2 x 90 W z deklaracijo, cena 45 M, prodam. Tel. 23-164. (3434-PR-27) NOV pralni stroj in francosko posteljo prodam. Tel. (068) 26-762. (3435-PR-27) Tri sadne mline, na motorni pogon in dva ročna mlina za grozdje, prodam. Anton Golob, Selo 3, Šentjernej. (3447-PR-27) PLANINSKE ČEVLJE san marco, št. 43, nerabljene, prodam. Tel. 44-609, popoldan. (3451-PR-27) VHS videorekorder orion prodam za 55 SM. Alojz Kastelic, Dol. Ponikve 29, Trebnje, tel. 44-431, od 7. do 8. ure zjutraj. (3487-PR-27) HLADILNIK, 170-litrski, rabljen, ugodno prodam. Tel. 24-145. (3488-PR-27) Skobelni stroj (poravnalka) prodam. Tel. 44-082. (3490-PR-27) KRAVO, brejo 7 mesecev, s četrtim teletom, prodam. Ivan Hrovatič, Igelnik 7. (3418-PR-27) MOTOR za čoln 4,5, nov, prodam. Informacije: (068) 25-952. (3415-PR-27) kmetijski stroji HONDO F 600 z raznimi priključki prodam. Tel. 85-903. (3393-KS-27) KOSILNICO laverdo z vozičkom, obračalnik za kosilnico gorenje in motorno žago homeliteprodam. Marija Teraž, Dol. Brezovo 8, Blanca, 68283. (P27-5MO) UNIVERZAL 55 DTC, nov, prodam. Tel. 58-319. Metlika. (3405-KS-27) Enoosno traktorsko prikolico, nosilnost 2,5 t, prodam. Jože Pezdirc, Griblje 62, Gradac, 68332. (3395-KS- 27) TV 522 z atestirano kabino, obračalnik, obračalni plug ter komplet osipal-nik, okopalnik, izkopalnik krompirja, vse kot novovprodam. Božo Kuhar, Bistrica 20, Šentrupert, 68232, tel. (068) 47-541. (3410-KS-27) TRAKTOR IMT 533 in kosilnico BCS (figaro) prodam. Nagelj, Smolenja vas 22, tel. 27-807. (3424-KS-27) ELEKTRIČNO VRTNO kosilnico prodam za 10 SM. Tel. 27-109. (3427-KS-27) KOSO za IMT 533, 539, staro eno leto, prodam. Lesjak, Žbure 36, Šmarješke Toplice. (3436-KS-27) TRAKTOR DEUTZ, 48 KM, prodam. Letnik 85, 500 ur. Tel. (068) 85-343 (v večernih urah). (3437-KS-27) TRAKTORJA, zetor in belorus s prvim pogonom, in manjši, 38 KM, s koso, prodam. Ogled je možen v soboto in nedeljo. Alojz Bambič, Šma-lčja vas 27, Šentjernej. (3439-KS-27) RABLJENO TRAKTORSKO KIPER prikolico prodam. Gačnik, Bo-ričevo 9, tel. 27-301. (3441-KS-27) ENOBRAZDNI Fergusonov plug, motorno nahrbtno škropilnico pano-nija, traktorsko kosilnico garabaldi za zetor 25 in električni bojler 80 1 _pro-dam. Stane Avsec, Bistrica 13, Šentrupert. (3442-KS-27) TRAKTOR zetor 25-11 prodam._Zdravko Robek, Dobruška vas 29, Škocjan. Tel. 85-218. (3452-KS-27) TRAKTOR zetor 2511, letnik 1973, prodam. Andrej Vavtar, Bistrica 19, Šentrupert, tel. (068) 47-542. (3486-KS-27) TRAKTOR zetor 5245 (nov) prodam. Kovačič, Brod, Podbočje, tel. 60-118. (pol-KS-27) JERMENICO za IMT 539 prodam. Tel. 52-941. (pol-KS-27) ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 205, malo rabljeno, prodam ali menjam za 165. Marija Gorenc, Dobrava 7, 68311 Kostanjevica. (3463-KS-27) GUMI VOZ, 16 col (železen) ter nakladalec za gnoj prodam. Franc Slak, Dečja vas 5. Trebnje. (3464-KS-27) »TOMO VINKOVIČ«, 23 KM, prodam. Jože Srčič, Grič pri Klevevžu 5, Šmarješke Toplice. (3483-KS-27) TRAKTOR — MF original, letnik 74, prodam. Hudo 5 pri Novem mestu. (3480-KS-27) ŽITNI KOMBANJ MC cormik, traktor ŠTORE 402 in izruvač za krompir prodam. Miha Skubic, Šentvid pri Stični 1. (pol-KS-27) KOSILNICO figaro, v odličnem stanju, prodam. Jože Šmajdek, Vrh pri Ljubnu 16. (3520-KS-27) TRAKTOR deutz kramer 33 s kosilnico, jermenico, hidravliko ugodno prodam. Ljubljanska 13, Kostanjevica. Tel. 60-031. (3513-KS-27) CISTERNO za gnojevko, 4200 1, in nakladalno prikolico SIP 22 m! prodam. Franci Bevc, Lutrško selo 15, Otočec, tel. 84-975. (3504-KS-27) OTROŠKO POSTELJICO z jogijem (rabljeno) kupim. Tel. 24-497. (3481-KU-27) posest V Novem mestu, Bučna vas, prodam hišo v tretji fazi. Šifra »BREZE«. (3403-PO-27) PRODAM 60arov njive v Mirni peči. Naslov v upravi lista. (3409-PO-27) GOZD, 1/4 ha, blizu Vel. Malenc, ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »1987«. (pol-PO-26) VINOGRAD (25 arov) na Vinjem vrhu prodam. Hočevar, Grmovlje 21, Škocjan. (3446-PO-27) V NOVEM MESTU ali bližnji okolici kupim dograjeno ali nedograjeno hišo. Kličite na telefon (068) 23-966. od 15. ure dalje. (PO-3528-27) V SEVNICI, ob glavni cesti Sevnica—Krško, prodam v obrtniški coni starejšo hišo 13x 14mzokoli l.OOOm2 vrta, zelo primerno za vsako obrt. Ponudbe na telefon (064) 77-283 vsako sredo od 18. — 19. ure. (PO-27-13MO) razno STAREJŠA upokojenka grem dobrim ljudem v pomoč za hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. (RA-3431/27) preklici FRANC IN ANA PAVLOVIČ preklicujeva vse žaljive besede, izrečene Antonu in Pavli Ivačič iz Armeškega št. 27, Brestanica, in se zavezujeva pravkar navedena v bodoče pustiti na miru. (P-27-11MO) ANA BUČAR, Muhaber 23, opozarjam PETRA BUČARJA, da mu prepovedujem vsakršno prodajo premičnin in nepremičnin. (3457-PK-27) čestitke Ljubemu možu. atu in staremu atu FINK IVANU iz Kočevskih Poljan iskreno čestitajo za njegov 50. jubilej. Žena in otroci z družinami. obvestila PIŠČANCE, bele in rjave, stare 6 tednov, prodam. Knafeljc, Na tratah 8, Žabja vas. (3445-OB-27) Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon »DANICA« na Dvoru zaprt od 13. do 30. julija 1987 zaradi letnega dopusta. (3455-OB-27) PRODAJAL bom rjavo bele in gra-haste piščance, stare 3 tedne, v soboto, 11. julija, in v nedeljo, 12. julija 1987. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (3478-OB-27) Cenjene stranke obveščam, da bo FOTO atelje zaprt od 13. julija do 31. julija 1987 zaradi letnega dopusta. Se priporoča Lujo Hercigonja, Ragovska 1, Novo mesto. (3479-OB-27) SPOŠTOVANE stranke obveščamo, da bo el. mehanična delavnica za previjanje el. motorjev, Ivan Priselac, Drska 64, zaprta zaradi letnega dopusta,in sicervčasuod 10.7.do30.7.1987. Se priporočamo. (OB-3506-27) GOSTIŠČE HENČKOV DOM pričenja z 9. julijem DNEVE SRBSKE KUHINJE ob originalni srbski narodni muziki. Vljudno vabljeni! 264/27 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega atija v v IVANA LENARČIČA iz Velikih Brusnic 53, roj. 27. decembra 1938 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem — kolektivu VGP Novo mesto, kolektivu Osnovne šole Grm, kolektivu travmatološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, učencem 7. razreda Osnovne šole Brusnice, kolektivu Kavarne Glavni trg, Novo mesto in kolektivu IMV — Adria. Za izredno skrb in nego v času njegove težke bolezni se iskreno zahvaljujemo sestram visce-ralnega oddelka in zdravnikom kirurgije Splošne bolnice Novo mesto. Hvala govornikoma Matevžu Franku za ganljiv govor pred hišo žalosti in Romanu Rajerju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Šmihela in mladinskemu cerkvenemu zboru iz Brusnic za lepo zapete pesmi ob slovesu ter župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in vsem, ki ste našega dragega atija pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Rozi, hčerki Leonida in Betka, sin Božo, brat Slavko, sestre Mici, Ani in Martina ter ostali sorodniki Od 19. do 25. junija 1987sovbrežiški porodnišnici rodile: Maja Pavlov iz Rogatca — Denisa. Mojca Krampi iz Sevnice — Jureta, Bernarda Vrtačnik iz Radne—Tjašo, Majda Kodrič iz Mrtvic — Uroša, Iva Dugandžič iz Šenkovca — Marijo, Ana Tičar iz Krškega — Jureta, Bernarda Kerin iz Malega Trna — Martino, Ljiljana Šimunič iz Zdencev — Petro, Breda Pleterski iz Kremena — Petro, Darja Grm iz Žurkovega dola—Sebastijana, Damjana Možic iz Boštanja — Boštjana, Katarina Klenovšek iz Rožnega — Lidijo, Jožica Gramec iz Globočic — Darjo, Brankica Cvetko iz Brdovca — Hrvoja, Jasenka Rostohar iz Brežic — Jerneja. Čestitamo! ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta in svaka KARLA ŽIBERTA vlakovodje v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje ali drugače pomagali. Posebna hvala ŽTP — Sekcija za promet Novo mesto, Juričevim in Kelčevim, govornikoma tov. Bojancu in tov. Ivkoviču, pevskemu zboru iz Šmihela ter g. duhovniku za opravljen poslovilni obred. Žalujoči: žena Angelca, sinova Drago in Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano nas je v 72. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric STANKO STARIHA iz Bušinje vasi 31 Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam v težkem trenutku priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, izrečeno sožalje, govornikom, pevcem, zastavonošem, gasilcem, župniku in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Lepa hvala. i Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 37. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta MARIJA KLOBUČAR URŠNA SELA 136 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetjein vsem, kistejov tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tov. Fonu za poslovilne besede, pevskemu zboru Ruperč vrh in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni TRIKON NAJBOLJŠI KOČEVJE — Na petem občinskem tekmovanju gasilskih enot civilne zaščite, ki je bilo pred kratkim, je sodelovalo 17 ekip iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in občinske gasilske zveze. Štele so po 9 članov, tekmovale pa so v tridelnem napadu (suha izvedba) in pravilni izbiri gasilskega aparata. Najboljša je bila ekipa Trikona, ki je osvojila prehodni pokal. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa LIK, na tretje pa ekipa Avta. Na svečanosti ob tej priložnosti so podelili še priznanja zaslužnim posameznikom. Zlati znak civilne zaščite, ki ga podeljuje republiški sekretariat za ljudsko obrambo, je prejel dr. Miha Petrovič, član občinskega štaba CZ. M ZAHVALA Po težki, zahrbtni bolezni nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek FRANC ZAKŠEK s Senovega, Rudarska 19 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo LD Šenovo a poslovilni obred in poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo govorniku KS Senovo in gospodu župniku. Žalujoči : vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, stari oče in stric JOŽE STRASBERGER iz Cesarjeve ul. 37 najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice, DO Labod, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Težko je spoznanje, da smo ostali sami. Sledovi tvojih pridnih rok, tvoja dobrota in iskrena ljubezen do nas bo večno živela. Komaj je dopolnil 56 let, že nas je mirno in tiho, kot je bilo njegovo življenje, zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON SIRK iz Dobravice 21 pri Šentjerneju iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi godbi iz Šentjerneja, IMVTOZD Podgorje, govorniku za ganljive besede, Iskri TOŽD Hipot ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Vedno je sijalo obličje tvoje, minila tvoja pot, težko bilo se je ločiti, a solze v.«>, ves jok je bil zaman. ZAHVALA Prekmalu me je zapustil ljubi in nepozabni mož ZAN KLEVIŠAR iz Novega mesta Zahvaljujem se vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem za vso stransko pomoč. Iskrena hvala organizaciji ZB, godbi, pevcem za zapete žalostinke, tov. Murnu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala. V globoki žalosti: žena Dragica in ostalo sorodstvo Solze, žalost, bolečina te zbudila ni. tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. 4. julija sta minili žalostni dve leti, polni bolečin in praznine v naših srcih, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož in očka JOŽE BOLTES iz Gaberja pod Gorjanci Hvala vsem, ki mu darujete cvetje, prižigate sveče ali se ga kakorkoli spominjate. Žalujoči: žena Albina in vsi njegovi Sejal ljubezen si med brati, ljubezen že! v žetvi zlati; pretesen bil bi slednji grob za tvoj premnogi polni snop. V S PO M I N 9. julija mineva pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in očka MARTIN KERN iz Škocjana Hvala vsem. ki se ga še spominjate. Vsi njegovi V S P O M I N 10. julija minevajo tri žalostna leta, ot kar se je od nas za vedno poslovil m ljubljeni mož in atek JOŽE ŠUŠTARIČ iz CERKVIŠČ Težko je spoznanje, da te ni več med nami, toda v naših srcih boš vedno živel. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke ter nanj obujate spomin. Žalujoči: vsi njegovi Tiho si odšel od nas, v tvoji hiši ostala je praznina, a v srcih naših globoka bolečina. ZAHVALA V 32. letu nas je zapustil naš dragi sin in brat ALOJZ TURK iz Grčaric 39 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu spremili našega dragega sina in brata v njegov prerani zadnji dom. Posebno se zahvaljujem bratu Ivanu, sestrični Štefki Okoren, družini Smolič iz Grčaric in družini Smolič iz Ribnice. Sestri Micki iskrena hvala, daje mojega sina Lojza tako lepo sprejela v svoj dom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami z možem, brata Sašo in Milenko Lesce pri Bledu Skrb. delo in trpljenje, draga mama. vaše je bito življenje. Kako zelo nam manjkate vi, povsod vas iščejo naše žalostne oči. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od skrbne mame, stare mame, sestre in tete, 67-letne ANČKE MRGOLE roj. Ržen, iz Klenovi ka 35 Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam vsestransko pomagali, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se DO IMV, MO, Krka-TOZD Izolacije za podarjene vence in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo sosedom Debevčevim, Mikčevim iz Srednjega Lakenca ter Klemenčičevim iz Radovlje. Prav lepa hvala g. župniku za spremstvo od domače hiše, za lepo opravljen obred in nagovor. Vsem še enkrat najlepša hvala, ker ste pokojno mamo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Peter, Tone, hčerke Martina, Tončka, Anica, Majda in Marica z družinami ter brat Jože Etnološka podoba Adlešičev i % r-A t % % % % % *. % * % * FRANC ŠM '