v      Sirota.
,,^-^ujte ata! čujte mama!
Kam se božca čem podat'? Sim na svetu reva sama —
Vsmili se me Bogec zlat!"
Tak sirota tam žaluje
In se d jati kam ne ve; Na gomilah omaguje ,
Kjer roditelji leže.
In glej ! po enakim poti
Pride mož po grobih vprek;. Milo stopi zdaj k siroti,
Ker je slišal njeni vek.
.,Pod nevsmiljeno gomilo —u
Pravi k nji — ,,je grob globok j
Bog le sliši vpitje milo —
Vslišal gaje, ljub' otrok."
?,Na vert božji me je gnalo.
Tukaj moja hči leži3 Tu jo je serce iskalo,
Ker doma tolažbe ni."
In, previdnost božja sveta!
Ko tolažbe ni nikjer — Najdeva si — ti očeta,
Jez, sirota, v tebi hčer!
Emanvel Tomšič.
List 51.