QlS^om
f-yicACtce,.*
NO. 192
Ameriška Domovi ima
'n^'VOth? 2'8.2 ]
Bro0khPoocl tarje ^
AJyn, A;'	/J6RICAN IN SPIRIT
'Y- 1122> IN LANGUAG€ ONIY
Ct £Bk\ mi-n« H B
m
m


SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 7, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Delavska stranka našla svojo rešilev za EGS
Posamezni poslanci delavske stranke bodo lahko glasovali za vstop v EGS, ne pa za kasnejše spremembe zakonov v skladu z vstopom Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost.
LONDON, Vel. Brit. — Angleška delavska stranka je v zadregi glede vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Zadrega se je pokazala tudi pri glasovanju o strankini resoluciji na kongresu v Brightonu. Za resolucijo, ki je predlagala, naj delavska stranka ne podpre akcije za pristop, niso glasovali vsi delegat j e, precej jih je glasovalo proti, ni jih pa bilo tudi malo, ki so se glasovanja vzdržali. To se pravi, stranka se je pri tem glasovanju cepila, kar bi spravilo tiste njene člane, ki so obenem tudi poslanci, v hudo zadrego.
Da prepreči moralne pomisleke, je predsednik stranke H. Wilson našel sledeči izhod: načelno glasovanje v parlamentu ni po njegovem zadnja beseda in ni torej preveč važno. Ker ima vlada v parlamentu večino, bo večina pristop lahko izglasovala brez ozira, kaj bodo sklenili delavski poslanci.
Ko bo pristop postal zakon, bo treba spremeniti celo britansko gospodarsko zakonodajo, ki sedaj temelji na angleški gospodarski neodvisnosti. S pristopom k EGS bo angleška gospodarska neodvisnost pokopana, ker bo - angleško gospodarstvo postalo del EGS. Treba bo torej spremeniti vso gospodarsko in del sacialne zakonodaje. To bo zahtevalo spremembe v celi vrsti zakonov.
Pri teh spremembah bo stališče delavskih poslancev velikokrat prišlo do veljave, kajti tudi ha konservativni strani se bodo pri posameznih zakonih pojavili pomisleki ob predloženih spremembah. Nova besedila zako-hov ne bodo torej našla zmeraj podporo od strani vseh konservativnih poslancev, takrat bodo pa glasovi delavskih poslancev prišli do prave veljave. Občni zbor delavske stranke v Brightonu je Wilsonovo stališče odobril.
ZDA zanikajo priprave vojaškega nastopa z Izraelom
WASHINGTON, D.C. _ Zastopnik državnega tajništva je zanikal, da bi ZDA razpravljale kdaj z Izraelom o skupnem vojaškem nastopu za slučaj krše-hja pripravljajočega sporazuma ° odprtju Sueškega prekopa.
V kolikor je bil o kakem sodelovanju govor, je bil ta bolj političnega kot vojaškega značaja.
Izrael je videl lani v avgustu, da se na besedo in določila sporazumov ne more zanesti. Čeprav je Egipt obljubil, da ne bo spreminjal vojaškega položaja °b Sueškem prekopu, je nastop Premirja takoj izrabil za pre-hraknitev raket SAM protiletalske obrambe bližje k prekopu.
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno z verjetnostjo dežja v dopoldanskih urah. Najvišja temperatura okoli 56.
Novi grobovi
Agnes Slovenec Včeraj je umrla 84 let stara Agnes Slovenec, ki je živela zadnja 4 leta v Slov. domu za ostarele na Neff Road, roj. Petan v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1910 in živela dolgo na 14821 Hale A ve. Bila je vdova po Antonu, umrlem 1. 1929, mati Franka, Edwarda in Josephine Knopick, 11-krat stara mati, sestra Mary Richtammer. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ in Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzets ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. Družina pokojne priporoča v njen spomin darove za Slovenski starostni dom na Neff Rd.
Tok beguncev v Indijo še ni prenehal
KALKUTA, Ind. — Poročila pblasti trdijo, da še vedno prihaja iz Vzhodnega Pakistana dnevno do po 30,000 beguncev. Taborišča so povsod prepolna in indijske oblasti kljub vsemu naporu položaju skoro niso več kos.
Prihaja do nemirov, izgredov in demonstracij v samih begunskih središčih in taboriščih, še bolj pa izven njih, ker gledajo domačini na begunce z nejevoljo. Na eni strani jim odjedajo s pripravljenostjo vršiti delo za nižje plače zaslužek, na drugi pa poganjajo cene potrebščinam navzgor z naraslim povpraševanjem po njih.
Kanada povedala ZSSR, da noče atomskih preskusov
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kanadski zunanji minister M. Sharp je v razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom koncem tedna tu temu sporočil kanadsko nevoljo nad zadnjim sovjetskim megatonskim jedrskim preskusom in pozval ZSSR, naj preneha s poskusi, kot je Kanada tudi že nekajkrat pozvala tudi ZDA.
Gromiko je odgovoril, da to ni mogoče, dokler druge atomske sile s preskusi nadaljujejo.
Pakistan obtožuje ¥
ZN Indijo podpiranja upornikov ¥ Bengaliji
Zastopnik Pakistana je v govoru pred glavno skupščino ZN obdolžil Indijo vmešavanja v Vzhodni Pakistan in vojskovanja proti njemu.
ZDRUŽENI NARODI. N.Y.— Glavni zastopnik Pakistana v ZN Mahmud Ali je v torek pred glavno skupščino obdolžil Indi-:o vodenja vojne proti Pakistanu. Indija ne le podpira upornike v Vzhodnem Pakistanu, ampak njene čete tudi same večkrat gredo preko meje ali streljajo preko nje na pakistanske oborožene sile. To se godi že nekaj mesecev. Indija ima zbranih na mejah Vzhodnega Pakistana 200,000 vojakov.
AH je zatrjeval, da je bil Pakistan pripravljen sprejeti opazovalce Združenih narodov na mejnem področju, da pa Indija tega ne mara in je zato tak predlog odklonila.
Zastopnik Indije Samar Sen je odgovoril Pakistancu, da je Pakistan prelomil “mnogo obljub” svojemu lastnemu ljudstvu in sedaj plačuje to z ‘uporom’. Zanikal je, da bi indijske čete kršile mejo Pakistana ali streljale preko nje in izjavljal, da “dejansko streljajo Pakistanci na nas”.
Mahmud Ali je trdil, da Indija ščuva k uporu v Vzhodnem Pakistanu. “To niso več mejne praske. To je oborožen poseg ene dežele, članice Združenih narodov — Indije — na ozemlje druge članice Združenih narodov — Pakistana,” je izjavil zastopnik Pakistana.
IHTO fes zašel pogovor s komniilsfištimt febkom
BRUXELLES, Beig. — Man-lio Brosio je pretekli teden prepustil mesto glavnega tajnika nasledniku J. Lurisu, bivšemu nizozemskemu zunanjemu ministru. Italijanski diplomat ne bo cstal brez posla, NATO ga je namreč izbral za svojega zastopnika pri razgovorih z Varšavsko zvezo o skupnem sorazmernem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi.
Na njegovo pobudo je NATO sklicala sestanek namestnikov zunanjih ministrov- NATO držav, ki so na dvodnevnih posvetovanjih tu sestavili program, kako naj NATO in države Varšavskega pakta vzporedno sorazmerno omejijo sistem narodne obrambe na obeh straneh železne zavese.
Brosio ima sedaj podlago, da gre k Varšavski zvezi in predloži ideje, ki so bile adobrene na konferenci namestnikov zunanjih ministrov držav NATO. Komunističnim državam se bo mudilo z odgovorom, vedo namreč dobro, da Zahodna Nemčija ne bo pristala na pogajanja, dokler ni pod streho izvrševanje znane berlinske pogodbe.
Bengalski Žabarji poškodovali ladjo v Chittagongu
DAKA, Vzh. Pak. — Diplomatski viri poročajo, da je skupina gverilskih “žabirjev” poškodovala grško petrolejsko ladjo Avlos, ki je zasidrana zdaj v
STRM V TIHOMORSKIH PRISTANIŠČIH PREKINJEN
Zvezno sodišče je včeraj na predlog pravosodnega tajništva izdalo odredbo o prekinitvi štrajka pristaniškim delavcem ob tihomorski obali na temelju Taft-Hartlej zakona.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno sodišče je še sinoči izdalo odredbo o končanju štrajka pristaniškega delavstva v tihomorskih pristaniščih na predlog pravosodnega tajništva v okviru Taft-Hartley zakona. Predsednik Nixon je takoj, ko je dobil poročilo posebne komisije o položaju v pristaniščih na zahodni obali in o stanju razgovorov za končanje tamkajšnjega 98 dni trajajočega štrajka, naročil pravosodnemu tajništvu, naj se obrne na sodišče, kot je predvideno v zakonu Taft-Hartley. Štrajk je prekinjen za 80 dni, da se obe strani pri pogajanjih ohladita in pripravita na nove razgovore, gospodarstvo pa bo prav tako dobilo kratek odmor, da si malo pomaga iz hude stiske.
Predsednik je uporabil Taft-Hartley zakon za prekinitev štrajka na zahodni obali in v Chicagu, kjer je zvezni sodnik izdal začasno odredbo o vrnitvi na posel delavstvu pri velikih žitnih elevatorjih 11 velikih družb v pristanišču Chicaga. Položaj na vzhodni in zalivski obali še ni zrel za uporabo Taft-Hartley zakona. Začel se je namreč šele pretekli petek in priložnosti za resnična pogaja-
pristanišču Chittagong. Od 16. nia ®e nl '-’H0 veliko. Unija je avgusta so izvedli ti podvodni izjavila> ha se je pripravljena gverilci vrsto napadov in poto- vrniU na delo, če družbe podalj-pili ali poškodovali vsaj ducat sai° sedanjo pogodbo do 13. no-
Podkupovanje policije široko razpredeno?
NEW YORK, N.Y. — Zvezno javno tožilstvo preiskuje podkupovanje policije od strani prodajalcev in razpečevalcev mamil. Trdijo, da je to podkupovanje “široko razpredeno” in I da naj bi bili posamezniki plačali policiji svoje nemoteno delo (tudi po $-25,000.
ladij.
Napad na grško ladjo Avlos naj bi z njeno potopitvijo zaprl dostop do pristanišča v Chittagongu, kar pa se ni zgodilo. Zakaj so si izbrali prav grško ladjo Avlos za ta cilj, ni znano.
vembra, dokler je v veljavi zamrznitev plač in cen. Družbe na to niso odgovorile.
Namesto uporabe Taft-Hartley zakona na vzhodni in zalivski obali je predsednik Nixon ukazal zveznim posredovalcem,
pravila, posebno še za obravnavanje kontejnadziranih tovorov.
Zadnje vesti
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava.
Fantek je—
G. Franku in ge. Marinki Tominc Jr., 7126 Donald Avenue, se je rodil prvi otrok — fantek. S tem sta postala g. Franc in ga. Pepca Tominc Sr. na 1011 E. 72 St. prvič stari oče ip stara mati, g. Stane in ga. Marija Mrva pa četrtič. Čestitamo !
Zadušnica—
V	nedeljo ob 10.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jose-phino Crtalic ob 27. obletnici njene smrti.
V	soboto ob 8. zjutraj bo v St. Mary’s v Bedfordu, Ohio, sv. maša za pok. Johna Krese vica ob 14. obletnici njegove smrti.
Ni mu bilo všeč—
Župan C. Stokes se je včeraj na televiziji jezil nad Cleveland Pressom, ker je razkril, kako je župan razkošno prebival po raznih hotelih dežele na račun mesta. Privoščil si je med drugim prostore za $115 za eno noč zanj, za spremstvo in varuha pa še posebej.
Za Perka—
Unija avtomobilskega delavstva za področje Clevelanda je sklenila pri glavnih volitvah v
Pakistanske oblasti trdijo, da'naj gredo v New Y’ork in posre-
so skupine podvodnih gverilcev “Žabarjev” izvežbali v Indiji in jih tam tudi opremili za njihove napade.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-*te držali prometnih predpisov.
dujejo med unijo pristaniškega delavstva in predstavniki nak ■ ladalno-prevaževalnih družb ter skladišč za novo delovno pogodbo. Gre za zajamčen leten dohodek, ki ga zahteva unija za j svoje članstvo, za nove plače, pokojnine,. pa tudi za delovna
Politika v Mehiki se bliža novi krizi
MEXICO CITY, Mex. — V tej republiki vlada že 42 let Institucionalna revolucionarna stranka. Če je katero stranko oblast pokvarila, je to. Prišla je v roke zapravljivih in podkupljivih aparat-čikov, ki jim je že davno zmanjkalo stika z ljudstvom in njegovimi potrebami. Stranka se drži na oblasti, ker ima v rokah vso administracijo, dosti prijateljev med domačimi reakcionarnimi bogataši in konservatvnimi elementi v narodni obrambi. Vladanje sedanjega režima ni ravno učinkovito; kaos in a-narbija nista tam neznana pojava. Seveda jih partijska oligarhija hitro zatre, toda ne za dolgo časa. To se vidi in čuti po tem, da sta mir in osebna varnost zmeraj v nevarnosti, da odpovesta.
Pomanjkljiva je posebno o-sebna varnost. Oboroženi napadi na blagajne velikih podjetij in bank so postali že nekaj navadnega. Tuje niso tudi ugrabitve bogatašev. Tako so pretekli teden ugrabili milijonarja Almado in ga izpu-
stili šele po 60 urah, ko je bilo zanj založeno na dogovorjenem mestu $240,000. To ni tam nič nenavadnega, nenavaden, j e bil le pojav, kdo vse si je lastil očetovstvo tega roparskega napada.
Prvi vtis je bil, da so Almado ugrabili komunistični gverilci. To bi pomenilo, da je val levičarskih ugrabitev že preplavil vso Latinsko Ameriko. Hitro so si ugrabitev skušali prilastiti pristaši Gibanja za revolucionarno akcijo. To se je zdelo verjetno, kajti to gibanje je že izvršilo nekaj prav drznih in posrečenih u-grabitev. Saj so baje hoteli u-grabiti tudi ameriškega poslanika McBrida. Koncem tedna so se pojavili še Zapatisti in si lastili zaslugo za ugrabitev. Dokazov za svoje junaštvo do sedaj ni mogla navesti nobena med temi skupibami.
Da bo zmeda popolna, so se oglasili tudi desničarski gverilci in trdili, da so ugrabili Almado. Dokazov nimajo nobenih pri rokah. Nastop desničarskih gverilcev opozarja, da v tej deželi obstoja tudi
nekaj takega. Kako je moglo priti do tega?
Sedanji predsednik Eche-verria je že davno spoznal, da mora sedanji vladni sistem voditi deželo v pogubo. Zato ga skuša modernizirati, v javnosti pa uveljaviti načela svobodne demokracije in zdravo socialno politiko, seveda ne v takem obsegu, kot je to v veljavi v ZDA. Temu načrtu nasprotujejo vsi konservativni krogi v vladni stranki, povrhu še reakcionarni oficirji. Vsi skupaj ne marajo Eche-verrie in mu skušajo delati težave, da bi diskreditirali njegov režim. Zato ni izklju-čenp, da so res oni sprožili u-grabitev Almade, da bi tako spravili predsednika Echever-rio v hudo zadrego. Celo diplomatski svet misli, da je končno to tudi res. Seveda tudi ne smemo zanikati možnosti, da je Almada postal žrtev pravih zločincev, ki jim je šlo le za denar.
Režim sicer trdi, da v nje-
gverilske organizacije, ki pridigajo levičarsko politiko, na skrivaj pa ugrabljajo ljudi, da se morejo preživeti z odkupninami. Posamezne gverilske skupine še niso povezane med seboj. Vsaka nastopa na lastno pest. To močno ovira boj proti njim. Saj so zadnje čase odkrili kar nekaj gverilskih skupin, ki so se baje vse vež-bale v Severni Koreji, pa nobena med njimi noče tega priznati.
Tako se Mehika približuje počasi kritičnemu trenutku svoje zgodovine. Da bo tokrat tekla kri, o tem nihče ne dvomi. Ni še pozabljen dogodek na trgu Tlatelolco v Mexico City iz 1. 1968. Takrat so na tem trgu demonstrirali študentje, prišlo je pa vojaštvo in začelo streljati v dijake. Pri tem je zgubilo življenje okoli 200 demonstrantov. Tega dogodka-dežela še ni pozabila. Boji se, da bi se utegnil ponoviti. Pozabil ni nauka iz te tragedije tudi predsednik
go vi deželi ni nobenih gve- Echeverria in je zato začel u-rilcev. Toda tega mu sedaj vaj ati reforme. O uspehu nje-nihče več ne verjame. Saj gove akcije so mnenja delje-pozna tudi dežela zunaj mest na.
e
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dem je včeraj odobril in poslal v Senat zakonski predlog o znižanju zveznih davkov za 15.4 bilijone tekom prihodnjih treh let v okviru nove Nixonove gospodarske politike. Sodijo, da bo Senat predlog odobril do konca meseča, četudi nemara z nekaterimi dopolnili v korist revnejših slojev.
WASHINGTON, D.C. — Senat je odobril 21 bilijonov dolarjev za potrebe narodne obrambe, pa vključil v zakonski predlog 381 milijonov za povišanje vojaških plač, pretežno vojakov, podčastnikov in nižjih častnikov. Predlog vsebuje tudi dopolnilo sen. Mansfielda o umiku vseh ameriških oboroženih sil iz Indokine v teku 6 mesecev, če bodo izpuščeni na svobodo ameriški vojni ujetniki v rokah rdečih. Zakonski predlog mora pred konferenco obeh domov, kjer nima izgledov, da bi bil sprejet v sedanji obliki.	.	,	, .
WASHINGTON, D.C. — pre(f. !lovembru podpirati za mesmega
sodnik Nixon bo nocoj ob 7.30 ! zuPana republikanskega kandi-
,	........	data R. S. Perka. Zanj je po
preko radia m televizije govo-	, v	.
-tv,.	,	" ' j vsem sodec tudi nekaj demoni vsej deželi o drugem raz-! , .	,	.
, . .	.	.	.	ikratskih mestnih odoormkov. ki
dobiu svoje sospodarsiie pon-j v .	£	.,.	,
. r	, zavračajo “vsiljenega’ demo-
tike, ki se začne 13. novembra, .	J	3 ^ T
,	,	,	•	■ bratskega kandidata J. Carney-
ko preneha sedanja zamrzni- .	^
,	. „ .	ha. Ta je bil namreč pri pnmar-
tev plač m cen.	i .. U ,	•	, •
^	7 i r»	o- v.: mn volitvah izvoljen z glasovi
LONDON, Vel. Brit. — Smo«:	v ..	,
,	...	... : pretežno črnin volivcev 21. konje vojvoda Mountbatten, ki je	,.	.	...	, .
vodil’ britanske sile v ....i„	vohVne2=>
.. v . .	,	. jima za svojega posebnega kan-
proti Japonski v drugi sve-;	,..	,	„
f . r . .	didata pri glavnih vontvah v
tovni vomi m sprejel tudi ja-	1 u	.
, .	.	, i ..novembru “neodvisnega A.
ponsko predajo v jugovzhodni	.
,......... IPmknevja.
Aziji, prišel na razgovor s ce- j
sarjem Hirohitom. Razgovor j r;antič ustreljen—
je bil privaten in je bil nje- j Včeraj ob pol dveh zjutraj je
gov namen odbiti ostrino ob-j bil ustreljen 15 let stari Stephen
javi, da Mountbatten nima : Hlavac, ko se na poziv ni ustavil
časa za udeležbo pri uradnem in bežal s parkališča na May-
sprejemu cesarja.	j field Rd. in Circle Drive, kjer
JERUZALEM, Izr. — David Ben ! ga je presenetil stražar L. A.
Yohe, ko je stikal okoli avtomobilov. Stražar je šel na parka-lišče, ko je bil opozorjen, da tam govern domu v Negevu pred-1 neki moški stikajo okoli avto-sednik republike Zalman Sha- S mobilov. Fant je bil na begu zar in predsednica vlade | smrtno zadet zadaj v vrat. Oblasti preiskujejo okoliščine smrti.
Guricn, “oče Izraela”, je dopolnil včeraj 85 let. Za to priložnost sta ga obiskala na nje-
Golda Meir.
V okrajni jetnišnici v Dallasu resen poskus
upora jetnikov
DALLAS, Tex. — V okrajni jetnišnici v Dallasu je okoli 900 jetnikov pripravilo resen poskus za upor. V ta namen so izdelali tudi primitivno orožje. Poskus se ni posrečil. Jetniška uprava ga je zatrla, a tekla je kri; upor je. povzročil smrt enega jetnika, veliko jih je pa. bilo ranjenih.
Zdi se, da je deželo zajel pravi val uporov v jetnišnicah. Upor v Dallasu je bil že tretji med resnimi poskusi uporov v 15 dnevih.
Rus v ZN zanika vsako zvezo z vohunjenjem
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vladimir P. Pavličenko, direktor za zunanje odnose v uradu za javne informacije ZN je označil vesti o tem, da bi on delal za vohunsko službo ZSSR, za “obrekovanje in laž”.
The New York Times je preteklo nedeljo objavil, da je V. P. Pavličenko preskusen oficir K.G.B. sovjetske vohunske službe. To naj bi dognali ameriški varnostni strokovnjaki.
Z gongi in cimbalami
HONG KONG. — Ko je abe-
Kaj počne Luna 19?
LONDON, Vel. Brit. — Sov-
sinski cesar pristal pretekli po-jjetska zveza je poslala 28. sep-nedeljek v Kantonu na Kitaj-j tembra vesoljsko ladjo Luna 19 skem, kamor'je prišel za 6 dni: proti Luni. Dosegla jo je pretek-na uradni obisk, so ga na letali-To nedeljo in začela krožiti okoli šču sprejeli po starem kitajskem|Lune. Kaj je prava naloga tega običaju z godbo gongov in'cim-1 vesoljskega poleta, Sovjetska bal.	J zveza ni povedala.
Ameriška Domovina
t aiTt ■ aryanrariBn
nrriit'ni
C*17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 4-1103’
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
iža Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: t $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.^ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 192 Thurs., Oct. 7, 1971'
Je Indija še “neuvrščena”?
Indija je obsežna država v južni Aziji, saj meri njena površina preko 1,175,000 kvadratnih milj. Po številu prebivalstva je največja na vsem svetu za L. R. Kitajsko. Na njenih tleh živi koli 550 milijonov ljudi, poleg 9 milijonov beguncev iz Vzhodnega Pakistana. Gospodarsko spada Indija med nerazvite države, njen skupni narodni dohodek na leto se vrti okoli 50 bilijonov dolarjev ali okoli $90 na o-sebo letno.
Kljub svoji gospodarski nerazvitosti in številnim notranjim težavam je Indija igrala v mednarodni politiki pomembno vlogo, posebno, dokler je bil na njenem čelu pokojni Javaharlal Nehru. Ko je bil svet po koncu druge svetovne vojne razdeljen v dva tabora, ameriškega in sovjetskega, je Nehru vedel, da mora biti v dobrih odnosih z ZDA, od katerih je pričakoval gospodarsko pomoč, pa je vendar vedno gledal z enim očesom proti Sovjetski zvezi, kamor ga je vabilo njegovo socialistično gledanje na svet. Tako je Nehru iskal priložnost in možnost, da bi hodil v mednarodni politiki neodvisno pot.
Prva taka priložnost je bil komunistični vpad v Južno Korejo. Združeni narodi so pod vodstvom ZDA hiteli Južni Koreji na pomoč — celo Titova Jugoslavija je na tihem poslala manjši vojaški odred na stran ZN — Indija pa je pomagala le pri oskrbi zavezniških ranjencev. Ko je komunistična napadalnost butnila z vso ostrostjo na dan v In-dokini, je Indija odklonila vsako sodelovanje pri njenem zaustavljanju in najprej na tihem, kasneje pa tudi javno zagovarjala in odobravala rdeče načrte. To stališče je bilo v toliko zanimivejše, ker je Indija sama okusila komunistični napad. Kitajske čete so preko Himalaje prodrle daleč v indijsko ravnino, pa se po svojih uspešnih nastopih jeseni 1962 same umaknile.
Tedaj so ZDA v sodelovanju z Veliko Britanijo pomagale krepiti indijske vojaške sile, da bi se mogla ta uspešnejše braniti pred rdečo Kitajsko, če bi bilo zopet treba. Indija je iskala vojaško pomoč tudi pri Sovjetski zvezi, ki se je nekaj let preje razšla s Kitajsko.
Združene države so Indijo podpirale vse od začetka njene neodvisnosti in ji od tedaj skupno dale za preko 9 bilijonov dolarjev gospodarske pomoči, največ v hrani, ki jo je Indiji močno primanjkovalo in jo ji še vedno, četudi v nekaj manjši meri, odkar ji je uspelo z “zeleno” revolucijo povečati pridelek riža in drugih živil.
Svobodni svet je v času mrzle vojne videl v Indiji svobodno demokratično državo, ki naj služi Aziji za zgled razvoja in gospodarskega napredka v svobodi in brez nasilja v nasprotju z rdečo Kitajsko, ki je po uspehih v korejski vojni dosegla v Aziji velik ugled. Nehru je pri tem iskal zveze s Kitajsko in se z njo dogovoril o mirnem sožitju in sodelovanju na temelju petih načel iz Bandunga leta 1955. Ta načela je podpiral in zagovarjal povsod in pri tem podpiral rastoči kitajski vpliv. Položaj se je spremenil šele s kitajskim vpadom v Indijo leta 1962, ko je moral znani levičar Krišna Menon iz indijskega vojnega ministrstva.
Nehru je v sodelovanju z Naserjem, Sukarnom, Nkru-mahom in Titom organiziral nevtralno skupino držav, ki javno ni hotela ne v sovjetski in ne v ameriški tabor. Postopno je za to skupino držav obveljalo ime “neuvrščenih”. Na svojem višku je bila v času kongresa v Beogradu leta 1960. Postopno je skupina začela slabeti, njeni vodniki so drug za drugim odšli. Nehru je umrl, Sukamo, Nkrumah in Bella (v Alžiriji) so bili odstavljeni, Tito, Naser in Haile Selasije so pa prešibki, da bi mogli priboriti “neuvrščenim” nekdanji ugled in veljavo.
V	Indiji je Nehruja nasledil najprej šastri, ki pa je nepričakovano naglo umrl, ko se je s sovjetskim posredovanjem pomiril v Taškentu s Pakistanom, s katerim se je Indija leta 1965 zapletla v vojno zaradi Kašmirja. Sledila mu je Nehrujeva hči Indira Gandhi. Nekaj časa je ubirala bolj umirjeno, sredinsko pot pod vplivom konservativnih krogov v Kongresni stranki, glavni politični organizaciji Indi-je.
V	vprašanju Vietnama je zavzela napram Združenim oržavam nasprotno stališče in skuša še vedno pomagati na polju mednarodne politike Hanoiu. Slično stališče je sicer zavzel tudi njen sosed in nasprotnik Pakistan, vendar iz drugih razlogov. Ta se je po svojem zadnjem neusnešnem vojnem spopadu z Indijo povezal z rdečo Kitajsko. Od tam je dobil tudi nekaj orožja, da bi bil pripravljen za morebitno novo merjenje sil z Indijo.
Ko je letos prišlo do državljanske vojne v Vzhodnem Pakistanu, je Indija začela uporne domačine podpirati in se s tem zapletla v nov oster spor s Pakistanom. V Indiji so kar očitno^ začeli razpravljati o vojni s Pakistanom kot najboljši in “najcenejši” rešitvi vprašanja bengalskih be-, guncev, ki so v velikem številu kot reka drli preko meje'
v Indijo. Indija je izjavila, da ne more skrbeti sama za 9 milijonov beguncev in jih tudi ne more obdržati na svojih tleh. Najti je treba možnost za njihovo vrnitev domov. Če to ni mogoče doseči mirnim potom, so nekateri v Indiji pripravljeni rabiti tudi silo.
Ko je bilo govorjenje o vojni na višku, se je oglasil Peiping s svarilom Indiji, Moskva pa je Indijo pomirila s sklenitvijo pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju. Tedaj je Indija tudi uradno prenehala biti “neuvrščena”, četudi uradno še ni članica sovjetskega bloka, ampak le sovjetska zaveznica.
Vpliv ZDA v Indiji je v zadnjih letih stalno padal, v precejšnji meri je bila povod temu vojna v Vietnamu in zavezništvo ZDA s Pakistanom, zdaj pa se je pridružila še nova politika Nixona do L. R. Kitajske. Sovjetsko-indijsko sodelovanje je možno smatrati za nekak odgovor na morebitno ameriško-kitajsko sodelovanje, ki se ga v Moskvi boje, v New Delhiju pa jim je vsaj neljubo.
mmm

I
BESEDA IZ NARODA
Hlapita MU
CLEVELAND, O. — Nedelja, dne 10. okt. tl., je obhajilna nedelja za vse ude Društva Naj sv. Imena Jezusovega župnije sv. Vida. Za skupen odhod k tej sv. maši se zberemo vsi udje ob tri-četrt na osmo uro pred šolsko dvorano. Skupno sv. obhajilo sprejmimo še s posebnim name-da bi se vsak izmed nas
i
I
I
zgodi! Oprostite pripombi, toda dostava res ni pohvale vredna.
Prilagam dva dolarja za tiskovni sklad lista. Želim Vam veliko uspeha v bodoče in lepo pozdravljam vse po vrsti v u-redništvu in upravi!
Rudi Kotar
nom.
Maple Heights, Ohio. — Cenjeno uredništvo in upravni-;štvo! Da, z Ameriško Domovino
, ,	v , J smo zelo, vseplošno zadovoljni,
kakor tudi vsa naša skupnost; ,,	.	v .
, ,	odkar smo na njo naročeni, vse
notranje poglobila m utrdila. t ,	v.,	,	, ,
J ^ ^	, od naših mladih let.
Po sv. masi je skupen zajtrk „	v.,.	- .	.	.
J ^ J . i Tu pošiljava naročnino, m kar v dvorani pod cerkvijo, po zaj- . v .
,	,	, n G	!]e vec, je za tiskovni sklad lista,
trku pa je kratek društveni se- ,,	v	v.,.
f •L .	,	,	. ikateremu želimo se dolgo zivlje-
staneK. Vsi udie, ki le morejo,1 .	.
,	’	v . nje m veliko novih naročnikov,
na ; se tako skupne sv. mase m T .	,	..	,
r	Iskreno pozdravljava!
Charles in Mary Hočevar
r . nka gotovo udeleže.
France Sbver, poročevalec
------o------
lafura v SOD ¥ Erffe
EUCLID, O. sporočam, da
Rice, Minn. _ Spoštovani u-rednik! Prav lepo hvala za Vaše obvestilo o poteku moje na-Z veseljem ročnine, katero obnavljam za
nam je po dalj-'eno leto. Z listom sem zelo za-šem času uspelo dobiti po posre-1 dovoljen, samo neredno ga pre-dovanju g. Avgusta Pusta dobre Cemam, včasih nič, potem pa po igralce. Podali nam bodo igro tri skupaj. Rad bi vedel, kje je
Matura, ki so jo igrali letos 25. aprila v Slovenskem domu ha Holmes Avenue. •
Igralci so mladi, vsi rojeni v tej deželi, dijaki srednjih šol in slušatelji visokih. Zato tudi igrajo MATURO, kot imenujejo v starem kraju zaključni izpit na gimnaziji. Kako ta reč gre, kako se zapleta in razpleta, boste videli 7. novembra na odru Slov. društvenega doma na Re-cher Avenue. Predstava je pod pokroviteljstvom D r a matskega društva Naša zvezda. Začne se ob 3.30 popoldne, po njej pa bo ples.
Vstopnice so naprodaj po $1.50 za igro in ples, po $1 samo za ples. Na razpolago so pri Franku Kokol, tel. 731-6995, pri Sylviji Evetz, tel. 486-9934, pri Frances Modic, RE 1-7657 in pri Jennie Hrvatin, tel. 531-1949.
Vsi prisrčno vabljeni tako na igro kot na zabavo in ples po njej. V novembru bo že hladno in bo v topli dvorani prav prijetno. Pri našem Domu je dovolj prostora za parkiranje avtomobilov, zato le pridite in veseli boste!
“Naša zvezda” ima prihodnjo sejo 14. oktobra. Članstvo je prošeno, da se seje udeleži.
Na svidenje!
Jennie Hrvatin
/Z NAŠIH VRŠI
Milwaukee, Wis. — Spoštovani vsi! Pošiljam Vam denarno nakaznico za enoletno naročnino in se Vam obenem lepo za-hvajujem za prijazno obvestilo.
Ameriška Domovina, ta naš priljubljeni slovenski dnevnik, predstavlja veliko truda, veliko skrbi ter dela, da še lahko diha, da nam zdomskim Slovencem prinaša lepo. slovensko besedo. Članki, svetovne in domače novice so zanimivi, uvodni članki razgledni in poučni, človeka drže na tekočem.
Toda poštna dostava, ta grda polževa počasnost, jemlje listu veljavnost, naročnikom pa potrpežljivost, ker danes hočemo zvedeti za novico že predno se1
temu vzrok?
Sedaj pa še malo mojih osebnih novic. Kot veste, sem dopolnil že 90 let, sem se letošnje poletje vseeno* okorajžil in po 64
Življenje včeraj* danes in jutri
GARY, Ind. — Bog je hotel, da smo bili rojeni in živimo v časih velikih sprememb. Neizpodbitno dejstvo je, da v nobenem času ni bilo tako velike spremembe v načinu človekovega življenja, kot smo ga doživeli v našem času. Vzemimo samo napredek v potovanju. Ko smo se rodili mi in pričeli živeti, so ljudje potrebovali par tednov za potovanje v Ameriko iz Evrope, danes potrebujejo par dni za potovanje na Luno. V tisočletju pred našim rojstvom se način življenja na svetu ni toliko spremenil, kot se je samo za časa našega življenja.
Bog je dal človeku razum in svobodno voljo, da si s tem pomaga v življenju in napreduje in res čudeže je napravil človek s svojim razumom na poljih tehnike ni s tem odstranil težko delo, ki ga je človek poprej moral vršiti. Človek bi svojega napredka moral biti vesel in zadovoljen, pa je ravno nasprotno, manj veselja je na svetu, ni zadovoljstva na svetu. Kaj je vzrok temu?
Človek je silno napredoval v znanju in tehniki, pozabil pa je na sebe v duhovnem oziru. V duhovnem oziru je človek postal krut in sebičen, brez ljubezni do bližnjega. Postavil se je, na stališče, ni Boga ali pa Boga odklanja, človek je postal suženj egoizma in materializma in v tej blaznosti je šel že tako daleč, da ni več poti nazaj, ni več rešitve. Na višku moči in slave je človek pred svojim koncem. Toliko o človeku na splošno. Pa poglejmo, koliko smo se spremenili kristjani samo v tem stoletju.
Spomnimo se naših staršev, dedov in mogoče tudi prababic in vprašajmo se, kakšna je naša vera v primeru z njihovo. Kakšna ljubezen je vladala v njihovih družinah. Kako so te družine skupno molile jutranje molitve, pred jedjo in po jedi, ka-
letih obiskal moj rojstni kraj, ko so molili ob vremenskih ne-Mojstrano na Gorenjskem, mojo prilikah. Vsak ve5er skupaj sestro, nečaka in nečakinje.
Tam sem ostal tri tedne. Spremljal me je prijazni Blaise Legatt.
Saj si lahko predstavljate občutke ob obisku rodne Gorenjske po tolikih letih! Veliko, veliko se je od tedaj spremenilo, le gore z očakom Triglavom so
molili ne samo sv. rožni venec, ampak še nebroj drugih molitev. Spomnimo se na pobožnosti ad ventne dobe, praznika rojstva Jezusovega in na njihov pobožnosti in pritrgovanje v jedi v postnem času. Spomnimo se, kako so naši predniki slovesno ob-
osmle iste. Od mojega rojstne- hajali velikonočne praznike, sko-
ga doma, ki je samo šest milj od njega oddaljen, je krasen pogled na ta čudovit gorski svet.
Pripišem še , to, da sem bil 24 let star, ko sem prišel v Ameriko in sedaj pri 90 letih sem zopet videl mojo Mojstrano.
Želim Vam veliko sreče pri izdajanju slovenskega časopisa in Vas naj lepše pozdravljam!
Vaš
Jakob Hlebain
V
Cleveland, O. — Spoštovani pri Ameriški Domovini! Prejela sem Vaše sporočilo, da mi bo potekla naročnina za naš tako priljubljeni list.
Takoj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in en dolar za tiskovni sklad. List rada berem, saj je vse branje zanimivo in lepo.
Želim Vam veliko uspeha in Vas lepo pozdravljam!
Magdalena Volčanšek
ZA SMEH
Sinko: “Ata, danes mi je nekdo v šoli rekel, da sem čisto Tebi podoben.”
Ata:	“No, in kaj si mu re-
kel?”
Sinko: “Nič, ker je bil večji od mene!”
Mož: “Norec sem bil, ko te vzel.”
Žena:	“Tako, in sedaj
sem
nisi
zi celo leto so hodili na romanja in prirejali procesije v čast in v zahvalo Bogu! Naši predniki so bili dobri kristjani, globoko vero so imeli v Boga, imeli so ljubezen do bližnjega, so skupno gradili cerkve, v katerih so se zbirali in častili Boga.
Spomnimo se, koliko sb naše babice molile, da bi njihovi sinovi postali duhovniki in kako so bile srečne, ko se je to zgodilo. Res je, da naši predniki niso imeli dovolj sredstev za učenje, so pa zato polagali veliko važnost na vzgojo mladine! Zelo strogo so vzgajali otroke starši, še strožja je bila vzgoja mladine v vseh učnih zavodih. Od obrtniških delavnic do univerz in semenišč je bila vzgoja mladine na prvem mestu. Zato naši predniki niso iskali osebnih koristi in uživanja, pač pa so bili idealisti in njih ideje so jim bile svete. Korupcije je bilo zelo malo, zakaj, nam pove naslednji dogodek!	.
Spominjam se starega uradnika, bil je občinski tajnik. Nekega večera, ko je dovršil svoje delo in hotel iti domov, je prišla v pisarno stara ženica, da bi plačala neki račun za pet kron. Ker uradnik ni hotel, da bi .ženica hodila še drugi dan, je vzel denar in je vpisal v knjigo, da je žena plačala račun. Ker je blagajno že zaprl, je tistih pet kron dal kar v predal pisalne mize rekoč/bom pa zjutraj dal v blagajno. Ko je nato hotel iti do-
več?”
Mož: “Ne, najin zakon me je
popolnoma spametoval.”	|dov, je na pragu srečal inšpek- poklice, ker tam za njih nfbo-
Zena: “No vidiš, hvaležen mi torja od okrajnega glavarstva, dočnosti.
v redu, le v blagajni je manjkalo pet kron, ki so bile v predalu pisalne mize. Nobene prošnje niso nič pomagale, stari uradnik, ki bi bil v par mesecih lab ko šel v pokoj, je izgubil službo in s tem tudi pokojnino. Seveda je bil prestrogo kaznovan. Primerjajmo ta slučaj z današnjo korupcijo, pa bomo spoznali, kakšna razlika je nastala v morali v dobi 50 let.
Naši predniki, bi lahko rekli, so živeli res krščansko življenje, živeli so po božjih zapovedih.
Najlepšo odliko naših staršev, dedov in babic, to je ljubezen do bližnjega bi rad poudaril tem dogodkom v moji mladosti, ki nazorno prikaže tedanje življenje na deželi.
Naši družini je pogorelo gospodarsko poslopje. Ker je bila takrat gospodarska kriza in poslopje ni bilo dosti zavarovano, ni bilo mogoče misliti na gradnjo novega poslopja. In kaj se je zgodilo? Iz cele občine so kmetje sekali les in ga vozili sami na žago in k nam domov. Vse so nam darovali zastonj iz ljubezni do bližnjega. Žagar nam je zrezal les za gospodarsko poslopje skoraj zastonj. Tudi delavci so nam naredili veliko dela brezplačno! Tako ljubezen do bližnjega so imeli še naši očetje in naše matere, sočustvovali so v nesreči in se niso pomišljevali. ampak so pomagali drug drugemu, kjerkoli je bilo potrebno Tako so skupno gradili tudi šo le, kjer so ne le učili, ampak predvsem vzgajali mladino Vzgajali so otroke v strahu božjem in za ideje, ki so jim bi le svete.
Naši predniki razporok niso poznali, pa tudi ubijanje še nerojenih otrok ni bilo v navadi. Kljub takemu niso živeli vedno po božji volji. Bog je pošiljal vse vrste kazni nad človeka, poleg vremenskih in drugih nesreč je prišla kuga in lakota, kadar je hotel posebno hudo kaznovati človeka, je dopustil vojske, katerih se je človek najbolj bal
Ako tako živeči naši predniki niso bil Bogu všeč in jih je pogosto kaznoval, kaj naj misli vsemogočni Sodnik o nas, današnjih kristjanih’, ki živimo povsem drugačno od naših prednikov. Živimo približno takole:
Gremo vsako nedeljo k sv. maši, gremo, ker smo to dolžni storiti, pod smrtnim grehom, še bolj pa iz navade. Pogosto se sliši med nami: Če ne grem v nedeljo v cerkev, mislim, da sploh ni nedelja. Tudi k sv. obhajilu gremo, mnogi vsako nedeljo. Naši predniki so zgradili katoliške šole in cerkve, mi pa teh ne moremo vzdrževati, kaj šele nove graditi. Kjer je še mogoče, pošiljamo otroke v katoliško šolo, vsaj nekaj let, da se tam naučijo veronauka, katerega jih doma nimamo časa učiti. Sicer pa_ se otroci, ki hodijo v katoliške šole, še komaj kaj razlikujejo od otrok, ki hodijo v javne šole. Oba šolska sistema samo učita, nobeden pa ne vzgaja več mladine. Tako imamo zelo učeno mladino, ki pa ne pozna nobene morale, nima nobenih idealov, nič ji ni sveto, išče le lastno korist in uživanje.
Način učenja v šolah spreminjamo tako hitro, da že starejši otroci ne morejo mlajšim pomagati pri učenju. Starši seveda nimamo niti pojma o načinu u-čenja v šolah. Gotovo je to eden glavnih vzrokov, da se je mladi rod tako oddaljil od starejšega.
Kako pa katoliški časopis? Katoliški tednik, ki ga prejema vsaka katoliška družina, polovica od nas noče plačati, ker za to ni denarja ali pa, ker je nezanimivo branje. Za prostovoljno delo v verskih organizacijah, ki bi pospešilo versko življenje nimamo časa. Zelo radi kritiziramo posebno duhovnike in redovnice; naši otroci naj ne gredo v duhovniške in redovniške
hčerke redovnice in njih sinovi duhovniki preveč študirani in premalo versko globoki, da bi mogli v svojih poklicih služiti Bogu in zato stopajo iz njih.
Finančno podpiramo cerkve, šole, misijone in druge dobrodelne ustanove, posebno še, ako je denar pridobljen na nepoštene načine, da se nam ohladi vest! Dovolite, da to malo razčistim . .. Mnogo je kristjanov, ki so voditelji narodov in predstavniki ljudstva, tako je tudi veliko kristjanov, ki so advokati, sodniki in vseh vrst politični voditelji. Se pa ti na kakšen način razlikujejo od onih uradnikov in voditeljev, ki so brezverci? Prav nič, v ničemer se ne razlikujejo od njih, le na papirju je zapisano, da so bili krščeni in so kristjani. Njihovo delo je prav tako kot ostalih; veliko denarja in premoženja si pridobijo na nepošten način, na škodo svojega bližnjega! Da pokažemo, da smo dobri kristjani in da potolažimo svojo vest, darujemo tudi večje vsote denarja za cerkve in razne dobrodelne namene, posebno še, ako se naša imena svetijo na vidnem mestu! Da bi prosili Boga in molili za dobre namene, za to nimamo časa, še naše vsakdanje molitve ne moremo opraviti!
Ko zjutraj vstanemo, se pokrižamo, popijemo kavo in brž / avto, da ne bomo prepozno prišli na delo. Ko gremo k malici, se pač ne spodobi, da bi se /pričo drugih ljudi prekrižali, kaj šele molili. Za večerjo smo si izbrali kar mogoče najkrajšo molitev za pred jedjo in po jedi, pa zakaj bi molili vsi? Samo eden moli to kratko molitev, drugi pa le poslušamo, mogoče na koncu molitve dodamo še a-men! Kaj pa večerne molitve? Ja, to pri nas ni več mogoče! Janez je šel na nogometno igro in ga . ni doma! Micka je šla v večerno šolo, da si izpopolni izobrazbo, oče in mati, ki sta seveda zelo utrujena, pa le zmolita kratko molitev ali pa se nekaj lasa prepirata, kdo je kriv, da je France vzel zadnji avto izpred hiše in ga ne bo nazaj do zgod-ijih jutranjih ur... Tako se da-aes končujejo dnevi po naših domovih...
Ko pridejo nad nas razne nezgode in nesreče, pa iščemo krivca! še na misel nam ne pride, da bi to mogla biti božja kazen, še celo tako daleč gremo včasih, da ie sprašujemo, kje je Bog! Ce je Bog, zakaj dopusti, da se kaj takega zgodi!
Usmiljenih Samarijanov skoro ni več med nami in ljubezni do bližnjega zelo malo. Smo priča osebnega napada, pa napadenemu nočemo pomagati, ker nočemo biti soudeleženi in tako mogoče imeti neprilike. Na žalost tako delajo že varnostni uslužbenci (policaji) .. .
Vemo za nepoštenosti javnih uradnikov in uslužbencev, pa nočemo javno nastopiti proti temu, pravimo, to se nas ne tiče ali pa, mogoče nam bo ta uradnik nekoč pomagal iz težavnega položaja, roka roko umije .. .
Kadar se zgodijo nesreče, priskočimo tu in tam na pomoč, pa ne toliko iz ljubezni do bližnjega, ampak bolj zato, da bo javnost vedela, da smo pomagali. Finančno podpiramo dobrodelne ustanove, ne zanimamo se pa nič, kako te ustanove uporabljajo to našo pomoč, za to nimamo časa in tako ustvarjamo korupcijo ...
Seveda je med nami še precej bogaboječih kristjanov, so pošteni in tudi pobožno molijo; imajo tudi še ljubezen do bližnjega, nimajo pa več nobenega vpliva na ljudske množice. Te kristjane imenujemo fanatike. Pa se povrnimo k človeku na splošno.
Ko je Bog dopustil, da je človek kaznoval samega sebe v o-bliki prve svetovne vojne, je istočasno tudi posvaril človeka po svojih izvoljenih: Molite in poboljšajte se in šiba
bodi, če bi me ne bil vzel, bi bil ki je prišel pregledovat knjige Pomislimo na mnoge matere, brezVožni "komunizenf hn se danes norec.”	Mn blagajno. Seveda je bilo vse ^ako so žalostne, ker so njihove '	WabTaaTs^j ^

Karel mauser:
VELIKA RIDA
^XXT» TYTT'iriXXX X'Y
Zdaj ga Agata lovi. Pisari mu ^ Nantej že ve, da je vdova, da le Smrečnikova košatija njena. Satna je, kakor je bila kot deč-Va' Nima otrok, ki bi grabili po §runtu, nič ni ostalo od starega življenja. Tisto, kar je bilo med Prvo ljubeznijo Nantejevo in do ^oltejeve smrti, tisto je vse mi-

bara zmedena. “Toda nad Ojstr-nikom se gnetejo oblaki. Od Vi-šarij jih žene veter in nič čudnega ne bo, če bo ponoči dež. Resen prav, da smo doželi. Vsaj pod streho je vse.”
Potlej je za strino stopila v izbo. Koj nato je Račnik udaril križ čez čelo in pričel žebrati.
J v v-'	‘'■‘-J	J v- '	----- i
ftio. Folteja ni več, ostala je Že zavoljo Mojcike, ki je na pol
Samo Agata in zemlja.
Račnik dobro ve, da bi bila Agata z otroki vezana. Kot spojin na preteklost bi bili ob njej to bi znalo Nantej a držati nazaj. Zdaj tudi tega ni, nič ni, ^ar bi budilo bridkost in zasvojenost. Vse je čisto, vse °dPrano.
Račnik čuti, da zgublja, da Pioia ničesar več, kar bi še mo-§el obrniti proti Agati. Če Nan-fej Barbare sam ne bo videl,, če P ne bo znal pogledati v srce, če P ne bo znal brati v očeh, pot-? ^ej bo Barbara trpela, se počasi trgala od mišelov in nekega dne odšla nazaj v Strajo ves, na-2aj v fačo, nazaj v taberhe. K Ceniku je ne bo več.
Tudi Barbaro je pritisnilo, ^•ntila je, da je Račnik z njo, da z njo tudi strina, da sta otro-^a pripeta nanjo, kakor da ima-^a celo življenje od nje. Vse ji nič ne pomaga. Vedela je, da je ^inbezen izven tega, da mora biti zanjo dvoje src, ki pojeta *sto pesem. Brez tega ni življe Pja. Ljubezen ni kolavtranje iz dneva v dan. Ljubezen se mora Začeti, zagoreti in ne more ugasniti. Mrzla sveča, ki ne gori, ne Sveti, Kaj bi z njo?
H:	*	*
Tisti dan po svetem Mihaelu So pri Račniku želi ajdo. Bila je lePa kakor že dolgo ne. Barbara je bila vesela dobre letine. Kar Pekam laže 3 e dihala ob delu.
Rožno je že bilo. Račnik je 2adnji voz snop j a že odpeljal, 0ria je še vedno stala na ozarah in gledala tja čez. Nad Ojstrni-kom je bilo nebo zamrenjeno in tnjoličasto-črnjevi oblaki so se gnetli od Sv. Višarij sem čez.
Potlej je zaslišala hojo in se Pa hitro obrnila. Ustrašila se je- Bil je Smrečnik. Sklonjen je Počasi stopal proti njej in rahlo *resel z glavo.
“Ste poželi?” je mrzlo barak “Smo,” je rekla plašno.
“Lepa ajda je bila,” je mom-kisl kakor sam zase. “Pri nas ni bRa taka.”
' Repa je bila, resen lepa,” je P°trdila.
“Ti si Račnikova, a?” je bleknil nenadoma.
“Služim pri Račniku,” ga je
Popravila.
spala.
Barbara je komaj kaj žebrala. Strmela j e . v skledo in žinjala na Smrečnika.
“Je kaj narobe, ko si tako čudna?” je baral Račnik, ko je odmolil.
“Nič,” se je ustrašila.
“Nič ni veliko,” se je spod vos nasmehnil Račnik. Potlej se je nenadoma zresnil in trdo dodal: “Včasih je pa še nič preveč. Pri nas že.” Porinil je žlico v ^kledo in pričel zajemati. Pojedli so tiho. Samo Nantej je čebljal. Mojcika je pa zaspala in Barbara je spečo odnesla v naiz-00.
Ko sta s strino ostala sama, je jezno rekla:	«	;
“Pustnuh!”
Pogledal jo je čez mizo in prav nič ni bil jezen. Strini se je celo zdelo, da je žalosten, ko je tiho rekel:
“Saj vem, Marjeta.”
ČEJ SO TISTE STEZICE...
Prav za zimo, ki je na Bistrico prišla zaresen šele po sveti Lunji, je stari Plevnik legel. Straj-lar, ki je bik. Plevniku sosed, je koj odšel po Barbaro. Račnik je obstal sredi izbe, strina je po-oledela, Barbara pa je bruhnila v vek. Še v nedeljo, ko je bila pri njem, je bil oče videti tako zdrav in trden.
Šele, ko je Barbara sedla na sani, se je Račnik zdramil in rinil do vežnih vrat. Zabodeno je gledal v Strajnarja in Barbaro, potlej pa z muko stisnil skoz zobe:
“Barbara, saj boš prišla na-' zaj.”
Vekaje je prikimala. Tedaj se je izza Račnika primotovilii Nantej, dvignil roke in planil v tak vek, da je Račnik na glas zavpil Strajnarju:
“Poženi!”
Konj je planil in strina je komaj ujela otroka, ki je hotel steči za sanmi. Niso ga mogli ugnati. Nič ni pomagalo, da mu je stari nanosil vse igrače, kar jih je kje imel: otrok je kar naprej lezel na klop, tiščal glavo v šipo in gledal na dvor.
“Mame ni!”
“Saj bo prišla nazaj, Nantej,
_ _____ | nazaj bo prišla. Resen bo prišla.
Kakor da je ni slišal, je rekel: Samo priden moraš biti.”
Pa je bilo staremu samemu neznansko težko. Kakor da je tisto prvo že prišlo. Prav na dnu srca je zbadalo in žgalo: tako bo, ko bo za vselej odšla. Takrat bo dala svojo revščino na voz, sedla bo in je ne bo več nazaj. Takrat bo tudi že Mojcika vedela in vekala.
Zdaj je še upanje. Morda že jutri pride, morda čez nekaj dni. Mogoče Plevniku odleže že nocoj.
Ko je strina otroka devala spat, je pričela vekati tudi Mojcika. Začudeno je otrok strmel v strino in ni mogel razumeti. Nekaj ni bilo prav. Vrtil je glavico, gledal, potlej se nakremžil in pričel vekati, da je bila strina vsa iz sebe.
Sedela je v naizbi, dokler med vekom nista zaspala. Potlej je po prstih odšla v izbo. Račnik je sedel pri mizi in komaj dvignil glavo, ko je vstopila.
“Zdaj vidiš,” je rekla obupano.
“Že zdavnaj sem videl,” je rekel zlomljeno. “Barbara je Mojca. Nič ni nesla s seboj, pa vidiš, da je vse odšlo. Brez nje se bom tudi jaz ustavil.”
(Dalje prihodnjič)
Kaša te ne more.
Trapasto je buljila vanj.
“Kaj une gledaš?” je zarev-skal. “Agata te ne more. Nantejii Pisari. Veš?”
Prikimala je.
“Grda je!” je butnilo iz sta-rega.
Barbari so se pričele tresti n°ge. Zdelo se ji je, da so oči starega Smrečnika nore, da je hora vsaka njegova beseda. Za-kai je prišel?
“Oprtila bi ga rada. Vdova je. ^°iteja ni več. Zemlja je njena, ^’Se je njeno.” Stopil je proti in mahal z roko.
Keznan strah je planil v Bar-^aro. Obrnila se je in pričela ^eči. In je tekla prav do vasi, še P°gledala ni nazaj.
Ki videla, kako je stari Smreč-N- tolkel s palico ob strnišče.
dvoru šele se je umirila. Pa j' oljo hude sape ni hotela kar ''° v izbo. Stopila je v hlev, A'Rko, da so se ji prsi odsople.
potlej je stopila v vežo. Otrina je ravno nesla skledo v izbo.
“Sem že žinjala, da te bom korala iti klicat,” je rekla veselo.
“Lepo je zunaj;” je bila Bar-
ŽIVLJENJE VČERAJ, DANES IN JUTRI
(Nadaljevanje s 2. strani)
Ako se človek ne bo poboljšal in vrnil k veri, bo poslal Bog vojsko, ki bo v grozotah in trp-Ijneju veliko hujša od prve! Ali je človek poslušal Boga? Človek se ni poboljšal, nasprotno, človek je v verskem oziru le še bolj pešal, in Bog je zato, kakor je obljubil, dopustil drugo svetovno vojno, ki je strašno kaznovala človeka po celem svetu, šibo božjo, brezbožni komunizem, pa je razširila preko noyih dežel in celin... In kaj je storil' človek? Namesto da bi spoznal kazen božjo in se poboljšal, se je naravnost uprl Bogu in rekel: Ni Boga, Bog je mrtev, pameten sem dovolj, ne potrebujem Boga. Bog je po svojih izvoljenih obmolknil. Dopustil je, da je svet postal tako majhen in človek tako učen, seveda brez vzgoje in brez morale. Tako ni zmožen urediti in voditi življenja na zemlji. Učenemu in ko-ruptnemu človeku, pijanemu od napredka tehnike, niti na misel ne pride, da brez Boga in vere ne bo nikoli sposoben urediti življenja na svetu, pač pa sam sebe drvi po naj bližnji poti v pogubo.
Poglejmo, kako ta blazni človek vzgaja mladino, ako hočemo to imenovati vzgojo. V šolah in učnih zavodih je prepovedal molitev y kakršnikoli obliki. V šolah ni nobenega reda in pravil, zato se veliko otrok noče u-čiti, pa kljub temu tudi ti završijo šolo vsaj z dobrim uspehom. Če mladenič noče obiskovati višje šole do konca, se taka diploma more tudi kupiti na črno za denar. Na kolegijih in na univerzah vsakdo lahko diplomira, če nima dovolj znanja za izpite, pa denar to nadomesti! Naravno, da na tak način vzgojena mladina ne pozna prav nobene discipline.
Današnji človek dovoli tatovom in raznim zločincem., da si na sodiščih kupujejo svobodo z denarjem . .. Smrtno kazen je proglasil za nečloveško .. . Morilce večkrat prišteva med heroje ... Da ne bi bilo preveč ljudi na svetu, človek rabi razne pripomočke, da prepreči spočetje otrok. Moderno je postalo že tudi ubijanje še nerojenih otrok.
Samo fanatik more biti tako naiven, da misli, da bo tako življenje ostalo od Boga nekaznovano ... Kristjani vemo, da je kazen neizbežna, le to ne vemo, kdaj jo bo Bog poslal.. . Zakaj sv. oče ni mogel objaviti pred desetimi leti zadnjega pisma božje izvoljenke Lucije, kot je bilo to predvideno? Vsebina tega pisma, moramo misliti, je bila prestrašna, da bi jo človek še mogel sprejeti. Sv. oče je zato začel romati po svetu, pa kot vidimo, tudi to je brez uspeha. Za današnjega človeka ni več rešitve, ker preveč in predolgo žali vsemogočnega Boga!
Da bo Bog dopustil uničenje sveta, oziroma človeka na svetu, je gotovo. Naglica pa, s katero drvi človek v tem stoletju proti svojemu koncu, mi pravi, da bo resnična napoved naše babice o težkih časih tega stoletja in delnem koncu človeka. Človek na svetu bo tako uničen pred koncem tega stoletja, da dvatisoč se ne bo nikoli pisalo, potem pa še in še. Torej nekaj ljudi bo osta-
lo pri življenju, ki pa bodo začeli novo življenje in z novim štetjem časa...
Poznam nekaj starejših in res dobrih duhovnikov, ki tudi ne vidijo več rešitve človeka in ti duhovniki najbolj priporočajo svojim vernikom: Ohranite svojo vero za vsako ceno, ne dajte se zapeljati od krivih prerokov, katerih je danes toliko na svetu!
Dragi eitatelji, ustavimo se za trenutek in premislimo namen našega življenja na svetu, pomislimo na VEČNOST, ki stoji pred nami!
Prisrčno pozdravljeni vsi!
Stanko Mrak
Trikrat 6ždro’5 Koroška!
CLEVELAND, O. — Tako mi je zaklical Father Trunk ob svojem 102. rojstnem dnevu, ko sem se poslovil od njega v San Franciscu.
Besede “dro” ni mogoče prestaviti v noben jezik, Korošci jo uporabljajo, če komu pritrdijo, pohvalijo, tu bi pomenilo: dobro ti, pozdravljena Koroška!
Tako naj bodo tudi moja tri predavanja trikratna pritrditev, pozdrav Koroški, pohvala njeni lepoti, pomembnosti v slovenskem življenju, njeni mehki pesmi in njenemu narodnemu in kulturnemu življenju.
Pozdravit ste prišli slovensko Koroško v nedeljo k Sv. Vidu mnogi Slovenci, hvala vam za tako lep obisk in g. župniku Father Prazniku, da je dal farno dvorano na razpolago. Isto predavanje bo v nedeljo, 10. oktobra, v farni dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob pol treh popoldne.
Drugi pozdrav velja Koroški v njenem življenju in navadah. Drugi del s 300 barvnimi slikami je še zanimivejši in živahnejši in ga morete videti prihodnjo nedeljo ob šestih zvečer pri Sv. Vidu 'v farni dvorani. Videli boste v štirih letnih časih, kako se spreminja narava, pa ima vsaka doba svoje lepote in delo. Videli bomo zimski čar z vese-
RAZSVETLJEN1 REN — Slika kaže razsvetljeni grad Ehren-breitstein ob Renu, katerega 11 milj dolgo obalo so razsvetlili v veselje in zabavo številnih obiskovalcev v okviru festivala ‘:Ren v plamenih”.
Ijem otrok, božične navade, pust, navade velikega tedna, Veliko noč (nekaj posebnih koroških navad), pomladansko delo, naše domače živali, bujno cvetočo pomlad, pospravljanje sena in žita, izlet na gore, nove maše, žegnanja s “pranganjem”, streljanje in mlaje, božje poti, jesenske pridelke, ajdovo žetev, umiranje narave. In še kmečko hišo znotraj in kako življenje teče in nauk Miklove Zale in slike ob pesmi “Nmav čez iza-ro”.
Lani so bile na Koroškem velike proslave ob 50-letnici plebiscita. Z vso mogočnostjo so Nemci hoteli pokazati Koroško kot nemško deželo kakor da Slovencev sploh ni. Prav ta predavanja pa brez kričanja nazorno pokažejo, da slovenska Koroška še živi, da tu biva rod, ki je skupno z matičnim narodom oblikoval prav svojsko življenje, svoje verske in narodne navade in pesmi. In še kako bogato je to življenje!
Bil bi res velik zločin uničiti narod z vsemi lepimi običaji, z vsemi kulturnimi vrednotami in z jezikom, ki take pesmi poje!
Vinko Zaletel
Vesti iz Slovenije
V katerih slovenskih žepih tičijo dolarji?
Slovenski izseljenci si zelo radi domišljujejo, kako srečni so vsi, ki ne živijo v Sloveniji, ker jim ni treba imeti nobenega 0-pravka s Titovimi dinarji in gospodarijo lahko svobodno s tujimi valutami. Iz teh sanj jih je prebudila letošnja debata o bodočnosti dolarja, ki so jo naravno imeli tudi v Jugoslaviji, odnosno v Sloveniji. Pri tem je prišlo na dan, da imajo samo banke v Slovenji 133,000 klijen-tov z deviznimi računi. To so taki klijentje, ki so v bankah naložili na vezane ali tekoče račune razne tuje valute, največ seveda dolarjev in mark. Da to niso ravno “šolarski” tekoči računi, priča podatek, da je na njih naloženo celih 32 milijonov dolarjev (vse tuje valute so preračunane na dolarje). Vsi devizni računi v Jugoslaviji so poleti dosegli vsoto 349 milijonov, preračunanih in dejanskih dolarjev. Ta vsota se je od januarja dvignila za 33%!
Iz teh podatkov se lahko zaključi:	Tuje valute so prilično
enako razpršene po vsej Jugoslaviji. Tudi Slovenija jih nima razmeroma več kot odgovarja številu prebivalstva. Govorice o slovenskem bogastvu so torej bajke. Vsak 15. Slovenec ima devizni račun doma, mnogi pa imaijo take račune tudi v Italiji in Avstriji, ni jih malo, ki so iz previdnosti naložili dolarje tudi v Ameriki. Tako marsikateri dolar, ki gre kot od tukaj tja kot podpora, najde svojo pot nazaj na bančni račun v Ameriki. Vpoštevati je dalje treba še dejstvo, da imajo lastniki računov nekaj “tuje” gotovine naložene kar v lastnih žepih in žimnicah. Ako se opremo na predvojno razmerje teh naložb, bi lahko trdili, da se nahaja v slovenskih žepih v eni ali drugi o-bliki nad 100 milijonov dolarjev. Vsak slovenski devizni račun doma znaša povprečno $240.
Tako postaja tudi jasno, zakaj Slovenci tako veliko potujejo v tujino in jih uradna stiska za
devize nič ne moti. še eno vprašanje bi si lahko postavili: Ali ne bi kazalo, da bi kdo iskal dolarsko posojilo tudi doma? Cas za to še ni prišel, ako bo pa kriza naraščala, bo pa vprašanje postalo vsaj zanimivo, če ne kaj več.
Uvoženi čevlji ubijajo čevljarsko industrijo
Leta 1958 so imeli v državi Massachusetts 1309 tovarn za čevlje, zdaj jih imajo le še 950!
NEW YORK, N.Y. — Ameriška čevljarska industrija je zašla v resnično stisko. Zaradi visokih cen, pa tudi zaradi novega odnosa do mode, ne more več uspešno tekmovati s tujo industrijo čevljev. Posebno velik je uvoz čevljev iz Italije. V strahu pred' izgubo dela so se ponekod delavci v čevljarskih tovarnah odpovedali že dogovorjenemu povišanju.
Ko je 431 uposlencev Goodyear tovarne čevljev v Windsor ju v Vermontu imelo na izbiro vztrajati pri povišanju plač ali pa izgubiti delo, so se odpovedali zvišanju plač, da so ohranili delo. Vodstvo tovarne jim je namreč povedalo jasno, da bo moralo tovarno zapreti, če bo unija vztrajala na dogovorjenem povišku plač.
Upokojenci čevljarskih tovarn v državi Massachusetts dobivajo zdaj na mesec $33.90 pokojnine, prihodnje leto bo to zmanjšano na $25.50. Vzrok temu je stalno padanje unijskega članstva v čevljarskih tovarnah države. Pred 10 leti je imela u-nija 12,000 članov, zdaj jih ima le še 3,500!
Država Massachusetts je bila nekdaj eno glavnih središč čevljarske industrije v ZDA. Leta 1958 je bilo tam 1000 podjetij, ki so izdelovala čevlje v 1300 tovarnah. Zdaj je le še 500 takih podjetij, število tovarn pa je padlo na 950.
Pred 10 leti je znašal uvoz čevljev 6%, sedaj znaša 45%. Tovarne čevljev so si delno pomagale s tem, da so ustanovile
OTROK CVETJA — Dekletce na sliki je bilo posneto v Bangkoku na Tajskem, kjer je prodajalo 'vence cvetja za okoli vratu.
tovarne v tujini, kjer je delovna sila cenejša in sedaj čevlje same uvažajo. Njim je bila tako možnost obstanka ohranjena, toda tisoči delavcev v čevljarski industriji so izgubili svoj zaslužek.
-----o------
Mednarodni Rdeči križ preiskuje položaj v ječah Severne Irske
BELFAST, S. Ir. — Skupina treh predstavnikov Mednarodnega Rdečega križa je prišla, da razišče pritožbe o surovem nasilju nad osumljenci IRA, ki so jih prijeli in jih drže v ječah Severne Irske brez sodnega procesa. Skupno je takih jetnikov 219.
Med tem se spopadi med katoličani in protestanti ter napadi na britanske vojake nadaljujejo. Predsednik pokrajinske vlade Faulkner je objavil, da se bo znova podal v London na razgovore s predsednikom vlade E. Heathom.
Moški dobijo delo
Delo za moškega
Iščemo moškega, ki bi pomagal pri izdelavi klobas. Stalno delo.
Kličite 851-3630
-(194)
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Iščemo snažilko za stanovanjsko hišo, po enkrat na teden, ob ponedeljkih.
Kličite PO 1-0478
(x)
MAM OGLAS!
V	najem
Lepo stanovanje z eno spalnico, velike sobe, se odda v East Clevelandu starejši dvojici. Dobra gorkota, garaža. $85 mesečno.
Kličite 561-5637 ali 681-0740
_____________________ -(192)
V najem ali naprodaj
7-sobno stanovanje v duplex hiši na E. 61 cesti, ali naprodaj ista duplex hiša z zidano garažo za 4 avte. Nova aluminijasta obloga.	Kličite 881-9947
(193)
V	najem
Oddamo 3-sobno stanovanje pri E. 49 St., in St. Clair Ave.
Kličite 921-8461 ________________________ (193)
Izredna ponudba
Naprodaj je rezidenčna zidana hiša dr. Ukmarja, na 15107 Shore Acres Dr., ob jezeru. Uradno ocenjena na $40.000, se proda za $39.000. Za pojasnila in ogled-kličite 881-9677 od 10-12 in od 6-7 zvečer, ob drugem času pa 451-8166.
_________________	(194)
Išče stanovanje
Upokojenka išče 3 sobe, zgodaj, za $50. Govori samo angleško. Kličite 861-5442.
-(193)
Hiša naprodaj
2-družinska, 5-5, vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže. Prodaja lastnik po ugodni ceni. Na 1263 E. 67 St. telefon
881-2195
-(194)
K-......... F,. ...•:..........

CINEMOB1LE NAJNOVEJŠE VRSTE — Filmska snemalna podjetja so zamislila nov avtomobil za prevoz snemalnih naprav in potrebščin. Na sliki ga vidimo z - odprtimi vrati. Pravijo, da je mogoče spraviti vanj opremo in potrebščine, ki so jih doslej vozili-na 8 tovornjakih.
Barvanje hiš
Barvamo hiše zunaj in znotraj. Zelo dobro delo, primerna cena.
Pokličite 851-1217
-(193)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 7-sobna hiša, vsa podkletena, plinski furnez, garaža in vrt, je naprodaj v bližini Sv. Vida. Kličite 881-9250.
— (24,7 okt)
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Bd,	481-2231
®AEXANDRE DUMAS}
Grof Monte Cristo
Monte Cristo, ki je poznal iz-vanredno finost čutov tega zvestega sluge, stopi k oknu. Skrit za zaveso, pregleda lahko celo cesto, ne da bi ga bilo mogoče opaziti. Ta opazi drugega moža, ki je stopil na obcestni kamen, menda zato, da bi boljše videl, kaj se godi v hiši.
“Prav,” si misli, “dva sta torej; j eden dela, drugi straži.”
Nato da Aliju znamenje, naj moža na cesti ne izgubi iz očij, in se vrne na svoje mesto.
Mož se orientira na ta način, da stopa po sobi z iztegnenimi rokami.
Končno se zazdi, da je zadovoljen. Kabinet je imel dvoja .vrata; mož oboja zapahne.
Ko se bliža vratom, spalnice, isi Monte Cristo misli, da vstopi, in drži pištoli pripravljeni. Toda motil se je; le zapah zaškriplje v bakrovih obročih. To je bila zgolj previdnost. Nočni obiskovalec, ki ni vedel, da je grof za ta slučaj ukrenil pri vratih vse potrebno, je menil, da je čisto na varnem.
Mož potegne iz žepa nekaj predmetov, ki jih grof ne more razločevati, jih položi na mizo, se približa sekretarju, ga otipava, in zdi se, da se zelo začudi, ko n,e najde v njem ključa.
Toda to je bil previden mož, ki je mislil in se pripravil na vse. Kmalu začuje grof, kako zazveni železo ob železo, kar povzroči zvezek različnih ključev, kakoršne nosijo navadno s seboj ključarji, če imajo odpreti kako ključavnico.
“Ah,” zamrmra Monte Cristo S smehljajem varanega upanja, “to je samo- tat.”
Toda mož v temi ne more najti zaželjenega orodja. Vrne se k mizici, na kateri so ležale njegove stvari, pritisne na pero, in bleda, a vendar precej močna luč razlije svoj sij tako, da je mogoče spoznati roke in obraz tatu.
“Za Boga,” pravi Monte Cristo presenečen in stopi korak nazaj, “to je.”
Ali dvigne svojo sekiro.
“Ne gani se,” pravi njegov gospod, “in pusti orožje pri miru, kajti več ga ne potrebujeva.”
Nato še bolj tiho pristavi nekaj besed, kajti tat je slišal prvi vsklik; presenečenja, ki se je izvil grofu, ter stal zdaj v sobi trepetaje in napenjaje svoja ušesa.
Ali se previdno dvigne, se splazi po prstih do alkovna in vzame iz njega črno obleko z velikim okroglim klobukom. Grof odloži med tem svojo vrhnjo obleko, odpne telovnik, in V trepetajočem mesečnem svitu se prikaže pod njegovo srajco jedna onih dveh jeklenih tunik, katerih poslednjo je nosil na Francoskem kjer se niso bali bodal, morda Ludovik XVI. ki je vedno trepetal pred nožem, namerjenim na njegove prsi, a je moral vendar umreti pod udarcem sekire.
Ta tunika kmalu izgine pod dolgo duhovniško obleko, in lepi grofovi lasje se izgube pod ton-zuro. Klobuk na glavi izspre-meni Monte Crista v popolnega abbeja.
Tat, ki ničesar več ne sliši,
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
EVERGREEN PARK—BY OWNER 6V2 rms. 2 bdrm. townhouse. WW crptg., cent, air, fin. bsmt. with bar, fully applianced. (3 yrs. old). Immed. poss. Mid $20’s.
Call 448-4552
, I	(193)
prične med tem zopet nadaljevati svoje delo, in že je popuščala ključavnica pred njegovim ponarejenim ključem.
“Prav,” zamrmra grof, misle na skrivnost ključavnice, ki je bila tatu neznana, “prav, to te za nekaj minut zadrži.”
In nato stopi k oknu.
Mož na cesti je stopil s kamna ter hodil po cesti gori in doli. Zdelo se je, da pazi mesto na one, ki bi lahko prišli z Elizejskih Polj ali iz predmestja Saint-Honore, samo na to, kaj se godi v hiši.
Monte Cristo se udari po čelu, na na pol odprtih ustnicah mu zaigra tih smehjaj.
Nato se približa Aliju in pravi tiho:
“Ostani skrit tukaj v temi, in naj se pripeti karkoli, naj nastane kakoršenkoli hrup, ne prikaži se, dokler te ne pokličem imenoma.”
Ali se pokloni v znamenje, da je razumel.
Nato grof vzame svečo, , jo prižge in baš v hipu, ko se tat naj marljivejše ukvarja s ključavnico, vstopi tiho v kabinet, drže svečo tako, da razsvetljuje njen sij njegov celi obraz.
Vrata so se odprla tako tiho, da jih tat ni slišal. Toda z velikim začudenjem zapazi, da je soba naenkrat postala svitla.
Okrene se.
“Ej, dober večer, ljubi gospod Caderousse,” pravi Monte Cristo. “Ej, vraga, kaj vas je privedlo ob tej uri na ta kraj?”
“Abe Busoni!” vsklikne Caderousse.
In ne vede, na kakšen način je mogla ta prikazen priti do njega, spusti zvezek ponarejenih ključev na tla in ostane nepremičen, kakor da ga je zadela strela.	;
Grof stopi med Caderoussea in okno ter zapre na ta način tatu vsak izhod.
“Abbe Busoni!” ponovi Caderousse, zroč vanj ves prestrašen.
“No,” pravi Monte Cristo, “no da, abbe Busoni, in sicer zelo vesel, da ga še poznate, moj ljubi. To kaže dober spomin,
F blag spomin
OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, PREDOBRI OČE, STARI OČE IN PRASTARI OČE
Victor Vokač
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 7. oktobra 1964.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni napi, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soproga JENNIE, otroci, vnuki in vnukinje pravnuki in pravnukinje in ostali sorodniki.
Cleveland, O. 7. okt. 1971.
kajti če se ne motim, je zdaj že deset let, odkar se nisva videla!” Pri tej mirni, mogočni ironiji se ubogemu Caderousseu prične v glavi vrteti.
“Abbe, abbe!” zajeclja, dočim njegovi zobje klopočejo, in nehote sklene roke.
“Namenila sva se pač, da okradeva grofa Monte Crista, ali ni res?” vpraša preoblečeni abbe.
“Gospod abbe,” jeclja Caderousse in zastonj poskuša priti do okna, “ne vem ... prosim vas, verujte mi... prisegam vam...” “Ulomljena šipa,” pravi grof, “slepa svetilka, zvezek ponarejenih ključev, na pol odprt sekretar: mislim, da sva na ta način dovolj jasna.”
Caderousse bi se bil rad zadavil s svojo ovratnico. Poskušal je najti kot, v katerega bi se skril, luknjo, skozi katero bi lahko izginil.
“Ah, vidim, da ste še vedno isti, gospod morilec,” pravi grof. —
“Gospod abbe, če veste vse, vam tudi ni neznano, da je Car-conte zakrivila več, in to je uvidela tudi sodnijska oblast, ki me je obsodila samo na galeje.”
“Torej ste svojo kazen prebili, ko vas vidim tukaj v najlepšem položaju, ki vas spravi zopet tja?”
“Ne, gospod abbe, nekdo me je odprostil.”
“Ta nekdo je izkazal človeški družbi krasno uslugo.”
“Ah,” pravi Caderousse, “obljubil sem ...”
“Torej slab povratek... To vas spravi na trg Greve. Tem slabše, tem slabše, diavolo, kakor pravijo otroci sveta v moji domovini.”
“Gospod abbe, slediti moram nepremagljivi moči...”
“To pravijo vsi zločinci.”
“Sila ...”
“Ah, kaj to! Sila lahko prisili človeka, da gre beračit ali ukrade peku kos kruha, toda ne, da ulomi sekretar v hiši, o kateri misli, da v nji ni ljudij. In ko ti je prinesel dragdtinar Joannes štirideset tisoč frankov za demaut, ki si ga dobil od mene, in si ga umoril, da bi imel denar i in demant, ali se je zgodilo to 1 tudi v sili?”
I “Odpuščanje, gospod abbe!” 1 pravi Caderousse. “Enkrat ste I me že rešili, o, rešite me še dru-! gič. Sami ste,”, pravi, sklepaje [ roke. “Ali pa morda že čakajo orožniki, pripravljeni, da me po-1 grabijo?”
“Čisto sam sem,” odvrne abbe, “in še enkrat bom imel s teboj | usmiljenje, da te izpustim kljub nevarnosti, da moja slabost ■ provzroči novo, nevarnost, toda
' v.**-. ;	■'‘r-1 -'•A-w-'uV'LW	sFAti:;
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI

azitrrmiiBiPirt—. ■*,
ZASTONJ VOŽNJA — Fantiči v Napoliju so se obesili na voz cestne železnice za zastonjkarsko vožnjo.
pod pogojem, da mi priznaš čisto resnico.”
“Ah, gospod abbe,” vsklikne Caderousse in stopi Monte Cri-stu bližje, “pač lahko rečem, da ste vi moj rešitelj.”
“Ti trdiš, da si bil z galej oproščen?”
variš.”
“In ta se je imenoval?” “Benedetto.”	^
“To je krstno ime.”
“Drugega ni imel, kajti bil je najdenček.”
“In on je ubežal s teboj vred?” “Da.”
“Da, kakor gotovo se imenujem Caderousse, gospod abbe.” “In kdo te je oprostil?”
“Neki Anglež.”
“Njegovo ime?”
“Lord Wilmore.”
“Poznam ga, in torej se lahko natanko prepričam, če govoriš resnico.”
“Čisto resnico govorim, gospod abbe.”
“Ta Anglež je bil torej tvoj pokrovitelj?”
“Ne moj, ampak pokrovitelj mladega Korza, ki je bil moj to-
“Na kakšen način?”
“Delala sva v Saint-Mandrie-rju pri Toulonu; ali poznate Saint-Mandrier?”
“Da.”
“Torej opoludne, ko je vse spalo. ..”
“Kaznjenci, ki opoldne- počivajo! Naj še kdo pomiluje te vesele brate!”, vsklikne abbe.
“Vraga”, pravi Caderousse, “človek ne more vedno delati, saj ni pes.”
(Dalje prihodnjič)
-----_o------
EUR0PA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberite!
I	HOWARD BAKER
*49 KAST m HTRKKT, BUCtiD______KB 1-9187
| JOS. ŽELE IN SINOVI
E	POGREBNI ZAVOD	=
=	6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: 361-0583	§
=	COLLIN WOODSKI URAD	S
=	452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118	E
—	Avtomobili in bolniški voz redno	in. ob vsaki	uri na razpolago	=
=	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	E
v : p p p
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K N AM, IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628

VESELJE FOTOGRAFOV — Kot nekdaj v Beli hiši, ko je bil njen oče John F. Kennedy še živ, je Carolyn Kennedy veselje fotografov. Na sliki jo vidimo, ko je bila na teniških prvenstvenih tekmah v Forest Hills, N.Y.