Ameriška Domovina /i’ivt e m i c/i’ m*— ho proti Rupniku in soobtožencem. Neka študentka ga je začudeno, naivno vprašala: “Vi ste pa menda res tisti Modic, ki je Rupnika sodil?” Postal je mož zelo rdeč in kar govoril “o politični potrebi” In “direktivah,” ki jih je bil dobil. STALINOVCI so v prvih dneh konflikta govorili, da bo Rusija enostavno preplavila Jugoslavijo s svojo Rdečo Armado in likvidirala Tita in vse njegove. Ko se to ni zgodilo, so postale aretacije ortodoksnih komunistov vedno bolj pogoste. Stalinovci so kazali veliko razočaranje nad Rusijo. Potem je nastala zmed poti iz Evrope | - - - , 'slovenskimi otroci in našimi tanb da je zopet skupina Slovencev na poti v USA. V tej skupini so lk'W Xl ff 42 slovenskih otrok je prejelo prvo sveto obhajilo iz škofovih rok - Skupen zajtrk s prvoobhajanei -Škof med našimi fanti, ki so opravili duhovne vaje V nedeljo, 16. oktobra, je 42 g. Aguštin Elizalde. v Ciudadde-slovenskih dečkov in deklic s lo, kjer so mu tamkajšnji do- ■ Brooklyn., N. Y., Rudolph Knific, ki je vodil s, Ak)jzij Zupan4ij< gre v Duluth, svojim očetom John Knificem yjnn zemljiško agenturo na 820 E. Joe’ Zupančč gre v Morgan-185. St., zdaj naznanja, da je town_ Indian8( \ prevzel agenturo za Republic, Alojzij jenko zfceno Albno in Insurance, Co. iz Dallas, Texas,Alejzijem l ter za State Auto Mutual In- Mont. ! surance Co„ iz Columbusa, O. j Za njihovo planje po Ame-Mr. Knific lahko zdaj kot'rjki ^ pre3krbijefco.- Sponzorji agent daje kompldtno pokritje bodo obvejteni k(j|j naj pride-zavarovalnine, najsi bo proti . g jet ^oj,, varovance na Guv. Lausche je menoval Edward L, Pucla, nekdanjega mestnega odbornika iz 10. varde v komisijo, ki določa državno odškodnino delavcem za poškodbe. Plača znaša $4,200 na leto. Ime- R*zne drobne novic« is Clevelanda in ta okolice mobile in tako dalje. Rudy je pohajal v Euclid Shore in CoUinwoid višje šole, in je tudi dovršen godbenik. | Kadar kdo potrebuje zavaroval- -Hr—.. =s. . naj se Stalinovci potuhnejo in nadenejo masko kot vladni pristaši, da se bodo ohranili na svobodi in kolikor mogoče tudi na odločilnejših položajih. UMRLLI SO: Milena Klasinc v Ljubljani, Ivan Simon v Brežicah, France Kozlevčar v St. Vidu pri Stični, Fani Blaznik v Ljubljani, Gašper Ulčar v Kamniku. Jožica Šporar v Ljubljani, Marija Lojk v Ljubljani, Anton Zalokar v Podgori pri št. Vidu ad Ljubljano, Stanko Plohi v Ptuju, Terezija Rozman na Koroški Beli, Antonija Veber v Kolovratu nad Zagorjem, Josip Smerdu v Mariboru, Marica Hribar v Kranju, Ada Modic Kranju, Franc Uranič v Šenčurju, Danče Kosanovič v Ljublja- nov. letos. Nekaj je, BT ................ wad. Sprva smo mislili, da ga bo guv. Lausche imenoval v, utiletetno komisijo, ki plača $9,-000 na leto in je služba tudi za . let. Ampak guverner je imenoval za tisto mesto nekoga drugega. / naslednji: Dušan Maršič, ki potuje v Cleveland, Ohio, 1 Anton Smole, ki 'gre v Highland Park, Midi., Marica Naglič,ki gre v Var- nia’ N ,°” ■ .. Martra I svetim "strahom "v srcu pritok* mačini pripravili lep sprejem. Pavel Maurin z ženo Marg trenutica> ko * prvi{ Sprejemu je prisostvovalo tudi reto in «"*? jldruHU 8 svojim Jezusom v pr- precej Slovencev, ki žive v ten ?fnTnLQz tono JVno gresta vem svetem obhajilu. In še to kraju. Škofa je pričaka pred Leo Kožar z iei^o Ano »"»ta ^ ^ pry0 cerkvijo župnik č. g. Elizalde ter nMtnj Jakltf h sinom Fran-!sveto obhajilo naS Prevz‘ ga v sprernstvu dofaii“V p0' Regina Jaklič s sinom Fran ^ Gregorij Rožman. vedel najprej v cerkev, kjer se cem in hčerko Ipno g v gyete Julije je bila gkoro je prevzvišeni zahvalil pred te- popolnoma polna, ko je skozi bernakljem, nakar je odšel v glavna vrata krenila proti oltar- dvorano pod cerkvijo, kjer sta - . , , je med špalirjem dolga vrsta de- ga poleg številnega občinstva, R^nce s Res ra , klic in dečkov za razpelom, za domačinov in Slovencev pnčako. katerim je stopal prevzvišeni, vala oba ciudadedlska pevska to v Fair obdan od slovenske duhovščine, zbora. _ _ ' Orgije so bučale, ko so se prvo- Argentinski župnik pohvali obhajanci in prvoobhojanke po-1 Slovence sedli v prve klopi pred oltarjem,1 Ciudadelski župnik c. g. Eli- ore vzvišeni pa je stopil pred ol- zaide je imel lep nagovor, v ka- tar in začel z božjo daritvijo, iterem je poudaril prevzvišene- škofova pridiga ] »to da mu je v veliko veselje, ko Po evangeliju se je podal na vidi vsako nedeljo in praznik v prižnico, od koder je imel globo- svoji cerkvi toliko Slovencev, ki ko zasnovano pridigo v zvezi z so zaradi svojega trdnega ver- nedeljskim evangelijem. Po- skega prepričanja v zgled vsem udarjal je veličino svetega obha- njegivim vernikom. Poudaril jila, razlagal in učil bistvo zdru-’je, da je z veseljem sprejel Slo- žitve Jezusa z nami in pozival vence v svoji fari in da razume slovenske vernike k pogostemu njihovo čutenje in mišljenje, irejemanju svetega zakramen- razume njihove težave in zavarovalnine, najsi bo proti .Q gprejet ^oj,, varovance na ognju, škodi po nevihti, za avto-,,.^^ železnista> postajo. mrvKi-lp in tako d ali ft. | ^ ^ y ROVI GROBOVI Anton GroMj V sredo popoldni! je preminul v St Alexis bolnišnici ro- 30 dnevnica— V petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Louis Pozelnik v spomin SO dnevnice njegove 3mrti. Oskrbnika iičejo— šola sv. Vida išče oskrbnika, ki bi imel tudi dolžnost oskrbovati kurjavo za šolo. Mesto je stalno. Tisti, ki bi hoteli in mogli sprejeti to službo, naj se javijo v župnem uradu sv. Vida. .. Ključavničar— Ključavničar, ki je zadnja leta delal na Koroškem in je zadnjo nedeljo govoril z gosp. Jožetom Voje v šolski dvorani sv. Vida, naj se javi čim preje pri Babitt Rd. Zahvalno Akademijo— Novi naši Amerikanci bodo ponovili zahvalno akademijo, ki je vzbudla toliko zadovoljstva in pohvale, dne 13. novembra v dvorani Slovenskega narodnega doma pri sv. Lovrencu. Mislimo na to. Oltarno dr. Marije Vnebovzete— Prihodnja nedelja je zopet naša. Imamo skupno sv obhajilo pri sv. maši ob osmi uri in popoldne ob dveh skupno molitve-po uro. Po pobožnosti pa so vse članice vljudno povabljene, da sjo k mesečni seji. Tiste, Lausche za Burke-ja Govemer Lausche je nastopil v volilni kampanji za mesto clevelandskega župana in v polni meri podpira dosedanjega župa na Burke. Govoril je v korist Burke-ja v Moreland Theater na političnem zboru 16 varde. CLOUDY bremenski (nit se ne ve brez ciganke) Danes oblačno, lArasleje in malo snega. Jutri popoldne lepše. Tri na dan Kandidatje za okrajno čarter komisijo '(County Charter Commission) Ako ste za to, da se izvoli okrajna komisija za sestavo čarterja, izvolite 8. nov. 15 oseb v to komisijo. Mi priporočamo sledeče kandidate. Lahko volite za kolikor jih hočete, toda ne za več kot za 15. Saj starostna pokojnina ni ravno priporočljiva. Kakor hitro jo ima namreč kdo zagotovljeno, potem si pa na vso moč želi, da bi se kmalu postaral in stopil v pokoj. Oni dan je nekdo modro zinil: “Jaz nisem politikaš, ampak se preživim z delom svojih rok! (Kaj boš pil!) Vseeno: šele kadar bomo imeli vsi starostno pokojnino (naj jo že plača kdor hoče), bomo lahko zadovoljno rekli, da smo preskrbljeni “od zibelke do groba.” SHALL A COUNTY CHARTER COMMISSION BE CHOSEN. Candidates for the County Charter Commission ROBERT J. BULKLEY RAY T. MILLER WILLIAM M. BOYD JAMES M. CARNEY JAMES DEBEVEC GEORGE a FEDOR SAMUEL R. GERBER BEN C. GREEN ALEX H. MARTIN john o. McWilliams JOHN H. ROHRICH JOSEPH F. SAWICKI JOHN I. 8MOIXA HENRY W. SPAETH JOSEPH M. SWEENEY da to vere tudi tu np .smemo po-, žabiti in je zapraviti v svetu. . '' Bil je član društva Cleveland naše vojne mornarice štev. 26 snipj, Washington. — Vice-admiral : Tukaj zapušča žalujočo hči Forrest P. Sherman je postav- Myg. Jennie Jpby', ki vodi Re- ^>fe doma, ko smo odhajali, kaljen za komandanta naše morna- no Cafe ter pasftdrke Helen Ar- £br smo tem pustili svoje pre-rice namesto admirala Denfelda. sianian, M»rt)uri IVansky v moženje in imetje. Mi smo to Novi kotnandant je branil zdru- Huntsburg, Ohio/ Lillian Stro- Vpro vzeli s seboj in kjer je naša ževanje naših vojnih sil v enot- hacker, Pittsburgh, Pa. Frieda Cerkev in naš Kristus, tam je no vodstvo in sam pomagal iz- Trapp vuPort Huron, Mich., in tudi naš dom. Jezus prebiva v delovat tozadevne načrte. , vnuke. V starem kraju živi se- vsakem tabernaklju, kjer koli 't, ------o------ jstra Marija ter več drugih so- stoji Njegov hram.” Francoski diplomati rodnikov. Pogreb bo šel iz p0 povzdigivanju, med kate-■•■»pnani iz Prage Louis Ferfolia Zavoda v soboto je vbo cerkev napolnila mir-Praga, Češka. — češka komu-zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. na tišina, se je približal slovesen nistična vlada je izgnala dva francoska diplomate in jih obdolžila, da sta hotela vohuniti glede čeških uranijskih rudnikov in industrijskih naprav. Enega uslužbenca francoske ambasade v Pragi se češke oblasti zaprle, zamii in je zapraviw v ........ — - Zaklical, ji\ “Nisnio pustili te go tudi dvorano pod cerkviji za 1“ o.i. v. “njihovo dvorana” Prevzviše- hemii se je prisrčno zahvalil za njegov obisk in ga prikazali kot spoznaalca vere, kot velikega borca, proti komunistični nevarnosti in moža, ki je znal v pravem času povedati in pokazati na nevarnost, ki grozi njegovemu narodu in vsemu svetu. Argentinci pojo našemu škofu v pozdrav AJUVl»j • ------ ~ - *•*» »—••*•» — g- r-- r , , Lovrenca, kjer bo sv. maša 9. trenutek prvega svetega obha- Oba pevska zbora sta nato - uri potem pa na pokopališče jila. Naši malčki so s sklenje- pela ob klavirski spremljavi tri Kalvarija. nimi rokami in sklonjenimi gla- kriolske pesni: Bailecito (Go- ^_______ vicami stopali k angelski mizi in mez Carilo), Vidala Santiaguena SPRINGFIELD 111. — Dne hrepeneče dvigali od tem svoje (Gilardo Gilardi) in Tranco a 18 ott je umri John Chadesh, nedolžne oči proti tabernaklju, tranco (Armando Schiuma),na-star 64 let, doma iz Idrije, v A- kjer jih tudi komaj pričakuje meriki čez 40 let. Zapušča ženo njihov Jezus. S ciborijem v le- Josephino, sina in hčer, vsi v vici in s sveto hostji v desnici Taylorvillu, Hi. * je Prevzvišeni podal k obha- -------------------- jilni mizi in že je” Jezus prihajal v srca naših malih. Vsi objeti v božje roke, polni CLEVELAND. — uenerai nraaiey je wc.»j e— ■- 71lhvalievali Jezusu za venciji CIO. Označil je Atlantski pakt in ameriško pomoč za obo- pehm lj J J rožitev zapadne Evrope kot dve veliki deli za organizacijo trajnega njegov prvi obisk nj S.-!””i££kJjt t kev’( in da' jim je dal na razpola- liailbU ---------- » kar se je prevzvišeni zahvalil za lep sprejem in posebej g. župniku za vso njegovo naklonjenost JJIJIICOIC YOU vv DVIH** » -- bomo lahko zaključile račune in vse kar je bilo z zadnjo prireditvijo v zvezi. Naj res nphena ne pozabi, da bomo mogle vse urediti. . Kovačičev plet— Kovačič Booster Klub bo pri* redil jutri večer velik, ples v SND na St. Clair Ave. Igral bo Eddie Zabak in njegov orkester. Vsi ste prijazno vabljenj,, da se udeležite, ker bo res prav prijetno. Razlaga glasovnic— Jutri bomo v našem listu razložili vse glasovnice, ki jih bodo dobili volivci v roke 8. novembra. Prečitajte pazno, ker bo dosti glasovnic za vse mogoče predloge in kandidate. Vabilo na sejo— V soboto ob 7:30 bo izredna ku za vso njegovo namuiijenuai ■ - do Slovencev. Poudaril je da je seja podružnice št. S SMZ v Slo-pač veliko več vredna v tujini venskem domu "a Holmes Ave. poč »cim« v, . . .,rif>lp£lfn duhovna pomoč in nasvet od ma-tprijalne in to pomoč, da Sloven- domu duhovnih vaj Po sprejemu se je prevzvišeni v. navzočimi pomudil nekaj časa v .fiiHjetnem razgovoru, nakar se je odpeljal v Retire Cardinal rožitev zapadne Kvrope koi o ve vemu ueu v....™.*.,, —-- miru. Povdaril je, da bo od bilijonov, ki so namenjeni za oboroži- sam_ . . . ganiziral novo unijo eiektričarskega delavstva, da bodo mog l a0ncem južne- venskih fantov — delavcev. ,„. u »a..™« p«i »—»»«. ' ““"r p««*« j. i~i». -h Imeli priliko biti vllerjeni v evcpi enijl < *- 91? L “ jo kj,r v, M Pri vnih vejat »ključni govor, no- vršilni odbor je na konvenciji dobil pooblastilo, damine^ 30 nato ostali,kar je bila prirejena skupna ve- še dolgo v prisrčnem, domačem čerja, kateri je prisostvoval tudi razgovoru s svojim škofom, ki'generalni asistent argentinske- Vsi člani naj se udeležijo. Prisojene nagrade— Na seji Zveze slovenskih oltarnih društev so bile prisojene sledeče nagrade: $100 je dobila Olga Majzel, 1142 Norwood Rd., $50 Ed. Schults, 1523 Babbitt Rd., $25 Molly Perc. 471 E. 222. St., $15 Elmer Kolenc, 1117 E. $10 Mary Janežič, vrdilni odbor je na konvenciji oodu poomasuiu, u» tudi druge delavske unije, ki bi kazale komunistične ali fašistične tendence. 9 je pripravljen na razgovore z lastniki rudnikov kjerkoli bi oni hoteli razgovarjati o končanju premogarske stavke in sklenitvi nove pogodbe v premogovni industriji. ^ • • razgovoru s uvujhu ® t - Huda sprememba v mornarici Washington. — Predsednik Truman je imenoval admirala Denfelda, dosedanjega komandanta vojne mornarice na manj važen položaj v administraciji. Admiral sejeupiralpolitikizdru- givonl in se smejal, vsem se jv-.sh.uiii v --------------- * ' r . . L sDomin na te dan z veseljem tudi, da je navdušen nad naši- ienja naših vojnih sil, ki Jo iz-. » ------v — t *—a.; j—. — x«a; miiimvi nori. t&jnik za narodno brambo PITTSBURGH. — Unija jeklarskega delavstva je začela razgovore s Republic Steel Corp. Postavila je zahtevo, da se sklene nova pogodba po istih načelih in z istimi določbami kot je že sklenjena z Betlehem 8teel Co. Ta pogodba daje delavstvu nekaj več kot pa je priporočil Trumanov odber. Unija pravi, da ne bo ustavila dtavke v nobeni industriji dokler nova pogodba ne bo podpisana. : j 11 i! , podpisal na spominske prvoob- mi fanti, da se čudi njihovi pod- --------... haiilne podobice in mašne knji- jetnosti in pridnosti, ko so si Johnson. ustanovili že svojo tiskamico m knjigoveznico in da jih postavlja v zgled svojim fantom. Dejal je, da poudarja še enkrat, da y „ -------------- naš škof g. dr. Gregorij Kozman je vedno pripravljen pomagati se je z vsakim fantom pogovar- odpeljal z avtomobilom, ki mu njihovim na'porom, da pa tudi jal 0 njegovem delu, načrtih in ga je poslal ciudadelski župnik č. njih prosi za pomoč z nasveti in|Upanju v bodočnost. žice. Izvršujoč namen svoje misijonske poti, da obišče vae slovenske skupine v Argentini se je naš škof g. dr. Gregorij Rožman dejanjem. Večerja 3e je nato zaključila razgovoru s prevzvišenim, ki _______._________________________________________________ >||teHIIMA POMOMM HIT H CWr An. ---saiga* Mt ObnluA t Ohio >tortw», Bualow ml HoU m m as m m mt • * 3 4 5 $78 9 10 n 12 131415 16 17 18 19 30 21 22 13 24 35 26 3728 29 30 NAROČNIN/ Za Zed. države38.50 n* leto; h pol lete 96.00; n četrt leta 93.00. Za Kanado in aplota xa delala izven Zed. držav 910.00 na lato. Za pol leta 9<-00, *» 9 maaaci 93.60. SUBSCRIPTION RATR8 United Statee 98.50 par Tear; 96.00 for 6 months; 98.00 for 8 month*. Canada and all other coun-tria* ontaide United State* 910 per year. 96 for 6 months, 98JS0 for 3 months. aitared u wnotvl «lm Jurat? Mb MS*. at the rut Otflee it Onelud, Ohio, under the Aet of Uerch 3rd l*W.___________________ No. 216 Thurs., Nov. 3, 1949 Pomanjkljivost srca Predsednik indijske vlade je izrekel v kongresu pomenljive besede, da je delo za blagostanje in dober napredek večji prispevek k miru, ki ga vsi želimo, kot pa najboljše orožje za napad ali obrambo v vojni. Namignil je, da bo svet poginil s svojim lastnim orožjem, če bo Sel po sedanji poti. Pot rešitve je pot duhovne obnove, vrnitev k plemenitosti in ljubezni, pot dobrega sosedstva in plemenitega ravnanja. • Skoro prav v istem času pa so naši senatorji sklenili, da odlože razpravljanje o novem načrtu zakona o beguncih do prihodnjega zasedanja. S tem hladnim sklepom je ugasnilo upanje 135,000 ljudi, da bi mogli v doglednem času dobiti v naši prostrani domovini, kjer so še stotine in tisoči kvadratnih milj zapuščene in neobdelane zemlje, košček kruha in kotiček pod streho. Kaj se to pravi, more razumeti samo tisti, ki je kdaj sredi svojega življenja naenkrat bil brez doma, brez domovine, zapuščen in osamljen, sama nadloga sebi in vsem ljudem,-brez pomoči in brez izgleda na rešitev. Tale sklep je nov trdo neusmiljen izraz kako je danes človek nečloveški. Ta značilna poteza spremlja begunsko vprašanje že pet let in več. Od konca druge svetovne vojne se vleče begunska beda kot žalostna povest, ki ji noče bti konca. Istočasno ko države trbšijo milijone in milijarde dolarjev za okupacijske posadke po raznih zasedenih postojank kah, istočasno, ko razne brezplodne mednarodne konference« stanejo na stotisoče, istočasno, ko gredo bilijoni za novo oboroževanje, se ne najde malenkosten denar, ki bi bil potreben, da bi se ljudje, ki so domove izgubili radi vojne, ki je niso povzročili, prišli do dela in strehe. Nasprotno. Begunci ostanejo v mnogih ozirih predmet nadaljnega izkoriščanja in zapostavljanja in poniževanja. Že občutek, da so od dobrodelnosti odvisni je strašen. Še huje pa je, da ti milijoni pametnih ljudi, ki imajo tudi oči, da vidijo in ušesa da slišijo, srce, da čutijo, morajo doživljati kako se smatrajo razne uradne ustanove, ki naj bi bile dobrodelne, za nepotrebno zlo, ki je dobro samo toliko, kolikor daje kako službo, ne beguncem, ampak tistim, ki naj z begunci “delajo.” Ti ljudje, ki so tudi ljudje, so morali leta in leta prenašati vtis, da imajo razni dobrodelni delegati in uradniki samo ta interes, da bi rešitev žalostne usode izgnancev čem dalj odlašali, čim bolj zavlačevali, da bi njihova služba v prekomorskih deželah bila čim bolj dolgotrajna. In potem pod krinko “točnega poslovanja” nastaja prepisovanje spisov, pošiljanje aktov od urada do urada in sekiranje ubogih ljudi, ki si pomagati ne morejo. Poglejmo samo kak primer iz našega slovenskega begunstva. Tomazinova stara mati, ki ima nad 90 let, je bila v maju določena, da pride k svojemu sinu v Cleveland. Hvalevredno so ji določili, da bo potovala s svojo hčerko v Ameriko z avijonom. Poslali so jo zato v Muenchen. Tam so jo pustili čakati dalj kot dva meseca, dokler niso končno uspele vse številne intervencije na najvišjih mestih, da je mati mogla potovati tako kot vsi drugi begunci z ladjo in prišla v Ameriko k sinu namesto v 20 dneh po odhodu iz ta borišča, po štirih mesecih. Samo čudovitemu zdravju se ima žena in njena družina zahvaliti, da je vse to prenesla. Druga žena ima v Ameriki brata. Moža so ji komunisti doma ubili, hišo so ji požgali. 1RO pa je odločila, da žena ni imela nobenega vzroka bežati iz domovine in jo je proglasila, da zato nima begunskih pravic in ne more v Ameriko. Ni sredstva proti taki bedariji in brezsrčnosti. Dekle stara 22 let ne more k svojim ljudem v Ameriko, dasi sta tu že njena sestra in brat, ker je nek uradnik IRQ “uradno” zapisal, da ima dekle v Jugoslaviji še mater in da v Ameriki nima nobenega sorodnika in ni dokazano, da bi ji bili komunisti ogrožali življenje. Pa je bila doslej pritožba zastonj; akt nekje tiči. Kdo bi popisal neštevilne uradne in druge sekature. ki jih morajo prestajati ljudje predno pridejo do svoje vize tudi še potem, ko so dobili dobrega človeka, da jim je hotel biti sponzor. Kako trpeče so šele tiste množice; ki doslej brez uspeha čakajo, da hi se jih vsaj toliko kdo usmilil, da bi jim podpisal sprejemno izjavo in tako omogočil, na se začne uradno postopanje za njihov sprejem. Pri tem ne veš nikogar zagrabiti in mu reči: Ti si kriv, d* je tako. Nekje v sedanjem zraku, nekje v splošnosti sedanjega sveta je ta krivda. Nekaj manjka. Če bi tega ne manjkalo, bi z isto lahkoto državniki bili našli prvi dan po NOVINE Potovanje po Canadi (Konec) Vmoli smo se pozno v noč in smo mislili, ka idemo zravna počivat. Pa zopet smo se motili. Mrs. S. Forjan so nam pripravili večerjo kak za mal° gostovanje. Mr. Steve Forjan so pa skrbeli, da nam smej nebi sfalo. S svojimi najbole tajnimi pripovedkami so prišli na den. Celo svojo najvekšo želo so nam izrazili. -Pravili so, ka njij že duže časa teži miseo, kak bi mogli za današnje moderne farme iznajti šče kaj bolšega. Iščejo način, kak bi mogli krave izpremeniti, ka bi namesto mleka pivo dojile. Skoro gvišni so, ka če njim bodo polagali ječmen, se bo to' Zgodilo. Od srca smo se jim nasmejali in dosta smo si po-gučali. Ura je pa bila neusmiljena in je neusmileno tikala naprej. Na drugi den po obedi smo' se pa mogli šče od tej zadnjij Kanadčanov posloviti. Vzeli smo šče slike, se zahvalili za vse in smo s prisrčnim “z Bogom” odrinoli proti "Niagara Falls.” Cesta je bila lepa in za par ur smo se čudili padanji in šumenji vode, štera neprenehoma pada po gor na 150 čevlev strmini v St. Lawrence River. Pogled na to je krasen in lepi parki z vsakovrstnimi rožami šče to lepoto pomnožujejo. Čudno je bild to, ka skem bliže smo bili pri meji USA,, tem bole se nam je mililo po domi. Kak smo pa prekoračili mejo, smo vklub. torni, ka se nam je godilo vse-šerom šče preveč dobro, več ne imeli obstanka nindri. Demo, domo, je bila nas vsej želja. Prišli smo skoz lepo mesto Buffalo (New York) kde smo ostali edno noč in eden den pri Mr. in Mrs. Steve Horvath. Ogledali smo si njeva lepi dom in mesto Buffalo in smo se lepo po domačem razgovorili. Izvrstno gostoljubje so nam tudi tu skazali. V soboto ve-č°r smo odrinoli skoz državi Penna., v Cleveland, Ohio. — Spali smo pri Mr. in Mrs. John Hozian, kde smo se tudi počutili kak doma. VVsi smo bili veseli in zadovoljni in smo v nedelo večer mogli k družini Hodnikovoj. Hodnikovi so nas že v soboto večer počakali pri Hozianovij in napovedali, ka moremo v nedelo k njim. Tudi tu je bilo vse izvrstno. Vsi so nas prosili, ka naj šče pav dni ostanemo v Clevelandi, pa naša želja po domi je bila močnejša kak njihovi klici. — V pondelek zajtra smo se spravili proti domi in smo se srečno zadovoljni vrnoli. Takše je' bilo naše potovanje po Canadi. Gizela Hozian. KRATKE NOVICE Kanadike rojake zdaj po torn opisi, kak je dozdaj izha-jao v Novinaj, dobro poznamo. Mrs. Hozian smo hvaležni za lijeni zanimivi potopis. (Ur.). čase dosta pozvačinov, ka se vse prek ienili. Prekmurske rojake po sveti zanima, što so to. Pa je pošta bila prekesna s poročilom. Znebiti v prišestni Novinaj kaj več. Zbetaidli so v čikagi naš rojak Peter Vrašič. Zdravijo se v bolnišnici. Želemo jim hitro ozdraljenje. V Clevelandi se je v zadnjem časi ne nikaj posebnega zgodilo. V nedeljo odidejo bolnišnico na operacijo Mrs. Joe Munka. Opererani do v ponedeljek. Naj bi bilo vse srečno! Pri firmi je bio preminoči petek Hodnikov Tjašek v cerkvi sv. Hieronima. Za kumo je bio Mr. V. Borovič. Novo kompanijo z imenom “Coliinwood Windowcleaning” je začno naš rojak Mr. John Hodnik v Clevelandi. . ... o----- Zakaj, vprašam, naj me pošljejo se dve leti v mestno zbornico ti In davkoplačevalka. Tako se zanimam za to, da sem postala kandidatka za šolski odbor. Mislim, da nisem v napačnem, ako trdim, da če je kdo zmožen biti v šolskem odboru je to mati, ki pozna bolj kot kdo drugi, kaj je potreba v šolah za vzgojo naših otrok. Moški, ki gleda na potrebščine v šolah z stališča busi-nessmana ne spada v šolski odbor. V šolskem odboru mora biti oseba, ki je naj bližja, otroku, to je mati. , Zato mislim, da sem prav storila, ker sem postala kandidatka za šolski odbor in da bedo eudid-ski državljani z dobro voljo glasovali zame. Hvaležna vam bom za vaš glas in vam zagotovim, da se'ne boste varali v meni, ker bom gotovo vršila svojo dolžnost do Eudida in do otrok, ki (»bajajo v naše šole. ■ , Alice M. Winters, 20800 Priday Ave. Euclid, O Cleveland, O. — Ko sem pre: vzel to vardo pred dvema letoma, ni bife niti enega projekta v vardi. Moral sem zavihati rof kave in se, podati na delo za pro-’ gram, ki sem ga pustil pred 6 da bi bilo dobro malo spremembe. leti. Tiskali »mo St. Clair Ave; od Nottingham Rd. do London Rd. Glede Lake Shore se ni nikjer ganilo, dokler nisem pose- gel vmes jaz in se ga je tlakalo. John A. Fakulta za zastopnika Zargdi Waterloo Rd. je bil vedno boj in končnd izvedel sem njegovo ‘ vo smo imeli na 185. cesti, na 200. St. in na Lake Shore Blvd. Povsod tam sem inštaliral moderno razsvetljavo. Izposloval sem prometne luči na nevarnih križiščih, kot: Kil-deer Ave. in 186. St, Neff Rd n 185. St. 166. in Grovewood, Nottingham Rd. in Lake Shore Blvd. Dobil bom prometno luč na Lake Shore Rd. in 143. St. ter eno na 146. St. Ravno tako hočem izvesti program za ureditev Wildwood per- bodo ljudje radi zahajali. Ravno tako bomo tam napravili pristanišče za čolne, da jih bodo ribiči lahko spravljali. Glede prevoza hočem 'dobiti ekspresa na 186. cesti, Waterloo Rd., Westropp Ave. do Public square. Na St. Clair Ave. od Nottingham Road do Public Square. Moj nasprotnik trdi, da je neodvisen, toda pri votivnem odboru je označeno, da je republi kanec. Baje je vedno volil republikansko. Anton Vehovec, Mati za šolski odbor Euclid, O. — Spodaj podpisa, na sem se vedno udejstvovala v civičnem življenju v Euclidu, V Cikagi je brž bilo zadnje I kolikor sem mogla pač najti ča- V prvem povojnem letu bi bilo begunsko vprašanje lahko radikalno rešeno. Sedaj pa doživljamo, da v četrtem letu po vojni v veliki Ameriki propade zakon, ki naj bi nekoliko olajšal vselitev sedanjim 2OO;0CO ljudem in dovoiil, da se v prihodnjih letih naseli še 135,^00 novih. Preselitev vseh teh k koristnemu delu, bi morda zahtevala nekaj stotisoč dolarjev. Vzdrževanje istih ljudi v (boriščih nas stane 25 milijonov. Pa raje plačujemo milijone. Bojimo se teh ljudi, “veliko vprašanje” delamo iz tem. V dobroti je sedanji človek majhen. Nerad misli nanjo. Nihče ne mara imeti “trouble” « temi tujci, pa četudi so rojaki, ne kaki divjaki, četudi so vojni dovolj potrebnih sredstev, da bi bili takoj v prvih ted- bratje in sestre po krvi. Istočasno pa gredo milijarde ne sa- nih in mesecih na osnovi kakega večjega načrta izbegle ljudi preselili in jih na človeško dostojen način postavili na niesta. ki čakajo delavnih rok. Na zemeljski obli so taka mesta, to vsi vedo. mo za “show” in “baseball," gredo za proizvodnjo strupenih plinov v katerih se bomo zadušili, za atomske bombe, ki nas bodo raznesle, za plamene, -ki nas bodo požrli, ker sedanje človeštvo nima plemenitosti v svojih srcih. sa v postrežbi moža ih svojih dveh otročičkov. Jaz se zelo zanimam za šolski Ije visoko in je na Nauman Ja g0če bo iptt le Bog dal, da boš Nicholas Ave. lila »kozi okna v kleti in nam s tem napravila ve- sistem v Euclidu in skar kot ma- liko škodo. Mre so pred nami Cleveland, O. — Ni moja navada pisati o politki in to iz raz-loga, ker včasih je to dobro in včasih pa tudi ne. Ker pa sedaj vidim, da je res potrebno in me je že par prijateljv na to opozorilo, da naj kaj napišem, sem se pa odločil da bom. Da, volitve so svobodne in vsak voli, kakor je njemu drago in kakor misli da je prav. Saj ena oseba more voliti le na eni strani. Zato sem se pa tudi jaz odločil in mislim; Ta sprememba bi bila ,v tem, da gremo 8. novembra prav vsi na volišče in da volimq za našega dobrega in poštenega moža ali koncilmana 32.1 varde. To družino poznam že prcej let in vem, da je mirnega in poštene -kakšno razsvetlja- ga značaja iri/šer posebno pa. to vem o Johnu. Ker John A. Fakult sedaj že drugič kandidira za ta urad, dajmo mu sedaj priliko ia izvolimo ga. Ne bom opi3aval, kaj vse so že drugi naredili, ker te nam je že vse znano. Rečem samo to, dragi rojaki in rojakinji pojdimo na dan volitev vsi na volišče in izvolimo John A. Fakulta za koncilmana 32. varde. Mnogi bodo morda rekli, da je John nepoznan. Mogoče je to res, ker se je pač doslej bolj držal svo- ka, da bo v čast okolici, kamor jega doma in študij. Ampak, če ga bomo izvolili za koncilmana naše 32. varde, pa ga bomo kmalu vsi spoznali in vedeli kdo nas zastopa v mestni zbornici. Prepričan sem, da če ga izvolimo, da ga bomo lahko vselej dobili na domu njegovega brata, če bomo rabili kako pomoč ali kar koli. Saj ni treba misliti, da če ga izvolimo, da je izvoljen za vse življenje. O ne, samo za dve leti in če nam ne bo všeč, b®no čez dve leti pa drugega izbrali, saj jih imamo vedno na izbiro. Naj zadostuje, John je fest fant in zato pojdimo vsi državljani na volišče in izvolimo John A. Fakulta za našega koncilmana v 32. vardi. Volivec i32. varde. Klicali smo koncilmana 1. varde, a ni ga bilo pogledat, ampak se je bil menda tako prestrašil, da je odstopil kot koncilm&n 1. varde. No, tukaj je bil zopet Mr. Boich prvi, ki si je ogledal poplavljene kraje ter se nato potrudil v mestni zbornici, da se je začelo kopati po 215. cesti jarek, kamor so položili velike odvodne cev in potok pa zasuli. forej državljani 3. varde, tukaj imate moža, ki zopet kandidira v mestno zbornico. Izvolite ga in ne bo vam žal in bo tudi gotovo izvoljen in še celo z večjim številom glasov kot je bil pred dvema leti. S tem bodo državljani v 3. vardi pokazali, da znajo ceniti delo svojega neumornega zastopnika in Mr. Boich pa bo videl, da se ni trudil zastonj, ampak da znajo volivci tudi vpoštevati njegov trud za Vardo. Michael Boich naj že prihodnji dve leti zastopa 3. vardo v Euclidu. ' ^ Frank Smaltz. ^------o------ Štiri pisma iz domovine Barberton, O. — Tukaj je nekaj odlomkov »z pisem, ki sem jih prejela vse * Gorenj s-kega, m neposredne bližine kraja, kjer je bil na obisku Janko Rogelj. Čudno se mi zdi, kako da je viem tistim, s katerimi je on prišel v dotiko, tako dobro, vsem drugim pa tako grdztio slabo. Berite odlomke iz teh pisem. Prvo pismo: Draga mi! Gotovo se boš začudila, ko boš prejela to moje pismo ipo 26 letih, ko smo se videli zadnjič. Kako čudno je naše življenje. Zdi 3e mi kot borba sredi razburkanih valov. Mehi' vsekozi ni bilo posebno idabro. Ravno, ko smo si vse-eho uredili nekoliko, da bi začeli malo boljše živeti, se je začelo najbujše: vojska! Kako presrečni ste tam, ko niste doživeli ne občutili strahot, ki jih je naša domovina. Pri nas sva bila oba zaprta, doma je bil samo llil-letni Janez. Kako težko smo čakali konca: svoboda! Sama ta beseda nas je držala pri življenju. Nemci so nas stradali, da se ne da popisati. V začetku je še bilo. Sedaj je pa z dneva v dan slabše. Najhujše je za hrano. Zjutraj ne veš, kaj boš opoldne skuhal. Drugega ni kot koruzna moka. Mleka ni. Pri nas že cel teden jemo nezabeljeno. Če ti je mogoče, ibi te leipo pro sila, da mi kaj pošlješ, ako moreš. Še nikoli nisem prosila, tudi zdaj je težko. Pa nam se ne zboljšuje, ampak vsak dan slabša. Drugo pismo: Prejela sem tvoje pismo in paket. Najprej se ti prisrčno zahvalim za vse, kar si nam jm>-slala. Vse mi je prišlo tako v pomoč, da ‘si ne moreš misliti. Blsgor jim, ki jih ni več, ki so vse prestali. Bolečina je ostala nam. Ako bi kateri izmed njih samo pogledal nazaj, bi mu bilo neizrečeno žal . . Ti praviš, da si vedno želiš domov. Pa samo en dan bi zadostoval, pa bi vse videla, vae doumela. Zima je tu, pa nimamo in ne dobimo ne drv, ne premoga, ni Za volitve v Euclidu 7r . . , čevljev, ni tople obleke. Bor- Euclid, O. Nas mestni od-, f,a 'za vsak grižljaj, če hočem bornik, ki zastopa 3. vardo ze]nato glavo, moram iti našem mestu je že več let nas LjuJjljano ponjo. z dnevl v vrl Slovan, Michael Boich. Vsak, | dgn ge nam 3,abša Pred krat. ki ga pozna tudi dobro ve, da je kjm ^ Ma doma Vge jam. Mike vedno moz na svojem me-| rfl pa kmetje go4)ilj do ^3 Stu in je vedno skušal vsakemu |y9aj ^ kgko pa naj živimo ustreči, če je le mogel in da je k- jjjy^Q samo na karte mogla domov in nas obiskala. Sedaj si pa nikar ne želi domov, ne, nikakor ne. Saj me rasutneš . . Mleko imajo samo otroci do 14 leta in stari ljudje nad 60 let. To se pravi, če ga je toliko. AJko ga ni, ga dobijo samo dojenčki. Mleko je -po 20 din liter. Krompir smo dobili na karte, v prodaji ga slob na bilo. Kar je živil dobiš samo ki-alo repo in zelje v trgovki, pa ne vsak dan. V trgovino moraš nesti posodo, ker tam ni škrnicljev. Posode ni nobene. Ako pobijet krožnike, moraš biti brez njih, ker jih ni. Vidiš, to je življenje, ki ga živimo. Pisala si mi, da mi boš po-slala celo vrečo bele moke. Saj morda nisem prav razumela. Ne morem si misliti, da bi še kdaj videla belo moko . . četrto pismo: Sporočam ti, da sem res prejela od tebe vrečo bele moke. Ne moreš si misliti, kako smo bili presrečni in veseli takega darila. Naj ti Bog tisočkrat povrne. Gotova sem, da bomo imeli to moko za vse leto, varčevali jo bomo kot zlaito. Danes ko ti pišem, je veliki četrtek. Ampak pri nas- je vsak dan veliki petek. Saj me razumeš . . Ta pisma piše oseba, od katere družine seje več članov borilo v vrstah partizanov za svobodo. Po končani vojni so bili nagrajeni z razdeljeno zemljo domobrancev. Mislili so, da bo to njihovo. Je bilo res, dokler ni komunizem pokazal pravega lica. Sedaj so spregledali vsi, toda prepozno. Ves pesek v oči od strani g. Roglja v Novi Dobi ne premoti nikogar več. Svojim bomo vendar več verjeli kot njemu. On piše po naročilu in kar gre zraven, naki pišejo po življenju, ki ga žive iz dneva v dan . . Frances Ošaben Nova Američanka piše vedno gledal ii si prizadeval za izboljšavi v 3. vardi. Pa ni sa- Tretje pismo: Prejela sem tvoj drugi pa- rno skrbel za izboljšave v 8. var- kgj Čudno se mi je zdelo, da di pač pa je mnogo storil tudi Bi niž pigma. Seje ^ da„ za našo 1. vardo. Tako je na ^ prej#kl kar dva Kje 8ta primer bik) spomladi, ko je bil hodi]a tako dolgo? tj m veg, -hud naliv in je potok preplavil kako rada fe g^gt vide-bregove, da je stala voda 8 čev- in ^ pogovorila s teboj. Mo- .i ' Cleveland, O. — V maju 1945, ko se je pričela razcveteti pomlad v vsej svoji lepoti in krasoti in ko je bilo javljeno, da je konec vojne, se je te za nas-Slovence znova pričela. Od lete 1941, ko je bila Dolenjska zasedena in okupirana po Italijanih in so ti požigali naše vasi, pobirali naše najboljše protikomunistične ljudi in jih vlačili v koncentracijska taborišča, kjer so umirali od lakote, nismo bili varni podnevi ne pred okupatorji in ponoči ne pred partizani.. Komaj šoli odrasla dekle sem bila lete 1946, a razsodna toliko, da se nisem upala počakati teko zvanih “osvoboditeljev,” ker sem njih početje dobro poznala in sem raje zapustila dom in bežala pred njimi preko Ljubelja v Avstrijo, kjer rtaj bi počakali Angleže. Taka je bila namreč propaganda, da bodo zasedli Slovenijo in da se bomo čez 14 dni že lahko vrnili domov. UpBli smo vsa štiri teta tem v taborišču v Spittelu ob Dravi v Avstriji, da bo prišlo doma do prevrate, toda up se nam ni uresničil. Ker v Avstriji beguncem ni obstanka, saj ni mogoče dobiti ne dela ne zaslužka in ker se v take razmere ni mogoče vrniti domov, je bilo treba misliti na izselitev. Srečna sem, da imam tu v Ameriki sorodnike, kateri so se zavzeli zame in mi omogočili prihod v Ameriko. Dovolite, dragi stric, moj veliki dobrotnik, Mr. John Glavač in Vam, ljubezniva tete Louise, da se za vso vajino pomoč in podporo tem potom iskreno zahvalim.. Tudi stricu Jerneju (Jerry) Glavač in teti Anni in sinu Emilu in ženi, za vsa darila stoteren: Bog plačaj! Vaša hvaležna, Štefi Hahinc. Addna Ali Communication* OBZOR PUBLISHING COMPANY MUmrtee5? WU-Tel. Mitchell 5-4373 THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY PHONE: Mil ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA Ko so prišli na Apljsko nje Agatine besede, je govoril cesto do cerkvice, kjer je Kris-počasi s poudarkom in se sme-tus ustavil odhajajočega svete- jal. Zasmejala se je vsa druga Petra, je dejal Matej Aga- žba, kateri se je zdel pogovor ti: “Kam greš?” Odgovorila mu je: “Peter se je vrnil." “Tudi jaz sem se vrnil," ji je dtejal ljubeznivo. Nasmejala se je in ga toplo pogledala. Šli so v katakombe. Ko so čakali na avtobus za vrnitev, so izrabili mladi Angleži čas na cesti s tem, da so ‘btusili škarjice’. Matej in A-gata ter drugi, so igrici s smehom sledili. Ta igra jih je družino zbližala. In ko so vstopali v avtobus, je gospod ogovoril Mateja, na kar se je Matej nasmehnil in dejal: “Ne razumem.” Pristopil je Nemec in tolmačil: “Gospod si vas dovoli vprašati, ali ste iz Španije.” ‘‘Ne, nisem iz Španije,” se je nasmejal Matej. Nemec je sedel zraven angleškega gospoda in dejal: “Gospod, ki ste ga ogovorili, pravi, da ni iz Španije.” Anglež je priče1 iznova: “Pa je dama, ki potuje z gospodom, iz Španije?” Nemec je tolmačil. Matej je odgovoril trdo: “Dama ni iz Španije.” Anglež ni utihnil, obrnil se je k Nemcu in dejal: “Dama, ki potuje z gospodom, ima antičen oraz.” Družba se je obrnila k Mateju in Agati, pogledi so obstali na njima. Matej jo je pogledal, ali morda na njej nekaj ni v redu, kar bi vzbujalo pozornost, Anglež še ni utihnil: “Ta obrate- ni iz današnjih dni, spominja na 'preteklost, na čase, ki nam o njih govori zgodovina v muzejih.” Matej je pogledal Angleža iz oči v oči in vprašal francosko;./'Gospod, te želite vedeti kaj o Španiji, vam morda lahko malo pojasnim: potoval sem že ondi.” Anglež se je razveselil možnosti razgovora v francoščini in rekel: “Hvala za uslužnost in oprostite, da me zanimate in da me zanima dama, ki potuje z vami. Obraz dame me je spomnil Seville, tistega posebnega sončnega odseva, ki ga najdete na obrazih ondi. Ko ste mi povedali, da se motim, sem postavil obraz dame, ki potuje z vami, v muzeje antičnih dob, da bi našel ondi njen dom.” Agata se je zasmejala odkrito, preprosto in veselo in s tem premotila razgovor ter re- Nova mestna postava za pešce in motoriste v Milwaukee če pridete k nam v Milwaukee na obisk, bo to-le vredno $1.76 za vas, ako prečitate do konca. Od 1. novembra naprej imamo namreč postavo, ki naj pomaga preprečiti, da se ne vrnete do- toliko teanimiv, da mu je sledila. Angleža to mi spravili v zadrego. Razumel je odgovor in Agato ogovoril: “Ali mi dovolite, da se zmotim še četrtič?” Agata je prikimala. “Potem naj se vrnem k svoji prvi misli: spominjate me na Zuloaga*.” (Moderni Španski slikar, ki slika v temnih, težkih barvah ljudi iz Kastilije. Op. ur.) “Dotaknili ste se njenega ljubljenca,” se je nasmehnil Matej. “Potem ni bila moja zmota tako popolna, kakor ste trdili,” je govoril Anlež in dokazoval Agati: “Ce čutite ljubezen do Zuloaga, vas veže do njega, do Španije naka notranja vez, ki veže sorodne duše; to spansko dušo je videti‘v vašem obrazu.” “Praiv tako, kakor gleda moja žena Zuloaga, gleda Španijo. Ljubi njeno luč, ljubi njeno gracijo, občuduje gibko elegantnost njene bikoborbe, a te same ne ljubi, ker se končuje s krvjo. Ljubi lepoto Španije prav tako, kakor ljubi lepoto Anglije ali Laotseja. Ljubi lepoto samo na sebi, ker je večna in ima izvor v večnosti . . .” Matej se je zasmejal in se obrnil k Agati: “Pri prvi -postaji izstopiva.” Pokazal ji je z roko na pršeči vodomet, da se je okrenila in sta gledaja oba v drugo smer od Angleža.' Avtobus se, je ustavil ob egiptovskem obelisku pred Pan ,teonom s kraljevo grobnico. Matej in Agata sta vstala. Tudi Angglež je vstal. Ko se je priklonil, se oprostil in zahvalil za pogovor, mu je Matej segej v roko. Anglež se je zdaj obrnil k Agati, ki je stala za Matejem, in ji dejal. “Dovolite, da se vidimo jutri v galeriji modeme ob Zuloa-gu?” Agata se je nasmehnila in pokazala na Mateja, ki naj odloči. Matej je to prezrl in Agata je šla za njim. Ko sta bila prešla cesto in zavila v .drugo, je Matej postal in 'prijel Agato trdo za zapestje. Pogledala ga je in sta se gledala. Agata je videla njegov temni izraz, ki ga je po- LOKALNE VEHI “Holiday Folk Fair” Kakor druga leta, se bo tudi letos v dneh 3. in 4. decembra v Mestnem Avditoriju vršil pod avspicijo milwauskega International Instituta, takozvani “Holiday Folk Fair,” t. j. razstava in narodnostni programi raznih narodnostnih skflpin v Mil- gova sestra Dolores sta znani slovenski plesni par, ki že več let z uspehom nastopata na raznih mednarodnih prireditvah tudi izven države s svojimi narodnimi in umetnimi plesi ter tako častno zastopata slovensko narodnost v Ameriki. Louis zadnje čase sodeluje tudi na našem slovenskem radio programu kot radijski oznanjevalec v angleščini. Njuna stariša sta narodno zavedna Mr. in Mrs. Louis in Justina Ianchich iz 625 čast Slovencem. So. 6th Street, ni avoma, ua bo pod Louis-ovim vodstvom in ob sodelovanju drugga našega delovnega mladega Slovenca Leota Potočnika, tudi program na Holiday Folk Fairu v preprečiti, ua se ne vmeie uu- —------------—r........... - mov s polomljenimi udi ali celo, waukee., Slovence bo zastopala da bi vas morali v Milweukee in predstavljala'skupina od slo-položiti k večnemu počitku na .venske cerkve Sv. Janeza Evan-kakšen tukajšnji “britof.” Ve-'gelista, katere načelnik je naš ste, imamo tudi v Milwaukee!mladi, tukaj rojem Slovenec avtomobile in pa takšne ljudi, j Louis Ivanchich. Louis in nje-ki mislijo, da je cesta samo za nje, kr hodijo ptrdveh. Zato so naši mestni očetje sklenili, da od zdaj naprej nihče, ki hodi po, dveh, ne sme prekoračiti ceste poševno ali sredi bloka (jaywalking), temveč mora iti lepo do bližnjega vogala ter počakati miiiiiiitim«tiii.milili....iminmrn na zeleno luč, ki mu dovoli pre-j EIPPLE-S shoe store, R29 West hod po zaznamovanem hodniku | National Ave,—Tel.: OR 2-9783. IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE za pešce. Ob križiščih, kjer hi! dr. frantz E. C., Dentist, 528 W. i.l National Ave.—Tel. OR 2-1370. prometnih regulacij ali zazna movanih hodnikov, pa mora ča- perko oaka® & sebviot bta- kati prve prilike, da gre preko ce3te direktno na nasprotno stran, v katerem slučaju mu mora motorist dati prednost ali celo ustaviti avto, če je potreb no. - Ob cestah, kjer ni hodnikov za pešce, pa mora pešec rabiti levo stran ceste, za hojo, tako da lahko vidi nasproti prihajajoče-avtomobile. Motorist md-ra tudi počakati, in dati pešeem prednost, da -račijo cesto p , va napraviti ovinek na desno T10N,42GS6St„ tel: BR 2-3680 and BR 2-0119,—Sinclair Gasolin: and Oils. FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel,; OR 2,2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPnpg 4-3414; Res.: 5400 W. Hries Ave., tel.: MI-5-1728. f shell 5-4379 , , H. C. F1SCHEE « SONS Wholesale & Retail far1 levo!* Policija pravi, da bo to SM postavo strogo izvrševala in če ..................... puslttvu OtlUgV I4JV40GVIWO si hočete prihraniti $1.75 kazni, bolje da upoštevate to. Tune»«...the AMERKAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR tem premolila razgovor ter ic- ^ — ° - - - - kla: “Matej, povej gospodu, da znala, kadar je ljubil in sovra- . .1 •• XII aAiamaot. • W O f rvi irt.fi ol Tl O ni slikar.” “Nisem,” je dejal V zadregi Anglež, “zgodovinar sem.” “.Slab zgodovinar," je -dostavila Agata, ki ga je razumela, ni pa znala toliko francoščine, da bi govorila. Reci mu, Matej, da nočem priznanja, da selm za m-uteej.” Mateju je bil Agatin odgovor všeč, zabaval ga je. Ponovil ga je z dostavkom: “moja žena pravi”, pri čelmer je Anglež vstal in se Agati priklonil. Ko je Matej izgovarjal zad- MAKE multiple VITAMIN CAPSUL* your buy word S* olStori*« vito min Ccpmfa A* ■SfcsfiriM j STSTtoTatoM*. _ _____ MUS lAMtATOMB, INC žil obenem; Matej je videl na njej smehljaj ugodja. To spoznanje je 'bilo Mateju zadosti, da je v njem vstalo maščevanje, ki bi pri priči strlo ves mogočni Rim. Spustil je Agato, stopil trdo in zabijal svoj korak naglo v tlak. Planil je v hotelsko poslopje in Agata, ki je šla za njim, ga je našja v sobi, ko je zvonil in naročal večerjo v sobo- N> je -pogledal. Stopil je k oknu in trdovratno vztrajal, -zvonila, da drugo odnesejo. Vzela je v roko Baedeekerja in brala, vedela pa ni, kaj. Videla je \pred seboj Mateja z užaljenim obrazom, videla ga je v njegovih kretnjah, ko se mu je telo borilo z notranjo vihro. Stresla se je in- stopila, da se ogrne. Pa jo je ustavil Matejev glas: “Kaj zate dan še ni končan?” (Dalje prihodnjič.). OP MILWAUKEE A Program of Clattieal and Folk Music of Slovenia • Every Sunday Morning 1:00 to WFYT ,2:0° a as. n« AI NOON 1430 Kilocycle« • English and Slovene Announcements! SPUR BottUne Co. IcT’mA 8-1152.’ KOCH RUDOLPH Jeweler, 1116 W. National Avfi, tel.: MI 5-6653. CITY LIQUOR DISTR., (Frank Ro- «ii>- • 'T-- GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča the annual milk-drinking contest In the Los Angeles County FOR THE^ "REST! OF YOUR LIFE ELECTRIC BLANKET The luxury of sleepTdeep-resdufslcep.7.then up in the morning. refreshed, with imalW for^thcjDiewdajr—thatVwtotsn Automatic Electric Blanket can*do'fomhl^ All nightlotg'yoSr^ia'tOmaac^Elo^ric Blanket gives soothing, comfortable warmt^OT don’t useyoiiTownbody energy to warm (the bed. You store up energ/for*the nea day^.you wake up in the ' morning^mvigoret^ji^y j«t(^ re&eshed! ^ just tur^orthrAutomatirElectrlc' Blanket before retiring. V |S ti.1im.C nrjrr l npttr/=*c onrT Then slip 'into soothing warmth' that relaxes tired nerves and muscles. Before you know it; yo^l be In « dreamless dreamland. Vou’ll resf betteY, ydffll fed better, life will be 'brighter when you sleep under an Automatic Electric Blanket. Using*«! Electric Blanket costs only a cent or two a night. See your Dealer or Thu F/orfrir Co. todav! WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY AVTOMATIČNA ELEKTRIČNA ODEJA, ki jo zgoraj oglaša Wisconsinška Elektriška družba Vam pomaga do zdravega, počitka polnega spanja, iz katerega se zjutraj zbudite oave-'ženi in okrepčani za novo dnevno delo. Vso noč vam ta avtomatične električna odeja daje prijetno, udobno toploto ter vam s tem hrani energijo vaše lastne telesne toplote. Zvečer, predno se vležete k počitku, pritisnite samo na z odejo zvezano električno sklopko m vlegh se boste v prijetno toplo postelj, ki vam bo v trenotku ublažila napete živce in mišice ter vas zazibala v sladko, blagodejno spanje. Počivali boste boljše, počutili se boste boljše in življenje vam bo več užitka polno, če vas bo v spanju grela avtomatična električna odeja. Upo-raba avtomatične električne odeje stane samo en cent ali dva na noč. _______ ti»jM ■y ' Družba (ill)sv.Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 23. novembra 111*. Inkorp. »drf.nl« 1*. mak UU • rr‘i^£.”h Sedež: Joliet. 11L i NaSe geslo: “Vae aa vero. dom In nerod; val is enega, eden IS vae." GLAVNI ODBOB: rSSKSfSRKStajT« »• 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., JoUet, 111. Tajnik: PRANK J. WEDIC, 301 Lims St JoUet,,01. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. »0i »JHtakajr 8t-' Jo11!^ Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet, 111. Duh vodja' REV. GEORGE KUZMA, 416 No. Chicago St. JoUet, 111. m ^IkTraSra A. ZALAR. Ml h. Chicago Bt.. JoUet. IIL NADZORNI ODBOB: ANDREW QLAVACH. 17M W. Slat 8t.. Chicago; BUnole ANNAFRANK, 2843 So. Pulaski Rd IShlrago JOSEPH JERMAN. » W. Jackson 8U Joliet. Iliinoi* POROTNI ODBOR: __ No. Chicago. HI. URADNO GLASILO: _ , . . AMERIŠKA DOMOVINA, 8117 St. Clair Ave., Olevelanu 3. Oblo ' Do 1 lan 1849 Je DSD Izplačala svojim članom ln členlcam-ln njih dedičem ranrlh posmrtnin. poSkodbln, bolnl&lh podpor ter drugih Izplačil denarne vrednoetl do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu ne manj kot 5 članl(caml) za odrasli oddelek. sl??)feJe_v^^S moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za »250.00. MOO.OO all ll.OOO.OO. IadaJaJo se MUW certifikati! kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ule la T»enty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako le viša. Polee smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi botolško podporo lz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije ln poškodnlne. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience tabeli. DSD le nad 100% solventna, kar potrjujejo Izvedenci (actuars). Uradni Jezik le slovenski ln angleški. Rojakom ln rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! .. Za vsa morebitna pojasnila ln navodila se obndte pismeno “ ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St, Joliet, Ul. the balls out of the gutter!) By L. Split. Score*—Nit* of Oct. 21 Prosidinti G. Wedic ..178 164 121 E. Henry ..165 165 114 A. Gronlund ..174 132 162 B. Scheldt ..183 160 189 L. Wedic .224 171 212 924 792 798 Secretaries S. Pomykala ... ..222 145 167 J. Pomyikala ... ..157 132 179 P. Pomykala ... ..185 210 155 S. Pomykala ... ..122 174 156 W. Pomykala ... ..148 134 152 834 795 809 Treasurers F. Trizna .177 162 180 G. Bertagnoli . ...180 166 126 E. Vranich ...107 144 182 T. Kunstek .131 179 127 E. Subar ..158 161 155 753 812 730 Vice Presidents F. Ivnik ..188 135 203 J. Wedic .157 161 191 F. Wedic .c. ...117 115 158 A. Srncik .133 172 149 B. Welz ...127 230 216 722 813 915 Joliet Holy Family Society League The Joliet Holy Family So- 16 Pete Pomykala .......145 ciety bowling league is well on 17 Geo. Abday .......144 its way for the 1949-50 season. 18 Tony Kunstek .....143 Another outstanding season is 19 Gord Bertagnoli ....14- forthcoming as the opening 20 Andy Srncik .........134 nights of bowling showed some top talent. Joliet society boys really mean business again this year as they start leveling off to maintain first position. Again the league is made up of four teams, namely, the Presidents, Vice Presidents, Treasurers and Secretaries, the Captains being Len Wedic, Frank Ivnik, John Pomykala and Frank Trizna, respectively. Frank Wedic is the president of the league and seems pleased with the showing of each bowler. All intentions are in having match games again with the Chicago hoys, as the JoUet men have mentioned it again. We’ll wait orders from the president of The league has 21 Frank Wedic ..........131 Publicity Secy. FROM THE GUTTER Strike L. Split is back from the ' dusty gutters and spotting the Joliet society gang at Bowl Era again. I’ll be watching the boys and give ’em the lip by way of newsprint. Spare My pet thrill is watching the five Pomykalas, namely, John, Stan, Steve, Pete and Wally, They’re not only good sports but good bowlers. They’re all on one team. Split The league’s new bowlers this year are: Amy Gronlund, Pete Pomykala, Wally Pomykala, and Andy Srncik. Best to .you, fellas, I’ll keep an “I” on the league........— completed five nights of bowling and no one team is certain you. of taking top honors. All seem | Strike to think their team will win Frank (Tavern man) Ivmk the first round. There’ll be is back and looks as good as two rounds, the winner of thejhe did in 1934 at the old Jo-first round meeting the win- liet hub alleys when the JoUet league organized. Spare “Rapid” Welz has a jet-ball this year. I told you about ner of the second round, some time next April. The Standings (Including Oct. 21) —.....- „ Sccys., John Pomykala.....10-5 his fast ball last year You Presidents, Len Wedic..... 7-8 [should see, or rather, hear it V. P.’s, Frank Ivnik...... 7-8 roll now! Treas., Frank Trizna.... 6-9 Individual Standings (Niteof Oct. 14 Only) 1 Bill Scheldt ........ 171 2 Frank Trizna .........160 3 Wally Pomykala .......168 4 Len Wedic ............166 5 Bob Welz..............166 6 Joe Wedic ................ -165 a rib’n. Split | Candyman Scheldt is getting i off to a good start this year. | Already has a 226 game. Strike John Pomykala is the most popular guy at the alleys. He can give you a rib’n and take 7 Shoes Subar ........123 8 Stan Pomykala ......162 9 Steve Pomykala .....156 10 Ed Vranich .........154 11 Gene Wedic .........151 12 Frank Ivnik ........151 13 John Pomykala ......150 1.4 Eve Henry ---------147 ZALOŽBA TRIGLAV OPOZARJA na velezanimiv, napet izvirni roman iz sodobnega življenja v slovenskih krajih JUTRO BREZ SONCA SPISAL IVAN JONtEZ Roman, ki izide v nekaj tednih, bo vseboval okrog 300 strani napetih prigod, ljubimkanja z nevarnostjo in pogubo, ljubezni in romantike, spletk in zalezovanja, vere in nevere, obupa in upanja! Pazite na naznanilo, kdaj bo nova knjiga na trgul ■ Mafiia Sira tar — vlato- danje jugoslovanske vojske ^ESLa-S. s&tattts lav ec generala Maistra pri osvoboditvi Maribora. Gimnazijo je Matija Skalbar dovršil v Trstu in bogoslovje v Gorici. Svoj o-novo mažo je ipel 30. j ulija 1899 v Barkovljah. Služboval je kot kaiplan v Baikov-Ijah in v Rojanu, kjer je bil ne samo duhovnik, ampak pravi tolažnik in svetovalec našega kmeta, delavca, ribiča in malega človeka. Nato se je posvetil kot katehet vzvišenemu poklicu vsgoje naše mladine. Trideset let je bil Matija Škabar katehet na slovenski Šoli sv. Cirila m Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu, vse do njenega uničenja s strani fašizma leta 1931. Med prvo svetovno vojno od 1914 do 19118 je bil tudi katehet na slovenskem učiteljišču, ki se je bilo preselilo zaradi vojne vihre iz Gorice v Trst. Od 1912 do 1921 je vodil cerkveni pevski zbor pri Sv. Jakobu. Dalje je vodil skozi 8 let do 1921 ženski pevski abor v Marijinem domu v Trstu, od 1921 do 1931 pa v Sv. Križu pri Trstu cerkveni pevski 'Zbor in je ostal med Križani v dragem spominu. "Od 1931 do 1934 je bil administrator na Katinari. Med drugo svetovno vojno in .po vojni od 1942 do 1944 je opravljaj večji del slovenske službe božje zopet v svojih rojstnih Barkovljah, kjer je že pod fašističnim in nacističnim terorjem tolažil s svojo prepričevalno besedo sirote in preganjane. Jubilant Matija Škabar lahko z izado&čemjem in ponosom gleda na svoje ogromno deli©, ki ga je skozi pol stoletja opravljal kot katoliški duhovnik, vzgojitelj šolske mladine in u-čitelj med slovenskim narodom ter oznanjal slovenski mladini večne krščanske resnice, jo le- mašnik—1899 -1949 V nedeljo 81. julija 1949 je slavil 60 letni jubilej svojega mašništva med vsemi Tržačani in primorskimi Slovenci dobro znani in visokočislani zlatomaš-nik, gospod Matija Škabar. Zlato mašo je pel y domači župni cerkvi v starodavnih Barkovljah ob 9. uri in pol in slavnostni govor je spregovoril častiti gospod monsignor profesor dr. Jakob Ukmar. Z gospodom Škabarjem so slavili ta redki jubilej ne samo njegovi ožji rojaki Barkovlja-ni, ampak vsi tržaški Slovenci, kajti jubilant Matija Škabar je poosebljen lik onega našega primorskega slovenskega du-hovnikka, ki ga ljubi in spoštuje vse, mlado in staro, Slovenci im Italijani, brez razlike političnega prepričanja. Matija Škabar se je rodil kot sin 'kmečkih staršev očetu Matiji in materi Antoniji, rojeni Kandus, dne 1. junija 1876. — Bodi mimogrede omenjeno, da je iz te narodne družine tudi njegov brat podpolkovnik nek- KOVAČIČ po vzgajal v ljubezni do bližnjega to do svojega naroda in v veri do Boga. Tisoči ln tieo-či slovenskih mladeničev to deklet so črpali iz njegovih besed poleg krščanskega nauka tudi nasvete to pouk za praktično življenje. Kot vzgojitelj je bil strog, obenem pa dobrega srca to pravičen učitelj, ki je mladino dosledno navajal k odkritosrčnosti, 'poštenosti, pravičnosti in narodni zavesti. Zato se njegovi učenci še danes spominjajo Matije Škabarja kot vzor - kateheta in plemenitega moža. Kot zvest sin svojega naroda je bil Matija ŠkabaT dosledno proti strankarski cepitvi naših narodnih vrst in proti rušenju naše narodne sloge, ki nam je ravno sedaj tako krvavo potrebna in ki bi jo hoteli naši narodni sovražniki za vsako ceno razbiti. Kot človek je zlatomašnik Matija Škabar družaben, živahen to zabaven še pri svojih 72 letih. Tudi mi čestitamo gospodu latomašniku iz vsega srca k temu jubilej« in polstoletnemu delovanju med našim narodom na Tržaškem, želeč g. zlatoma-šniku, da ga Bog ohrani še mnoga leta našemu narodu v bodrilo in mlajšim duhovnikom ta vzgled. se je rodil sinček; Devjak Franc in Martina sta dobila sinčka; Janezu in Anici Vovko se je rodila hčerka, v družini Janeza in Marije Brolih so pa dobili tudi hčerko. V družini Janeza in Zal-ke Peršuh so dobili sinčka, Viktor in Mirjam Bajec pa imalta hčerkico. Kosančiču Bogdanu in Frančiški se je rodil krepek sinček. V družini Bogomila in Jelke Pregelj so pa dobili hčerkico. <£ta”D>ey »pedi >eIoguea% CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY In JUL1B CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Ret.: GL 1539 Življenje Slovencev v Argentini POROČILLA sta se v Mira-maru Jakše Anton in Turk Marija. NESREČA PRI DELU. — Žnideršič Janez, pos. in zid. mojster iz Loške doline je pri delu tako nesrečno padel z odra, da si je nalomil eno rebro. Vsi mu želimo skorajšnjo ozdravitev in vrnitev v našo sredo! ROJSTVA MED SLOVENCI. - V družini Janeza in Marije Grebenc so dobili sinčka. V družini Janeza in Vladke Brala so dobili hčerkico Vladimiro-Mari-jo; Tominec Jože in Marijana imata hčerko. Pri Stanku in Mariji Babnik so pa tudi dobili hčerkico. V družini g. Dušana in Lavre Berce se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Franc. V družini Janeza in Marije Koder so dobili hčerko Magdaleno. V družini Matka in Ivice Lazar pa imajo sinčka. Družina Janeza in Kristine Jelenc je dobila hčerkico, ki so ji pri kr3tu dali ime Kristina-Ma-rija. V družini Grintal Luke in Ane so dobili dvojčke, kar dva fanta. Antonu in Pepci Oblak DELO DOBIJO Dekle dobi delo Sprejme se mlado dekle, da bi pomagala materi za lahka hišna dela in pri varstvu otrok. Mora dati priporočila. Pokličite ER 0614. (218) MALI OGLASI Sobo se odda Odda se opremljeno sobo fantu ali dekletu, si lahko tudi kuha. Dobi se tudi garažo. Vpra-na 985 E. 209. St. . (218) Shoulder Holster Raincoat Spare Frank Wedic has a “split” personality at the alleys. A few more strikes would remedy | that situation. Split i L. Split wishes the league a lot of luck, good scores, and 14 Eve Henry ..........1*1 uh iu iula, ' 15 Arny Gronlund ......147|may the best team win. (Keep Državljani 23. varde bodo gotovo zopet poslali v mestno zbornico svojega priljubljenega zastopnika EDWARD J. KOVAČIČ A Pokažite, da ste zadovoljni ž njim in dajte mu zopet glas 8. novembra Zelo lepa prilika V East Lake Village je naprodaj 2 akra zemljišča. Ravno tam je naprodaj % akra zemlje, hiša 5 sob in 4 sob hiša. Za pojasnilo vprašajte pri lastniku po 6 uri zvečer ali ves dan v soboto in nedeljo. Prostor je vzhodno od Lakeland Blvd. in severno od E. 367. St. Sam Succurovich Willoughby, Ohio __________________-(216) Išče sobo Pošten moški želi dobiti opremljeno • sobo pri privatni družini; če mogoče, da bi mu prali, ali pa tudi ne. Kdor ima kaj, naj sporoči v uredništvu tega lista. —(216) Kraška kamnoseška obrt 15436 Waterloo Rd. IVanhoe W EDINA SLOVENSKA IZDEUJVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV “mMTutobody- SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. Slot ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobi«. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. Smooth rayon gabardine, waterproofed againat the weather, gleet extra fashion appeal to thu well-styled raincoat The same fabnc, made from A*itco rayon yarns, is used in the smart shouldlr holster that holds tn umbrellt and a pair of rubbers. On sunny days remove the detachable hood and wear the coat aa »n all-weather toauaL ' FURNEZE NA PUN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj BO 77» Better Htg. k Pftg. C«. "r 5 VEREOICUS: Na Titovem satelitu (Resnična dogodbica) "Pa srečno tetka! Do večera se bom vrnita!” — Lidija, poprej je bila menda Marica, je objela starico, sedečo na postelji, poljubila jo je ter ji stisnila rolko. “Pa zdravi ostanite!” se je poslovila im že je bila Izumaj na cesti, ki ipielje proti Celju. Starka se je pričela oblačiti. Roki sta ji bili še gibčni in hrbet še ne preveč upognjen,, čeprav je nosil že osemdeset križev. Nekdaj je bila močna in pridna, da ji ni bilo enake pod RKO PALACE CLEVELAND lutuoan u Milil jf iwwrv r/JLnSLjk T***' I«**: domačim svonom. Vzorno je gospodinjila in, obenem gospodarila vse do 'pozne Starosti. Tedaj je ostala sama; mož ji je umrl in otroci so odrasli in cdšli po širokem šivetu. Med vojno je izgubila akoro vse i-metje. Nekaj so ji pobrali Nemci, drugo pa partizani; o-boji so bili “udarjeni” na tujo lasltnlino.' Ostala ji je samo še hišica z bomo opravo. Pa še to so ji hoteli vzeti ter jo vreči na cesto. Vse sile je morala napeti, da je niso pregnali iz njenega stanovanja. Lidija je bila njena daljna sorodnica. Delala je v tovarni in je dobro zaslužila. Na videz je bila čedino in prikupljivo dekle; sicer se je pa že nalezla strupa in posledice so se pokazale. Zmeraj je nekam odhajala ter se vračala pozno, tako la jo je morala teta čakati večerjo. Nljeni lepi opomini so izzvali osorne odgovore. Zapretila ji je celo, da jo bo ovadila ablafitvu-, ako bo še nadalje sitnarila. , a in kruha si ureži,” ji j« rek" la, ‘ta(r sama si postrezi.” “Trudna seim,” je potožila in odložila torbico, Iz katere so gledali zvitki pobarvanega papirja. “Cernu ti bo ipa®dr?” je vprašala starica. “Pa toliko?” Ha vrsee, ako bi slučajmo kdo umrl.” — Delala se je ve- Hinavka, sram te brovniku šteje 80 mož in stane mesečno 270,000 din. Kadar je Tito na Bledu, tedaj je zastražen s štirimi kordoni vojakov. gove telesne garde, drugega tvori konjenica, tretjega peša- svojo žrtev, bodil” Morilka je odšla iz sobe ter se ni več vrnila. Starka je počasi okrevala, sosedje so ji postregli ter jo milovali. Daleč nadkrjg je ?ei glas o tem gj 'SSZStt* dogodku. Ljudje so se zgražali qZNA in seže po vse« selo; videti pa je bila nekam česar ukrenilo, potuhnjena, kakor da bi skrivala v srcu neko hudobnost in premišljevala, kako bi jo izvedla. Večerja ji ni preveč dišala. Zaželela si je čaja in napravila ogenj. Nalila je dve skodelici, eno zase, a drugo je postavila za teto na nočno omarico. — “Pijte, dokler je vroče,” je dejala in brž odšla počivat. Ženica je napravite nekaj požirkov, ostanek pa je zlila v pomije. Tekočina je 'bila pusta in grenka; čim jo je okusila, takoj je začutila neko čudno onemoglost in pred očmi se ji je'stemnilo. Popila je ko- to zahtevali zadoščenja. Ob-lastvo pa je molčalo ter ni ni- zarček vode ta poučila košček sladkorja. Nato ji1 je nekoliko Dekle je imelo tisti dan do- odleglo, pričela se je potiti ter pust ter j« že zjutraj nekam odpotovalo. Pred odhodom jo je bila sama ljubeznivost, dolgo se že ni od tete tako prijazno poslovila. Ženica je zmajevala z glavo to ugibala, ali se ni izgubljenka morda res le poboljšala. Vrnila se je pozno zvečer o mraku. Starica ji je odprte vežna vrata to zopet legla v posteljo. “V štedilniku je večer- je naposled zadremala. Titova enakost in svoboda (Poročilo iz Slovenije) O enakosti in svobodi nam trobijo komunisti že dolgo časa. Odkar so pričeli sejati ivoje vražje zmote pa do danes, ko jim nihče” več ne verjame. Laži jim ni treba dokazovati, ker so jih sami že jasno dokazali. Medtem ko ljudstvo strada, imajo Titovci vsega na razpolago in si lahko nabavijo, kar drugim ni dovoljeno. Njih udobnost je zgra jena na ljudskih žuljih in oro-šena z vročim znojem. Kmet mora “prostovoljno” oddajati, zato da oni “prostovoljno” uživajo. Partijci so v tako zva-nih zadrugah dobro oblečeni, vedeli, kaj se spovedujemo, kar jim pa doslej še ni uspelo. Prepovedane so javne procesije in za zvonenje pri pogre-Prvi obroč sestoji iz nje- bih je treba dovoljenja in plačati visoko pristojbino. Titove veselice pa so davščine oproščene. Vse to je le površna slika Titove “svobode.” Vseh po drobnosti ne moremo navesti; predolgo bi trajalo, ako vam pokazali vse prizore iz teme podivjanosti to naštevali udarce krutega nasilstva. Zato pa z ogorčenjem zavračamo trditve, da so oni, ki nam ku- Li-dij a je vstala zjutraj po- ljudje pa čakajo v dolgih vr- PHILCO nb/bfiQ at Less Than the Price of last Year's jJ!52g| prej kakor po navadi Prišla je v sobo, da si skuha zajutrek kakor vselej, preden je odšla na delo. Ropotanje je starko prebudilo ter je pričela govoriti. Dekle se je ustrašilo, ko je čulo njeno besedo. “Mislila sem, da ste umrli,” je bleknila čez nekaj časa. Saj res ni dosti manjkalo,” je Stariča potiho odvrnila. — “Zastrupiti si me hotela, da bi se me znebila; toda božja volja je močnejša kakor tvoja hudobija. Ako bi bilo po tvojem bi bila danes mrtva to ti bi mi pletla mrtvaški venec. Zato si sta h to naposled izvejo, da je pošla zaloga. Mnogi so tako raztrgani, da že v cerkev več ne morejo; radi bi se zakrpali, pa nimajo predmetov za šivanje. Znano nam je, da se je Tito polastil vseh kraljevih dvorcev, kjer vlada razkošje, nabavljeno iz ljudskega premoženja.. Njegov dvorec na Dedinjah je sijajno opremljen, jedilni pribor si je naročil na Češkem to stane šest milijonov dinarjev. Kakšni ogromni izdatki, ako pomislimo, da ima Tito na vsakem dvoru tako jedilno orodje! — Straža na ne- kupila papirja, da bi okrasila kem gradu v Dalmaciji pri Du- vimo OZNA in seže po vsem Gorenjskem. — Tako razsipa mogotec z denarjem, ljudstvo pa stoka pod silnim pritiskom davčnega vijaka. Potrate naj mu “tovariši” za železnim zastorom ne očitajo. Po svojem vzorcu so ga vzgojili — tirana, kakršnega ne pomni zgodovina. Tudi ruski “mužik” je suženj na svoji zemlji; njegovi strahovalci pa živijo izobilju in vzdržujejo z njegovim denarjem komunistično propagando po širnem svetu. Za Titovo “svobodo” ne damo počenega groša. Dovolj glasno jo oznanjajo koncentracijska taborišča, napolnjene ječe, številne smrtne obsodbe, odstranjene kapelice, preganjanje duhovnikov to beg čez mejo. Tisti, katerim 3e posreči uiti, pravijo, da so se rešili pekla. Kdor ni poskusil, ta ne ve, kaj se pravi živeti pod korobačem v policijski državi. Noben dan ne mine brez novega ukrepa, vedno novi okovi in nove zanke, v katere lovijo uboge žrtve. — Pravijo, da v Titovini ni več cenzure ir. mi moramo verjeti, da je res odpravljena. UDBA pa zapiše na poštah vsako pismo in prejemnik ga ne sme odpreti poprej, dokler ga ni prečital kdo izmed beričev. Gorje mu, kdor bi ga sam odprl ali sptoh ne pokazal! Vsaka okolica ima svoje tajne vohune, katere pa danes že precej poznamo tor se jih skrbno ogibamo. Verniki, ki hodimo v cerkev, smo pod stalnim policijskim nadzorstvom; celo to bi radi iz- Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” "Pri nas smo vsi enaki,” je razlagal rdečkar preprostemu gorenjskemu očancu. “Kar je moje, je prav tako tudi vaše, do bi česar imava obe enako pravico.” Možak ga ni mogei razumeti. “Ni mogoče,” je zmajal z glavo. “Ako sem jaz lačen, ^ bos to raztrgan, tedaj je Tito jejo verige, predstavniki trpe- sit, lepo oblečen in sijajno pla-čega naroda. Nasilnik nima prav tako tudi vsi v nje-pravice govoriti v imenu ljud- . , , stva in nihče na svetu bi se s*™ bhz™' Tlstl’ kater,m 3te teroristi ne smel pogajati. Daivse Pobrali ter jih zapodili čez bi v sovraštvu do Tita podpi-™ danes lrimajo ničesar' A’ . . 1 ko meni vzamete uro, prstan in rali kommformo, o tem se nam n . . | verižico, kakor ste delali ob pre- e ce u" vratu, tedaj imate vse to vi in še ni sanjalo, ker z bom ne izganjamo hudiča. Nam sta oba “Jožeta” enaka komunista in zato tudi popolnoma enaka nasprotnika. Veredicus mi ne boste nič vrnili.” — “Takrat so se delale napake,” je priznal agitator. “Danes se vse to popravlja.” — “Kajneda, z novimi napakami,” jc dostavil možak. Ta* and Warranty extra «si.' feg§§\ w N Yourt on Low Easy Terms Use Our Christmas Lay-Away Plan Odprto v pondeljek, četrtek hi soboto do 9:00. V torek in petek do 6:00. — Zaprto cel dan v »redo. BRODNICK BROS. APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 WATERLOO RD. IV 6072 phone us for free home demonstration Taft naporom za spremenili VOLITE NO NA GLASOVNICI, KI BOCE ZMEŠATI I varati Lajerodcein -nj^hea^pine. • Taftova glasovnica je ped pokroviteljatvom m financirana od tistih, ki ao proti večji social Sfcunty, proti delavskim unijam, xa Taft-Hartleyevo postavni in proti najboljšim interesom delavcev m ljudstvu v Ohio. YES X NO DIDATE, BE ADOPTED? VSE DELAVSTVO REČE ||Q K POTVARJANJU GLASOVNICE Volite NO na i. novembra UNITED LABOR LEAGUE OF OHIO Ohio Federaiion of Labor The intcmaliona. Association »^Machinists ?Th,-?JpM!n?'work™ of America Communication Workers of America Phi? HannaHS ClaAn, Co-Chairmen. Mui Owens, Secretary-Tre,surer. Room 190, Neil -House, Columbus, Ohio Zakaj bi morali vrniti VEHOVCA v mestno zbornico iz 32. varde VEHOVEC je demokrat! član unije 35 Edini, ki je kaj napravil za to vardo! HnMMMMinin^i i it .»n inpvmmmumi VEHOVEC se je boril za boljše ceste, luči, pobiranje odpadkov in smeti, boljša obrežja, prevoz in igrišča. $ VEHOVEC je začel program za 1950 in 1951. On zahteva ekspresno progo na 185. cesti, Waterloo Rd., Westropp Ave. do Public Square. Ekspres na St. Clair Ave. od Nottingham Rd. do Public Square. Nov Wildwood park in pristanišče za čolne. Igrišče na Neff Rd. Dodatne prometne luči na Lake Shore Blvd. pri E. 143 St. in E. 146 St. Za boljše luči na E. 140 St., Waterloo Rd. in Grove-wood Ave. Tlakovanj^ E. 146 St., Grovewood Ave. in Lake Shore Blvd. Vehovec ima skušnje in zna zagotoviti izvršitev dela. IkH Ako kofefe akcije v 32. vardi volile za VEHOVCA ;~j!iEXES sMiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiinittn Bellevue bolnišnica je bila za par ur spremenjena za otroški paradiž, ko je Gene Autry s svojo rodeo skupino obiskal te male bolnike in jih zabaval s petjem in svojo gi-taro. Prepeval jim je njim najbolj priljubljene zapadne pesmi. j Joh Zel© in Sinovi I POGREBNI EATOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel: KNdleott N« COLLIN WOOD SKI BRAD: «52 E. 152nd STREET Tel.: IVaahoe 2112 Avtomobili in bolnlikt voa redno in ob vsaki url na i_ N lfl smo vedno pripravljeni a najboljio poetreibo. . ŠlllUIIUIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII r T h- gu, tem 'bolj so jo zapirali be- žant jo je potegnil iz gneče ter atojanko, in takoj nato, Bavzeti dva prav. žeči prebivalci in gibanje čet. jo prisilil, da je šla nazaj. jo na novo, ko je bila že v so- A Heni Ob vsakem novem valu ljudi se “Ubogodete, saj vidite, da ne vražnikovih rokah? Človek bi je stisnila k zidu, zmuznila se morete skozi . . To ni posel za se že dal pobiti, a za golo za- skoz in smuknila vzide vsem za- žensko, da bi hodila v takem bavo — vraga! prekam mimo. In nežna, je- trenotku v Bazeilles . * Poi-' Prišlo je veliko gibanje lju-dva vidna v svoji temni oble- ščite si svojega moža kasneje.'d; in konj. General Wimpf-ki, s tistimi lepimi plavimi la- Dajte, bodite pametni!” j fen se je prikazal, stoječ v smi in z drobnim obrazkom, kij Morala, se je vdati; obstala stremenih, obraz žareč, besede Delaherche pa bi bil vsled po- se je prekopicaval ves ta ddv- večanja lahko preštel oficirje tega generalnega štaba, tako natančno jih je videl,. Mnogo jih je na pol ležalo v travi, drugi pa so stali po koncu, v skupinah; in spredaj je stal osamljen mož suhopamenga in drobnega obraza v nenališpani uniformi, v katerem pa je čutil vrhovnega 'poveljnika. Bil je ji metež črnih peščic in se čimdalje gosteje kopičil okrog Se-dana. Sipe v mestu so se svetile; -zdelo se je, da gori neka hiša, na levi, proti Cassinske-mu predmestju. Nato, na oni strani, kjer so se polja pri Ca-rignanu in DorocherjMi zopet izpreminjala v pustinjo, je vladal v mogočnem žaru pol- I iliuiftltt DC JG ) VUOUU'W se je do polovice skrival pod je ter vaak hip iztegavala vrat, črno čipkasto ruto, je uhajala da bj vWela daljavo. Kar je pogledom, in nič ni moglo ovi-'s]iSaja 9kr(>g sebe, j0je poll. rati njenega lahnega, neslišne- jeilo 0 položaju. Častniki so se ga koraka. bridko pritoževal o povelju za V Balanu pa je polk morna- umikanje, ki jih je ob četrt SUrn »»nVinlfthionirol 'Tlrtl Rili) !P l , t . ___-iti' T» - za resnico kralj pruski, jedva dneva tope; in veder mir; ja- tako velik kakor pol prsta, prav kakor drobčkan vojak iz svinca. O tem pa se je ugotovil Delaherche šele pozneje; ni ga pustil izpred oči, vedno iznova se mu je vračal pogled k temu majčkenemu možu, čigar obraz, velik kakor bucikina glava, je tvoril le bledo točko pod široko modrino neba. Ni še bilo poldne; kralj je že devet ur zasledoval matematični, neizprosni maris svojih armad. Šle so, šle vse venomer po začrtanih potih, izpolnjevale obroč in sklepale krog-inkrog Sedana svoj zid ljudi in topov. ’ Armada na levi, ki je bila prišla z ravnine, pri Donchery-u, je nevzdržema prodirala iz Saintalberteks soteske, puščala Saint-Menges za seboj in so bližala Fleig-nenx-u; in videl je, kako se za XI. zborom, ki se je bil srdito spoprijel s četami generala Douay-a, izliva V. zbor in do-speva s pomočjo gozda na Illy-sko Kalvarijo; med tem so se pridruževale baterije k baterijam — neprestano podaljšana črta grmečih topov; polagoma fe bilo vse obzorje v plamenih. Armada na desni je zdaj doce la zasedla dolino Givonae, XII. zbor se je bil polastil Mo-ncel-' les-a, a garda je bila pravkar šla skozi Dai'gny ter je koraka-zdaj še ob potoku navzgor, tudi ona na maršu proti Illy-ski Kalvariji, potem, ko se je mora; general Duerot pred njenim pritiskom umakniti za Ga-rennski gozd. Še en napor in prestolonaslednik pruski je mogel podati prestolonasledniku saksonskem roko, na teh golih poljih ob robu Ardennskega gozda. Na jugu meta ni bilo več videti Bazeilles-a; izginil je bil v dimu paižarov in v rdečkastem prahu ljutega boja. A kralj je opazoval in ’mirno čakal že faza rana-. Še uro, dve uri še, morda še tri: bilo je le vprašanje časa, eno kolesje je gonilo drugo; drobilni stroj se je gibal in je moral dovršiti sna voda Meuse, drevesa, srečna od življenja, prostrane, plodne njive in široko zelenje travnikov. . . Kralj je 'bil pravkar s kratkim vprašanjem zahteval neko pojasnilo. Hotel je vedeti vse kar se je godilo na tej ogromni šahovi deski, ter držati v woj i roki uzde vseh 1 j udi, ki so mrgoleli pod njegovim poveljstvom. Na njegovi desnici je vzfrfotala jata lastvok, prepla šenih od kanonade, dvignila se visoko, visoko, in se izgubila v južno stran. tu 'pi«Y. i ‘Ah, draga gospa , je žena A Henrijeto je nekaj za hipj ponavljala Henrijeti, “ničesar zmotilo v naglici, ki jo je gna-|nimamo več . . Saj veste, da la naprej. Pravkar je bila spo- je stala naša hiša na Cerkve- Od 'kraja je mogla Henrije-ta po Balanski cesti še naglo korakati dalje. Ura je bila te- riške pehote izapiral pot. Bila je tesna masa vojakov, ki so pričakovali povelja, zakriti za velikimi drevesi. Ona se je postavila na prste, a ni videla konca. Nato -se je poizkusila napraviti še manjšo, da bi se prekradla skozi četo. Komolci so jo odpahovali, čutila je kopita pušk, ki so jo dregala v bok. Dvajset korakov dalje je začula kričanje in grajo. Neki stotnik je okrenil glavo ter se razjezil. "Ohe, ženska! Ali ste blazni? . . Kam pa tod?” “V Bazeilles grem.’ ' “Kako? V Bazeilles?” Izbruhni! je sjilošen smeh Vojaki so jo kazali drug drugemu in, zbijali šale. Tudi stotnik se je oveselil in povzel; “V Bazeilles greste, mala? To 'bi nas morali vzeti s seboj Pravkar smo bili tam. in nadejam se, da se vrnemo; a to vam moram reči, da tam ni preveč mrzel kraj.” “V Balzeilles grem, k svoje-piu možu”, je izjavila Henri- devte primoralo pustiti Bazeilles, ker je bil general Duerot, naslednik maršala, sklenil zbrati vse čete na Illyski planoti. Najhujše je bilo to, da je 1. armadni zbor prezgodaj umaknil ter izročil dolino Gi-vonne Prosom, tako da je 12. zbor, hudo -napaden že od spredaj, prestajal tudi na levem krilu srdit naskok sovražnika. Zdaj pa, ko je general Wimpf-fen nasledoval generalu Du-crotu, zasesti Bazeilles za vsako ceno ter vreči Bavarce v Me-uso. Ali ni bilo neumno, da so jim najprej veleli opustiti po- raavente od strasti. Kriknil je: “Prijatelji, ne moremo se umakniti, to bi bil konec vsega Ce je že treba na|zaj, pojdemo na Carignan, ne na Mezieres .. Toda mi ibomo -zmagali; bili ste jih davi, in jih boste še!” Odhajal je v galopu ter izginil po cesti, ki je vodila v Momcelle. Krožila je vest, da je imel z generalom Ducrotom srdit prepir, ker je vsakateri vzdrževal svoj načrt in pobijal nasprotnega; ta jeizjavljal, da umikanje na Mezieres že od davi ni več mogoče, drugi pa je prerokoval, da bo armada še pred večerom obkoljena, ako se ne umakne na Illy-sko planoto. In dolžila sta drug drugega, da ne poznata niti okolice, niti pravega položaj a čet. Najhujše pa je bilo, da sta imela oba- znala ubogo tkalčevo rodbino iz Bazeilles-a, vrženo h kraju ceste — moža, ženo in troji deklic, izmed katerih je bilo najstarejši jedva devet let. Bili so tako potrti, tako uničeni od trudnosti in obupa, da niso mogli iti dalje, marveč so sg zgrudili k znožjiu nekega zidu. nem trgu. Granata jo je za-palila. Ne vem, kako se je zgodilo, da niso otroci in midva poginili v tej mezgodi . . Ob tem spominu so pričele vse tri deklice plakati in kričati, dočim je mati z brezumnimi vzmahi pripovedovala .podrobnosti njihove nesreče. Tki Dutch Oni Bas Ranil Hm the finest ineulated oven you can buy! • Sizzle-Serve broiler tray • Eazy-to-eee control* • Clean-eaiy design. See it today! Models priced from $169-93 to $299.95. Lamp extra. Low down payment—easy terms. PRI NAS DOBITE POPUST V GOTOVINI Norwood Appliance i Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUM IIU1UIUUI UU1J V-. jt 'U1IH ’l/t Y1U mi/OU , JC lOJQ'VIlfl A AV.ll L 1 žko da več nego devet, in široka jeta 's svojim krotkim glasom cesta, obrobljena z hišami in dočim se njene bledosinje'oči vrtovi, je ležala še svobodna.; ohranile svoje odločnost, toda čim bolj se je bližala tr- Smeh je potihnil; star ser- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride čnimncibom se ,ie ozno Du.insee, . Volite za— John A. ii m » - ji FAKULT r? \ jij |fi wbJk NEODVISEN SLOVENSKI KANDIDAT \ za . COUNCILMANA 32. VARDE Volitve 8. novembra 1949 1 j NE DAJMO SPREMENITI TE SLIKE! Ta prijetna »lika »e lahko in »e bo »preme-nila ... ako RUMENI oleo zabrede v Ohiol Tukaj je ZAKAJ: cene mleku, ametani, »iro-vemu maslu, sladoledu, »iru—in vsem drugim naravnim mlečnim izdelkom—se bodo zvišale. masla . . . bodo prisiljeni pobiti izdatno število krav. Manj krav pomeni manj mleka in manj mlečnih izdelkov ... bo pognalo cene živilom! Naravno, tega si ne želite. To se bo gotovo zgodilo, kadar RUMENI oleo nadomesti milijonov funtov PRISTNEGA sirovega masla, ker dairy farmarji ... ki prodajo 27% mleka izdelovalcem sirovega In ne pozabite, da hoče 26 oleo korporacij barvati oleo RUMENO samo radi enega vzroka, to je, da bodo posnemali PRISTNO sirovo maslo PERFEKTNO ter prodajali svoje izdelke po ceni, samo nekaj nižje kot PRISTNO sirovo maslo. Naj ostane oleo I BEL in POCENI 1 Ne spreminjajmo slike! WON'T you VOTE NO" ON YELLOW OLEO? (Nov.8) G. WHISKERS s.