ŠT. 4 | LETO XVIII
Ljubljana, 25. aprila 1978
GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
/m\ PAPIRNICE KOLIČEVO
/W
Dajte nam kruha, dela nam dajte!
Obupani očetje, izmučene matere, lačni otroci.
To so bili prvi maji in vsi drugi dnevi nekoč. In še so dežele, kjer to velja.
In današnji prvi maj, ta, ki ga bomo pričakali čez nekaj dni?
Verjetno bo sončen dan, drugače si težko predstavljamo. Sonce bo posušilo pota, ki vodijo na prvomajska zbirališča. Ozelenela bodo pobočja hribov in travniki bodo dobili novo preprogo, lepo zeleno. okrašeno s pomladnimi cvetovi, kot da bi jih nasajala vila iz otroških pravljic. Naš korak bo hitel navzgor, na vrhove, kjer so dan poprej plapolali kresovi, ki jih je prižgala mladina na čast pomladi.
Z rdečim nageljnom v gumbnici, s pisanim oblačilom, z razpetimi prsmi bomo ob snidenju pozdravljali prijatelje, znance, sodelavce. Sestali se bomo — tovariši. Beseda bo dala besedo. Iz tihega pogovora se bo razvila pesem in vrisk. Preteklost se bo zlila v sedanjost in prihodnost. Vesel in trden pogled naprej in veselje ob tem, kar smo do sedaj napravili. Pogovor bo stekel tudi c delu doma in v tovarni, včasih bo tvoren, drugič razdirajoč, kakor bo pač naneslo, čeprav ni nujno rln r»p.
pravljamo tudi o tem, kar nam ni po volji.
Pa se bomo raje obrnili k muzikantom, ki bodo na plesišče privabili mlado in staro, kjer se bodo srečali pogledi nasmejanih deklet z razposajenimi fanti. Tudi ljubezen se bo vzcvetela to majsko noč.
Zelena livada bo pogrnjena miza, kamor bomo razložili dobrote, ki smo jih prinesli s seboj, ali pa se bo iz skodelic kadil dišeč golaž — po partizansko. Ne bo manjkalo tudi »ta zelenega« tradicionalne prvomajske pijače pa-pirničarjev.
Veselo bo, praznovali bomo praznik delovnih ljudi, praznik dela.
Za praznik dela 1. maj iskreno čestita vsem članom kolektivov Količevega in Vevč ter njihovim svojcem
Uredništvo
Štafetna palica se bliža našemu ve ikemu voditelju
VEVČE, APRIL — Skozi milijone mladih rok, ki si podajajo štafetno palico, gredo pozdravi našemu ljubljenemu voditelju, borcu za enakopravnost vseh narodov sveta, velikemu glasniku miru in pravice. Na svoj 86. rojstni dan, na dan mladosti 25. maja jo bo sprejel iz rok mladine, katere pozdravom se priključuje vsak Jugoslovan.
»Dragi Tito sprejmi tudi naše pozdrave in najboljše želje!«
Redka so, ki vedo, da poteka letos 33 let od prvega štefetnega teka v čast rojstnega dne maršala Tita.
Aprila 1945 jev Kragujevcu, v času, ko so na zahodu naše domovine še potekali boji s hirajočim sovražnikom, vzklila ideja o štafetnem teku. To obliko počastitve Titovega rojstnega dne in začetke svobode je dal kragujevški profesor telovadbe Josip Prohaska. Zamisel je bila sijajna in takoj sprejeta. Iz svobodnega Beograda je 10. aprila 1945 odbor USAOJ poslal dopis v vse predele Jugoslavije, v katerem je bil govor o mladinski množični štefeti.
V letih 1946—1956 je štafetne palice spejemal osebno Tito pred
Belim dvorom v Beogradu. Predhodno so na Trgu republike prirejali svečan sprejem štafet. Prva prireditev na stadionu JLA je bila 1955. Naslednjega leta je tovariš Tito v govoru na tem stadionu med drugim rekel: »Čeprav se ta dan obeležuje kot moj rojstni dan, menim, da bi mu morali podeliti novo ime: dan naše mladosti, športa, dan mlade generacije, njenega nadaljnjega duhovnega in telesnega razvoja. Mi starejši se bomo vključili v to.«
Tako je leta 1957 nastal dan mladosti (25. maj). Prejšnja »Titova štafeta« se je preimenovala v »štafeto mladosti«. Centralna prireditev ob tem prazniku je vsako leto na stadionu JLA, kjer tovariš Tito sprejme iz rok mladinca štafetno palico.
Do leta 1957 ni bilo enotne štafetne palice, temveč je vsako mesto ali tovarna izdelala svojo. Štafete so pošiljali iz JLA, mladinskih delovnih akcij, vasi, delovnih kolektivov in organizacij. V beograjskem muzeju »25. maj«, kjer hranijo darila, ki jih je dobil maršal od tujih državnikov in naših ljudi, je spravljenih tudi nad deset tisoč različnih štafetnih palic, od najbolj preprosto izdelanih, do umetelno izrezljanih ali skovanih. V njih odseva duh preprostih ljudi in njihova gorečai želja, da bi našemu voditelju po svojih močeh izkazali spoštovanje in zahvalo.
Edina štafeta iz tujine je prišla iz Bolgarije leta 1948. Po naročilu Georgija Dimitrova, tedanjega bolgarskega voditelja in znanega predvojnega revolucionarja, jo je predal maršalu Titu bolgarski mladinec.
V naslednjih letih, vse do danes, ko štafeta potuje proti Beogradu, je šla skozi milijone mladih rok, skozi milijone mladih src. Štafetna palica ni več samo štafetna palica: to je simbol bratstva mladih iz vseh predelov Ju-goslavije, znak pripadnosti socializmu, bodočnosti.
PAPIRNICA VEVČE
Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1978
	Marec 1978	0 I.-III. 1978	0 I. 1977
Klasični papirji ton	2.610	2.857	2.851
Premazani papirji ton	2.540	1.918	1.516
SKUPAJ PAPIR:	5.150	4.775	4.367
Lesovina ton	384	274	295
Tapete	138.172	125.405	146.352
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih strojev			
	Marec 1978	0 I.-III. 1978	0 1. 1977
II. papirni stroj	95,2	76,9	91,1
III. papirni stroj	93,7	90,8	87,8
IV. papirni stroj	96,2	93,4	89,6
Skupaj:	95,0	87,0	88,6
V. papirni stroj	67,1	75,0	65,6
Izmet na II.—IV. PS »/o	17,03	14,30	13,0
Izmet na premaznem stroju	19,90	17,94	21,3
Izmet na V. PS	27,85	31,63	31,5
V mesecu marcu smo dosegli rekordno proizvodnjo papirja kljub 5-dnevnemu remontu V. papirnega stroja. Tako smo višino proizvodnje prekoračili glede na poprečje leta 1977 za ca. 18 »/o, planirano proizvodnjo pa za ca 3,5 °/o.
Na proizvodnjo so ugodno vplivali predvsem: večje število obratnih dni, minimalni zastoji v stari proizvodnji (le 5 °/o), za ca. 500 ton nižja zaloga nedovršene proizvodnje ter nižji izmet na V. PS. V stari proizvodnji pa smo nasprotno zabeležili znaten porast izmeta, kar pa je v precejšnji meri posledica zahtevnejšega in bolj razdrobljenega proizvodnega programa. Tako smo na teh strojih izdelali večje količine bankpostov ter kulerjev nizkih gramskih tež ter različnih barv, nadalje tapetnih, pe-resnolahkih, ciklostil ter drugih vrst specialnih papirjev. Univerzalni tiskarski papirji so bili zastopani v minimalnih količinah. Nasprotno pa je program V. PS vseboval v pretežni večini univerzalne tiskarske papirje, od katerih je bilo ca. 45 °/o enostransko ali pa obojestransko premazanih.
Izredno visoko proizvodnjo smo v marcu zabeležili tudi na premaznem stroju, na kar so ugodno vplivali med drugim predvsem nizki zastoji, izmet ter večja proizvodnja enostransko premazanih papirjev ter papirjev višjih gramskih tež.
Tudi proizvodnja lesovine je bila nadpoprečna zaradi večjih potreb po lesovini v osnovni proizvodnji. Le proizvodnja tapet je še vedno zaostajala in sicer delno zaradi priprave novih vzorcev, delno pa še zaradi sezonsko neugodnega časa za prodajo.
Knjiga in Prešernova družba
VEVČE, APRILA — Maja letos bo Prešernova družba praznovala srebrni jubilej — 25. obletnico obstoja. Kaj je družba v tem času napravila za ohranitev in dvig slovenske kulture doma in v tujini, posebno med našimi rojaki, bomo v našem glasilu brali kasneje. Danes pa bi bralce radi opomnili na to, da letos poteka obsežna akcija za razširjanje dobre knjige. Pobudnik, usmerjevalec in pokrovitelj akcije je SZDL, ki poudarja pomen in poslanstvo Prešernove družbe. Ta naj bi skrbela, da bi naši ljudja dobili v roko umetniško kar najbolj dognana dela, vsebinsko bogate in slogovno izbrušene romane in povesti pa tudi zanimivo in
poljudno pisane knjige z različnih področij znanja. Cene so bile in bodo v bodoče dovolj nizke, tako da bo revije in knjige naročil vsakdo, tudi učenci in mladina.
Prešernovo družbo podpirata in priporočata tudi SZDL in Zveza sindikatov Slovenije.
Na željo interesentov je družba pripravljena sproti pošiljati vsebinske povzetke knjig, ki so pravkar izšle ali pa bodo izšle v kratkem. Razpolaga tudi z napovedmi celotnih programov.
Bralcem tudi sporočamo, da je zaupnik Prešernove družbe v naši delovni organizaciji tovariš Stane Babnik, referent v prodajnem oddelku za tapete.
S. R.
Organizacija sindikata v preteklem obdobju
VEVČE, APRIL — Konec marca meseca so bili po vseh osnovnih organizacijah sindikata občni zbori. Dnevni red je bil povsod isti, razprave pa dokaj različne, ponekje tvorne s perspektivno vsebino, pa tudi za organizacijo sindikata nepomembne. Udeležba je bila po večini zadovoljiva, vendar pa je bilo pri nekaterih članih kolektiva čutiti, da nimajo ali da nimajo več posebnega zanimanja za delo sindikata, na drugi strani pa je treba pohvaliti aktivnost velikega števila drugih delavcev. Skratka, organizacija sindikata je živ organizem, ki se z dneva v dan krepi ob sodelovanju vseh objektivnih in subjektivnih sil.
Po običajnih formalnostih občnih zborov, predlogih in izvolitvah novih vodstev posameznih osnovnih organizacij, po razrešni-cah itd. pa tudi prej so udeleženci zborov razpravljali o poročilih, ki so jih dali predsedniki: IO OOS. Omenjali so problemati-t ko okoli dela sindikata, o problemih in stališčih in pa seveda poročali o aktivnosti v pretekli mandatni dobi. Omenimo naj poročilo s III. OOS, ki ga je podal bivši predsednik Franci Hribar, ki je vsebinsko podobno tudi ostalim poročilom.
Tov. Hribar je dejal:
Z današnjim dnem končuje IO
III.	OO sindikata prvo 4-letno mandatno dobo obstoja in delovanja po 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Stališča, ki jih je 8. kongres ZSS predlagal za učinkovitejše delovanje sindikalnih organizacij so znana in jih ne bom ponavljal. V tem trenutku je iza nas važno vprašanje, koliko nam je uspelo po reorganizaciji pred 4 leti povečati učinkovitost delovanja in premakniti delo sindikalne organizacije v tisto smer in ji dati tako težo, kakršno ji naša družba nalaga in zaupa. Ah smo, in v tolikšni meri pri tem uspeli naj pokaže razprava na današnji ustanovni skupščini, ki je obenem priložnost, da si povemo, kaj smo delali dobro, kaj slabo, kaj sploh nismo itd. Pri tem obračunu dela, ki ga pred vas polaga naš IO III. OOS imamo ponovno priložnost analizirati izkušnje, ki smo si jih nabrali v teh letih, iz njih izluščiti vse dobro in izključiti slabe navade ter s takimi zaključki predati delo novoizvoljenemu IO OOS, ki ga bomo danes izvolili. Pri vsem tem pa je res, da smo doživeli v tem času toliko važnih sprememb, in da so se dogodki vrstili s tako naglico, da smo jim komaj sledi-
li.	Uveljavljanje nove ustave, zakona o združenem delu je bila v tem času najvažnejša naloga sindikalnih organizacij. Vsem nam je znano, da je končno tudi naša DO organizirana po TOZD. Povedati moram, da so bile sindikalne organizacije pri izvajanju zakona o združenem delu v začetku precej neučinkovite. To pa zato, ker pri vodstvu DO niso naleteli na potrebno razumeva-
nje. Znano je, da je komisija za izvajanje organiziranosti po TOZD v letu 1976 nekajkrat skušala priti do osnutka nove orga-1 niziranosti pa ji to ni uspelo. Komisija na eni strani ni razpolagala s potrebnimi elaborati, na drugi strani pa je na vseh sejah te komisije lebdelo v zraku vprašanje, koliko temeljnih organizacij naj ima naša DO. Šele v preteklem letu 1977, smo se dokopali do formalne organiziranosti po TOZD.
Za sindikalne delavce je pri reorganizaciji naše tovarne po TOZD najpomembnejši akt sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Referendum, na katerem smo potrjevali omenjeni sporazum je pokazal, da so delavci pripravljeni delati v taki organiziranosti, kjer bodo lahko razpolagali z rezultati svojega dela im se med seboj dogovarjali, kako bomo razporejali ostanek dohodka.
V pretekli mandatni dobi se je IO III. OOS sestal 30-krat. Glavna vsebina razprave na sejah IO je bila:
—	samoupravni odnosi v DO
—	organiziranost tovarne po TOZD
—	samoupravni sporazumi, ki smo jih potrjevali na zborih delavcev
—• samoprispevki
—	posojilo za ceste
—	delitev sredstev za okrevanje
—	finančno poslovanje podjetja
—	investicije V. PS
—	sindikalne liste in uveljavljanje bonitete, ki gredo delavcem po sindikalni listi
—	proslave 1. maja in dneva žena
—	izleti
—	rekreacija delavcev in družbene prehrane
—	spori med delavci
—	mnenja pri izrekanju kazni delavcem, ki so bili prijavljeni disciplinski komisiji
—	ozimnice in dodatni regres
—• razna druga problematika.
Učinkovitost delovanja IO naše
organizacije je bila odvisna od pripravljenosti materialov za sejo-in informacij, ki smo jih dobivali in od pripravljenosti poverjenikov in njihovega interesa za posamezno problematiko.
Sindikalne skupine in njihovi poverjeniki so v začetku mandatne dobe delovali zelo učinkovito. Sčasoma pa je njihova aktivnost začela bledeti, kar jez ozirom na dolgo mandatno dobo tudi razumljivo. Pooblastila in dolžnosti sindikalnih delavcev so vse večja in večja, zato je razumljivo, da poverjeniki in predsednik IO poleg svojega dela težko zmorejo vso problematiko, ki se kopiči na sindikalne delavce.
V okviru sindikalne aktivnosti ne smemo pozabiti sodelovanje pri organizaciji referendumov, izvedbe volitev, sodelovanje sindikalnih delavcev pri organizaciji krvodajalskih akcij, organizacije pohoda ob žici okupirane Ljubljane, proslavah ob dnevu žena, dedka Mraza, proslave na Jančah in civilne zaščite.
IO naše OOS je nekajkrat razpravljala o nagrajevanju. Tudi ko smo obravnavali samoupravni sporazum so delegati oziroma poverjeniki menili, da sporazum sicer daje neke osnove za nagrajevanje po delu, da pa je osnova, po kateri je bil izdelan, to se pravi analitična ocena delovnih mest, že zastarela glede na povečan obseg dela delavcev po realizaciji investicije V. PS in na sodobno tehnologijo, ki smo jo uvedli v obdobju od sprejetja AODM do izdelave sporazuma. IO OOS je predlagal, da se mora po sprejetju sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka, po razformiranju posebnih komisij in odborov, ki so usklajevali vrednost in vrednotenje delovnih nalog, še naprej intenzivno delati na dopolnjevanju sprejetega sporazuma. Doseči je treba, da bo sporazum vseboval vse tiste elemente, ki bodo še bolj kot do sedaj spodbujali delavce za boljše delo, ne toliko posamezne oddelke kot celote, ampak tudi kot posameznike.
Problematika okrog sporazuma za delitev dohodka in OD je zelo obsežna in je bila veliko obravnavana tudi na zborih delav-« cev, zato o njem ne bi več govoril.
Kvaliteta sindikalnega dela: ■
Kadar je izvršni odbor obravnaval na primer problematiko o rekreaciji ali na primer o kulturi ah o kakršni kob konkretni akciji so stvari stekle gladko. Kakor hitro pa je bila na programu težja problematika, npr. v zvezi s samoupravljanjem, obravnavi kakega sporazuma ali pravilnika so se začele stvari zatikati. Iz tega sledi, da je treba poverjenikom ob takih priložnostih nuditi potrebno strokovno pomoč, sicer se začne pavšalno sprejemati ali potrjevati ali zavračati vse od kraja. Jasno je, da se pri takem (Nadaljevanje na 3. strani)
Del udeležencev
Delovno predsedstvo na skupščini III, OOS. Poročilo bere tov. Franci Hribar
Organizirana tudi DSSS	Prvi delavski sveti TOZD v Papirnici Količevo
VEVČE, APRIL — Delovno skupnost skupnih služb (DSSS) so v Papirnici Vevče organizirali delavci vseh petih temeljnih organizacij združenega dela s tem, da so na referendumu 21. februarja 1978 sprejeli samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Delovna skupnost je organizirana z namenom, da se skupno opravljajo strokovne naloge, ki so potrebne vsem temeljnim organizacijam, s tem pa naj bi bili doseženi naslednji cilji: racionalnost, ekonomičnost, koncentracije in strokovnost pri opravljanju teh nalog. Glavne obveznosti delovne skupnosti do temeljnih organizacij je kakovostno in pravočasno opravljanje zaupanih nalog skupnega pomena, ki so jih delavci TOZD prenesli nanjo.
V	DSSS so organizirane naslednje strokovne službe:
1.	Splošno-kadrovska služba
2.	Investicijska služba
3.	Finančna služba
4.	Razvojni laboratorij
5.	Center za program in analizo
6.	Pravna služba
7.	Tajništvo
Notranjo organizacijo posameznih strokovnih služb in dela oz. naloge strokovnih služb in delavcev določa pravilnik o razvidu del in nalog, ki je usklajen s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in temeljnih organizacij. Urejanje medsebojnih razmerij delovnih skupnosti in TOZD pa temelji na samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v delovno organizacijo Papirnico Vevče.
V	strokovnih službah se za temeljne organizacije opravljajo naslednja dela in naloge:
I.	Splošno-kadrovska služba zajema v
1.	Splošnem področju vratarsko, varnostno in požarno-var-nostno službo, urejanje varstva pri delu in naloge splošne ljudske obrambe.
2.	V kadrovskem področju: kadrovanje in personalne zadeve z evidenco, vrednotenje dela in nagrajevanje, izobraževanje in izobraževanje in uvajanje v delo.
3.	Organizacija dela.
4.	Na področju informiranja: informacije delavcev o sklepih zborov in organov upravljanja, priprave in dostava gradiva za zbore in sej organov upravljanja, koordinacijski sklic zborov in organov upravljanja, oblikovanje informacijskega gradiva za zunanje institucije, dokumentacijska opravila za zbore in organe upravljanja, izdajanje tovarniškega glasila.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Organizacija sindikata v preteklem obdobju
pavšalnem delu lahko delavcem napravi naj večja krivica in škoda.
Druga stvar pa je obseg dela, ki tudi iz .dneva v dan raste in tako onemogoča kvalitetno delo.
Po reorganizaciji po TOZD bomo razdelili našo III. DOS v tri osnovne organizacije sindikata:
1.	OO sindikata DSSS
2.	OO sindikata Vzdrževanje energetika
3.	OO sindikata TOZD Blagovni promet.
Zaradi tega smo morali organizirati tri skupščine, ker so to v bistvu ustanovne skupščine novih lO OOS po TOZD.
Na koncu mojega kratkega poročila se zahvaljujem vsem delegatom oziroma poverjenikom sindikalnih skupin, blagajniku in konferenci za vso pomoč, ki sem je bil deležen pri opravljanju sindikalnih nalog v vsej mandatni dobi.
Novoizvoljenemu IO vaše sindikalne organizacije pa želim veliko uspeha.
F. H. in S. R.
5.	Na področju družbenega standarda.
II.	Investicijska služba zajema:
Strokovno pripravo investicij
in malih investicij in sicer tehnični in ekonomski del investicijskega razvoja.
III.	Finančna služba:
1.	Računovodske naloge — stroškovno in finančno knjigovodstvo. ter mehanografske obdelave podatkov.
2.	Finančne naloge — izvajanje tekočega financiranja in. financiranje dolgoročnih naložb TOZD ter vsa druga finančna operativa TOZD, blagovni posli za TOZD.
IV.	Razvojni laboratorij:
1.	Naloge tehnološkega razvoja TOZD
2.	Naloge centralnega laboratorija
V.	Center za program in analizo:
1.	Operativna in tehnološka priprava proizvodnje ter koordinacija dela med TOZD in skupnimi službami.
2.	Planiranje in analiza
—	izdelava dolgoročnih, srednjeročnih, letnih in mesečnih planov,
—	izdelava kalkulacij in ekonomske analize,
—	evidenca i.n statistična obdelava proizvodnje,
—	izračun mesečne mase OD, prihodkov in izplačil avtorjem inovacij.
VI.	Pravna služba
Opravlja pravno-stroko-vne naloge, evidenco samoupravnih sporazumov s področja SIS, družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter samoupravnih sporazumov z OZD blagovnega prometa o urejanju dohodkovnih odnosov.
VII.	Tajništvo:
Sprejem in odprava pošte, strokovno administrativno delo za organe upravljanja delovne organizacije.
Delo delavne skupnosti vodi direktor delovne organizacije, ki organizira in usklajuje delo strokovnih služb ter koordinira delo med njimi in temeljnimi organizacijami.
DSSS lahko opravlja za potrebe TOZD tudi dela, ki v naštetih nalogah in delih niso zajeta, na posebno zahtevo s soglasjem delovne skupnosti.
DSSS pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela z delavci temeljnih organizacij. Prihodek delovne skupnosti tvorijo stroški njenih storitev, OD njenih delavcev in sredstva za skupno porabo njenih delavcev.
Za delitev stroškov delovne skupnosti med temeljnimi organizacijami se uporabi predvsem razmerje celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka in števila zaposlenih. Sredstva skupne porabe se formirajo in usklajujejo po enakih merilih, kot se formirajo ta sredstva v temeljnih organizacijah.
Osnovna sredstva, ki jih delavna skupnost uporablja pri svojem delu, so v upravljanju TOZD Blagovni promet. Za njihovo vzdrževanje pa prispevajo tudi druge TOZD v sorazmerju delitve stroškov delovne skupnosti.
Dohodek DSSS je odvisen od prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov TOZD, od vrste in obsega ter kakovosti dela, kot tudi od dohodka, ki ga ustvarijp TOZD, vse to po načelih svobodne menjave dela.
DSSS odloča preko svojih delegatov v centralnem delavskem svetu, ima tudi svoj delavski svet s komisijami, disciplinsko komisijo, delegacijo družbenopolitične skupnosti za zbor združenega dela in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti pri skupščini občine.
V. B.
KOLIČEVO, MAREC — Da bi
začeli sprejemati samoupravne akte, ki so nujno potrebni za obstoj in delo naših TOZD v Papirnici Količevo je potrebno, da se izvolijo delavski sveti po TOZD.
Ves postopek za izvedbo volitev vodi sindikat.
Delegate v delavske svete smo evidentirali že na prejšnjih zborih delavcev. Koliko delegatov naj bi delavski sveti TOZD imeli, je točno določeno v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD. Tu je tudi natančno določeno, da morajo delegati zastopati posamezne delovne enote neke TOZD. Evidentiranje so izvedle poleg zborov delovnih ljudi tudi vse družbenopolitične organizacije. Sindikat, ki je vodil ta postopek, je nato na svoji kandidacijski konferenci izbral možne kandidate. Predlagal je zborom, da te možne kandidate potrdijo oz. delegata, če jim ne odgovarja, zamenjajo z drugim, ta novopredla-gani kandidat pa mora biti iz iste delovne enote.
Poleg tega je sindikat predlagal tudi zaprto kandidatno listo in sicer iz dveh razlogov:
1.	zaprta kandidatna lista je veliko bolj demokratična oblika volitev, saj mora kandidat dobiti več kot 50 »/o vseh glasov, poleg tega pa ne more iz različnih vzrokov delegat po pomoti izpasti.
2.	Delegati so iz vseh delovnih enot iz posameznega TOZD, če kdo ne dobi 50 %> glasov, je potrebno izpeljati nadomestne volitve.
Možni kandidati za DS so naslednji:
TOZD ENERGETIKA
1.	Osolin Jože
2.	Grošelj Dušan
3.	Štrukelj Drago
4.	Lenček Janez
5.	Peterka Franc
6.	Preterc Franc
7.	Flerin Drago
8.	Zupan Marjan
9.	Ičanovič Husein
5.	Okoren Jože
6.	Svetlin Jakob
7.	Osolin Janez
8.	Oražem Polde
9.	Jeretina Matej
10.	Sušnik Alojz
11.	Gorjup Marjan
TOZD PROIZVODNJA PAPIRJA IN KARTONA
1.	Kokalj Janez
2.	Dragar Drago
3.	Prelovšek Srečo
4.	Hribar Miro
5.	Cerar Marjan
6.	Lukman Jakob
7.	Semprimožnik Franc
8.	Ukmar Cilka
9.	Hudournik Majda
10.	Potočnik Vilma
11.	Tavčar Anton
12.	Rupar Boris
13.	Jesenšek Franc
14.	Gostinčar Bogo
15.	Horvat Jože
TOZD LEPENKA
1.	Korošec Lado
2.	Stefanovič Tadija
3.	Ravnikar Stane
4.	Cičič Vito
5.	Resnik Maksa
6.	Cerar Betka
7.	Barlič Ančka
8.	Stoje Ela
9.	Lipovšek Anton
10.	Jerak Drago
11.	Zupan Ciril
Med drugimi pomembnimi stvarmi o katerih smo odločali na organih upravljanja oz. na zborih delovnih ljudi so bile še:
—	potrjevali smo poslovno poročilo in zaključni račun ter delitev dohodka za 1. 1977
—1 sprejemali in potrjevali smo prispevne stopnje za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje maj—december 1978
—	v razpravi so bile tretje spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v papirni in papirnopredelovalni industriji Slovenije, delavci pa so predlagali tudi določene konkretne rešitve, ki bi jih upoštevali pri usklajevanju naših internih aktov, ki ismo jih dolžni izdelati in dopolnjevati v Papirnici Količevo.
Tako smo že razpravi j ali o višini regresa za redni letni dopust, o višini vajeniških nagrad za učence in o regresu za prehrano med delom.
Svet za medsebojna razmerja je glede na dane predloge že sprejel naslednje konkretne višine:
za regres za letni dopust — 1850,00 din ter 150,00 din za otroke,
za vajeniške nagrade pa: za I. letnik	930,00	din
za II. letnik	1.150,00	din
za III. lentik	1.400,00	din
in 40,00 din za vsako višjo	do-
seženo oceno pri pouku oz. pri praktičnem delu.
B. M.
Dobro je, da veste, da smo v januarju letos na Vevčah:
—	prodali za 80,216.142 din papirja
—	za 4,452.482 din tapet
—	za 184.670 din lepila
—	za 18.960 din ročno izdelanega papirja
—	da je znašala vrednost izvoza nasproti skupni vrednosti prodanega papirja 11,5 %>, vrednost izvoza tapet pa 14,9%
—	proizvedli 3891 MWh energije
—	proizvedli 35.516 ton pare
—	da je bil °/o izmeta in zastojev nad povprečjem
__ da so terjatve do kupcev znašale nad 43 milijonov din,
obveznosti do dobaviteljev pa ca. 29 milijonov din
—	da so boleznine znašale v DSSS 2,66%, v TOZD Družbeni standard 7,06 %, v TOZD Blagovni promet 4,31 %, TOZD VETA 4,88 % TOZD Grafični papir 6,03 % in v TOZD Tehnični papir 5,29 %
—	da je OD z ozirom na lansko leto porastel za 39 %
TOZD VZDRŽEVALNE DELAVNICE
1.	Glavinac Miro
2.	Repnik Matjaž
3.	Smole Anton
4.	Mav Viktor II
Vesti iz investicijske službe
VEVČE, APRIL — Na zadnjih delavskih svetih TOZD in centralnem delavskem svetu smo potrjevali rekapitulacijo malih investicij v letu 1977, ki obsegajo: (v 000 din)
din
—	skupne službe	625
—- TOZD VETA	117
—	TOZD Tehnični papir	1061
—	obrat vzdrževanje	116
—	obrat osnovne proizv.	437
—	obrat energetike	398
—	obrat premaz	110
—	TOZD Blagovni promet	385
—	TOZD Družbeni standard 294
—	TOZD Grafični papir	565
SKUPAJ	3047
Nekatere najvažnejše postavke iz lanskega realiziranega plana: knjigovodski avtomat ASCOTA, tiskarski stroj, elektromagnetno sito, rezervoarji za II., III. PS (priprava snovi), oljni trafo, IGT aparat za testiranje papirja, oprema za samski dom itd.
Nadalje so bili DS seznanjeni z:
1.	Začetnimi in še nedokončanimi investicijami in sicer
—: INDOS — transportna sredstva
— PRIMAT — transportna sredstva
— UNIS-ROG — talna proga (V. PS, premaz)
— GRADIS — zaklonišče — TAM — kamion — Kanalizacija — kolektor s priključki in črpališčem — Plinovod in priključki na kotlu
— BIROSTROJ — knjigovodski in fakturni avtomat (s spomini)
— II. faza izgradnje skladišča kaolina (podaljšano skladišče in razkladalno-transportni sistem).
Navedene začete investicije in nabava novih osnovnih sredstev so deloma že plačane, preostanek sredstev pa bo potrebno izločiti med letom.
2.	Letošnji plan malih investicij je močno skrčen zaradi slabšega finančnega uspeha naše DO. Na skupnem sestanku z vodji TOZD, služb in obratov pa smo se domenili za nekatera nujna dela v okviru srednjeročnega plana 1976—1980 in sicer:
—• Idejni projekt za HE Fužine — Zavij alni stroj za tapete — Vibracijsko sito (premaz)
— Viličar (premaz)
— Zavijalni stroj (papirna dvorana)
— Skladišče ob premazu in V. PS.
3.	Skladišča
Skladno s sklepom zbora de-' lavcev TOZD Blagovni promet je bil sklican sestanek, na katerem naj bi razčistili problematiko skladiščnih prostorov in lokacije novega laboratorija.
Predlog investicijskega oddelka za skladišče pomožnega materiala lociran v podaljšku premaza v velikosti ca. 2000 m2 in za skladišče repro materiala oz. rezervnih delov v velikosti ca. 580 kvadratnih metrov, lociran na zelenici ob IV. PS ter nadalje predlog za razvojni laboratorij v velikosti ca. 300 m2 lociran ob novo predvidenem skladišču ob
IV.	PS je bil dopolnjen z naslednjim:
—	velikost laboratorija v izmeri 10 X 15 m se iz 300 m2 poveča na 450 m2 (namesto dve, tri etaže);
—	skladišče pomožnega materiala bo v podaljšku premaza s tem, da se upošteva bodoča razširitev premaza za ca. 40 m za postavitev novega kalandra. Skladišče naj bo pokrito, ob straneh ograjeno z žičnato mrežo;
—	skladišče repro materiala in rezervnih delov ob IV. PS naj bo zgrajeno v dveh etažah (2 X 580 kvadratnih metrov), da bo tako zaradi vskiadiščenega materiala bolje izkoriščeno.
Investicijska služba je zadolžena, da izpelje postopek za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo objektov. V času pridobivanja dokumentacije pa se v okviru DO dogovorimo o podrobnostih pa tudi za način. financiranja investicije.
Za invest. službo:
J. S.
Zakon o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice
Z 2. redne seje strokovnega sveta
VEVČE, APRIL — Z novo ustavo in zakonom o združenem delu se je pokazala potreba po preoblikovanju gospodarske zbornice Slovenije. Namen zakona o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice je dati možnost za ustrezno povezovanje združenega dela na gospodarskem področju in sicer tako, da bi lahko delavci v združenem delu tudi preko splošnih združenj in zbornic kar 'najbolj učinkovito, racionalno in na samoupravni osnovi usklajevali posebne skupne in splošne interese. Na ta način bodo delavci uresničevali tisti del samoupravnih pravic in obveznosti, ki jih sicer ne morejo v svojih delovnih organizacijah ali drugih oblikah poslovnega povezovanja. Združeno delo je dobilo z ustavo in zakonom o združenem delu velike pravice in obveznosti in s tem tudi veliko vlogo in odgovornost pri razreševanju družbenoekonomskih problemov prisotnih v procesu družbene reprodukcije. Temu novemu odnosu je treba nujno prilagoditi delovanje splošnih združenj in gospodarskih zbornic, tako da bodo delovale v dejanskem interesu delavcev in celotne družbe. Gospodarske zbornice morajo biti mesto dogovarjanja in sporazumevanja o samoupravni organiziranosti gos.po-dastva na vseh nivojih, o združevanju dela in sredstev ter povezovanju na dohodkovnih osnovah. Nadalje mora biti aktivnost gospodarskih zbornic usmerjena k učinkovitejšemu izkoriščanju dela in sredstev, k razreševanju razvojnih problemov, planiranju; pospeševanju inovacij na področju tehnologije in uveljavljanja učinkovitih oblik organiziranja na področju ekonomskih odnosov s tujino. S tem zakonom in statuti bi morali zagotoviti tako vsebino dela in organiziranost zborničnih organizmov, da bo vsak od njih opravljal tiste naloge, ki jih je možno na njegovem nivoju najuspešneje reševati.
Po zakonu je predvideno obvezno združevanje v sledeče organizme: 1
1.	Splošna združenja
Po zakonu so to samostojne organizacije, s statutom pravne osebe in svojim statutom. Pri njihovem oblikovanju je treba izhajati iz interesa delavcev v organizacijah združenega dela po strokovnem povezovanju, ki^ bo omogočalo učinkovito pospeševanje razvoja in tehnologije, delitev dela s specializacijo proizvodnje, tipizacijo in standardizacijo, izobraževanje kadrov in drugih prvin gospodarjenja.
Po predlogu se vsi subjekti s področja gospodarjenja obvezno združujejo v eno od splošnih združenj, glede na interes pa se lahko združujejo tudi v več združenj. Neobvezno pa ^ se združujejo v splošna združenja tudi organizacije, ki opravljajo
Tradicionalno prvomajsko srečanje
vevških papirničarjev
Spoštovani bralci! Tudi za letošnji 1. maj se dobimo na Pečarju, kjer se že nekaj let srečujemo ob mednarodnem prazniku dela. Kot vsako leto bo srečanje združeno s kulturnim programom, za tem pa bo zabavni del. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da bomo prvomajski dan preživeli v veselem razvedrilu v naravi na obronkih Kašeljskih in Sostrških hribov.
družbene dejavnosti na področju/ pospeševanja dela in poslovanja organizacij združenega dela na področju gospodarstva.
2.	Občinske in medobčinske
zbornice
Na tej ravni se bodo poleg vprašanj, pomembnih za razvoj občin oziroma medobčinskih območij, ki izhajajo iz srednjeročnih družbenih in samoupravnih planov gospodarskih delovnih organizacij, razreševala vprašanja, ki so specifična za posamezna področja. To so zlasti vprašanja razvoja malega gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, vprašanje preskrbe prebivalstva, urejanje prostora, varstvo okolja, zaposlovanja, kadrovska politika itd.
3.	Gospodarska zbornica
Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije je opredeljena kot samoupravna skupnost splošnih združenj in občinskih oziroma medobčinskih zbornic. Njena osnovna naloga je, da mora biti mesto dogovarjanja in sporazumevanja o skupnem urejanju tistih vprašanj, ki so širšega pomena in, ki hkrati predstavljajo interes gospodarstva kot celote. Zato bo morala GZS skupaj z organizacijami združenega dela, splošnimi združenji,
občinskimi in medobčinskimi zbornicami, posvetiti največ pozornosti družbenemu in samoupravnemu planiranju, hitrejšemu razvoju manj razvitih predelov in pripravi strokovnih in samoupravnih rešitev združevanja dela in sredstev ter uveljavljanje dohodkovnih odnosov na vseh ravneh in v vseh oblikah.
Delegatska razmerja in organi splošnih združenj in gospodarskih zbornic
Vsak član GZS izvoli svojo delegacijo za delegiranje delegatov v splošno združenje in v občinsko zbornico.
Organi splošnega združenja in gospodarskih zbornic so:
—	občni zbor (skupščina)
—	izvršilni odbor
—	nadzorni odbor
Občni zbor (skupščino) GZS sestavljajo delegati, ki jih člani izvolijo po občinskih oziroma medobčinskih zbornicah ter po splošnih združenjih.
Delavci, ki opravljajo strokovne, administrativne, tehnične in finančne posle za zbornico, ustanovijo delovno skupnost.
Za usklajevanje stališč o vprašanjih skupnega pomena za splošna združenja in za zbornice se pri GZS ustanovi koordinacijske odbore, sekcije in druga skupna telesa.
Mikelj Andrej, dipl. ing.
Izvolili smo novo vodstvo DOS Papirnice Vevče
VEVČE, APRIL — Dosedanjemu vodstvu OOS je v začetku tega leta potekel mandat. Ker smo se v naši delovni organiza-c:ji samoupravno organizirali po TOZD, je bilo potrebno tudi sindikalno dejavnost iprilagoditi novim razmeram. Konferenca OOS je na seji dne 9. 2. 1978 sprejela novo shemo organiziranosti sindikata tako, da imamo sedaj 6
OOS.	OOS se bodo povezovale v konferenco, v katero bo vsaka OOS delegirala po 3 člane iz IO OOS.
Dne 5. 4. 1978 je bila skupna seja starih in novih IO OOS, na kateri smo ocenili delo sindikata v preteklem štiriletnem obdobju. Navzoči so se strinjali z mne, njem, da je sindikat v pretekli mandatni dobi dokaj uspešno opravil svojo vlogo, ki mu jo nalaga 8. kongres ZSS ter zakon o združenem delu. Po poslušanju poročil o delu sindikata v preteklem obdobju in plodni razpravi se je konstituirala nova konferenca OOS.
Za predsednika konference OOS je bil enoglasno izvoljen tovariš Zajšek Jože, namestnik tov. Mežek Boris, za sekretarja konference pa tov. Bartol Vida.
Za predsednika komisije za kulturo pri konferenci sindikata je bil izvoljen tov. Zajec Nace.
Za predsednika komisije za šport in rekreacijo tov. Mikelj Andrej, za predsednika komisije za razvijanje samoupravljanja pa tov. Hribar Franc.
Če bomo vsi člani sindikata aktivno sodelovali in članom IO OOS pomagali v njihovih prizadevanjih za čimbolj ustvarjalno delo, bomo sindikatu tudi v tej mandatni dobi opravičili in uresničili zaupane naloge.
M. O.
VEVČE, APRIL — Na seji sc razpravljali o poteku proizvod^ nje, o finančni situaciji, o planu 1978, organizacijskih predpisih ir drugem. Sprejeli so nekaj važnih sklepov, od katerih nekatere navajamo. Govorili so tudi o pretiranem številu nadur v posameznih oddelkih.
Sklep: Ker se število ur stalne povečuje je treba predložiti poročilo o nadurah.
Vodje TOZD naj na svojih strokovnih svetih sprožijo ta problem, da se nadure omejijo.
Kvaliteta našega papirja zelo niha. Treba je vložiti več truda v to smer. Tudi prodajna cena ne ustreza. Pereč je izmet in zastoji-
Sklep: Pripraviti je treba točno analizo o vseh papirjih in ugotoviti, pri katerih proizvodnja ne poteka kot bi morala. Ugotoviti je tudi treba kako s prodajno ceno pokrivamo stroške. Zaključki morajo biti objavljeni, da bodo iz te razprave člani kolektiva vedeli za probleme.
Pri razpravi o planu 1978 so zavzeli sklep: Programe na posameznih strojih je treba bolj usklajevati.
Financiranje Instituta za celulozo in papir je bilo do sedaj urejeno tako, da smo plačevali od prihodka delovne organizacije 1,5 promila. Prisotni so bili mnenja, da je ta znesek previsok.
Sklep: Samoupravni sporazum o tem naj se predloži centralnemu delavskemu svetu, kjer bo podan predlog o znižanju prispevka na 1,2 promile. Za delegata so predlagali ing. Andreja Grada.
Tovarna lepenke Ceršak je preko SOZD poslala vlogo na našo delovno organizacijo za odobritev sanacijskega kredita za pokritje izgub po zaključenem računu za leto 1977. S tem v zvezi je bil sestanek na SOZD.
Sklep: Trenutno nimamo možnosti, da bi dajali posojila, ker jih tudi sami najemamo.
Tovarna celuloze in papirja namerava zgraditi obrat za sulfat-no celulozo in se je obrnila na Vevče za sofinanciranje. Člani strokovnega sveta so menili, da to zaenkrat ni možno, ker nimamo sredstev niti za lastne investicije in odplačila obveznosti. K tej točki niso zavzeli konkretnega sklepa.
S. R.
Kam gre naš denar?
VEVČE, APRIL — Na obračunskih listih ob prejemu osebnih dohodkov za pretekli mesec lahko preberemo za kakšne namene plačujemo posamezne prispevke. Praktično pa nikdar ne vemo v celoti, kolikšne so vse dajatve, ki jih dajemo ne le od osebnega dohodka, ampak tudi v, obliki davkov, carin, taks in drugih dajatev.
Mnenja so, da so podružnice službe družbenega knjigovodstva letos sestavile najbolj popolni pregled vseh plačanih davkov, prispevkov in drugih dajatev. Na razpolago so podatki za mesto Maribor, ki pa se bistveno in procentualno ne razlikujejo mnogo od drugih krajev.
Vplačane dajatve so v letu 1977 znašale 17 ®/o več kot v letu 1976. Razveseljivo pri tem je to, da jr stopnja povišanja manjša kot v letih poprej, saj je npr. leta 1976 ta stopnja celo presegla stopnjo rasti družbenega proizvoda.
Glede na potrebe družbe pa je zelo verjetno, da se bodo dajatve letos precej bolj dvignile kot lani. Morda bo treba celo misliti na nove davke iz osebnih dohodkov, ki jih bodo gotovo uvedli. To pa v sebi skriva zmanjševanje akumulacijske sposobnosti gospodarstva.
Izredni napori bodo potrebni, zlasti pa dobro organizirano združevanje sredstev, da bi uresničili osnovne predpostavke družbenega načrtnega razvoja.
Zanimivi so podatki, kdo je na j več ji uporabnik zbranih sredstev. Največ jih uporabijo samoupravne interesne skupnosti bodisi občinske, regionalne ali republiške in kar 58,7 °/o, nato so na vrsti družbenopolitične skup-
Jože Zajšek — novi predsednik konference OOS
Na letnih in ustanovnih skupščinah OOS, ki so bile od 23. 3. do 30. 3. 1978 so bili izvoljeni novi IO OOS in njih predsedniki. Izvoljeni so bili naslednji predsedniki OOS:
Predsednik I. OOS tov. Zapu-šek Andrej
Predsednik II. OOS tov. Žgajnar Jože
Predsednik III. OOS tov. Ježek Vinko
Predsednik IV. OOS tov. Zibert Jože
Predsednik V. OOS tov. Mata-ruga Ostoja
Predsednik VI. OOS tov. Ko-pecky Marjan
nosti — občina, republika, zveza — s približno 25 %>. Še vedno odvajamo nad 15 ”/o v sklade, v krajevne skupnosti pa 1,3 %> vplačanih dajatev.
Vse interesne skupnosti so lani dobile več dohodkov, kot v predhodnem letu. Pretežni del dohodkov sestavljajo prispevki iz osebnih dohodkov. Največ sredstev za SIS je dobila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nato zdravstveno varstvo, skupnost za vzgojo in izobraževanje, za otroško varstvo itd.
Nekaj nad 20 %> od zbranih sredstev ostane občinam, ki jih razdelijo med temeljne interesne skupnosti, občinski sklad, proračun in med krajevne skupnosti.
Iz informacij: S. R.
Evkaliptus - od lesa do tiska
VEVČE, APRIL — Evkaliptus izvira iz Avstralije. Z velikim uspehom pa so ga posadili kasneje v Braziliji, na Portugalskem. Španiji, Južni Afriki, Čilu, Maroku, Tuniziji in v Italiji. Pri roti opisci razlikujejo kar 600 vrst tega^ drevja. Njegova izrazita značilnost je hitra rast. Po desetih do petnajstih letih, kar zavisi od kakovosti tal in podnebja, je les zrel za posek. Prednostno področje uporabe je ravno industrija celuloze. Španija je bila ena od dežel, ki je razvila proizvodnjo beljene celuloze iz evkaj liptusovega celuloznega lesa. Danes pokriva evkaliptusova celuloza 50 %> španskih potreb. Medtem ko so najprej celulozo izdelovali po sulfitnem postopku, so se kasneje preorientirali na sulfatih postopek. Tudi nadaljnji razvoj novih procesov je v polnem razmahu (predhidroliza, kislinska belilna sredstva).
Največ evkaliptusovih vlaken porabijo za izdelavo pisalnih in tiskovnih papirjev, pri čemer dodajo del dolgih vlaken za zvišanje vodoodpomosti. Nabavljene evkaliptusovo celulozo rabijo za izdelavo- ovojnih papirjev.
Iz WP: S. R.
Delovno predsedstvo — o delu v
Franc
pretekli mandatni dobi poroča tov. Ambrež
Dopisujte v svoj časopis!
Sestali so se inovatorji naše tovarne
Oblikovali smo tudi konferenco delegacij v zbor ZD skupščine občine
VEVČE, APRIL — Člani društva izumiteljev in inovatorjev tehničnih izboljšav so vendarle spet stopili skupaj in se pogovorili o nalogah inventivne dejavnosti v naši tovarni. Društvo je bilo formirano pred dvemi leti. Na prvem občnem zboru smo med drugim sprejeli pravila društva in obsežen delovni program, katerega pa žal nismo v celoti realizirali. Vzroki za to so objektivne in subjektivne narave, saj smo največ pozornosti posvetili novi investiciji. Pri teh delih so sodelovali tudi člani društva._ V zadnjem času smo bili pa močno usmerjeni v novo samoupravne organiziranost, skratka v obilic; dela nas je čas malo prehitel. Upamo pa, da bomo zamujeno
nadoknadili. Vzporedno s tem smo imeli tudi nekaj težav z neurejeno tehnično dokumentacijo, čemur so vsekakor botrovale manjše kadrovske premestitve. Člani društva pričakujemo, da bodo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije pomagale _pri nadaljnjem delu in razvoju množične inventivne dejavnosti. Verjamemo lahko, da avtorji ne popuščajo, ampak na tiho razmišljajo. Pri tem jim včasih zmanjka sape — moči za pot k izvedbi in realizaciji predloga ali tehnične izboljšave. Pred kratkim sme obiskali tovarno celuloze in papirja D JURO SALAJ KRŠKO.
Naš namen je bil ogledati si tovarno in izgradnjo prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji, ki boj
tako predvidevajo, zgrajena do leta 1979. Ob tem srečanju smo izmenjali mnenja in poglede na razvoj tovarne s posebnim poudarkom na razvoj samoupravljanja in tehnični napredek.
Sprejema v tovarni smo bili zelo veseli, saj so nam povedali vse, kar nas j e zanimalo. Takoj na začetku smo se za kratek čas ustavili v sindikalni dvorani, kjer so nam podali kratek zgodovinski razvoj tovarne. Nato smo se odpravili na ogled stroja znamke VERTI-FORMA. Ta papirni stroj so kupili že rabljen v Angliji. Delavci krške tovarne so ga sami odmontirali in postavili na sedanje mesto. V začetku so imeli težave zlasti z odvodnjavanjem. Danes pa stroj teče s hitrostjo nad 400 m/min. Za razliko od papirnih strojev z enim dolgim brezkončnim sitom ima »Verti-forma« papirni stroj dva krajša brezkončna sita, ki na zgornjem delu tečeta tesno drug ob drugem. Med njiju iz tlačnega nato-ka vbrizgavajo papirno snov. Z izsesavanjem in pritiskanjem obeh sit se formira papirni list ki ima to prednost, da ni dvo-stran, kar seveda samo pozitivne vpliva na tiskanje. Nato smo s: ogledali magnefitni postopek kuhanja celuloze, ki daje predvsem boljši izkoristek lesa in kemikalij. Najvažnejše je, da se iz lesa iz-luženi lignini in smole koncentrirajo in sežigajo. S tem praktično ni odpadnih lužin, ki so nekoč iztekale v reko Savo in jo onesnaževale. Obenem pa daje tak način velike prihranke z uvajanjem izgorelih plinov, ki vsebujejo še žveplov dioksid in magnezijev1 oksid, nazaj v sistem priprave kisline.
V to investicijo smo tudi Vevčam vložili svoja sredstva in iz nje že dobivamo celulozo.
Splošen vtis ogleda je bil razveseljiv. Videli smo marš tka,] zanimivega. Predvsem pa ne smemo izpustiti urejenosti tovarniških dvorišč.
Velja poudariti, da je red in čistoča lepa čednost.
C. Z.
Ogled proizvodnje celuloze
VEVČE, APRIL — Učenci poklicne papirniške šole za odrasle so si 30. preteklega meseca ogle-' dali način proizvodnje celuloze v Medvodah. Po učnem programu! so pravkar končali poglavje o celulozi. Da bi jim bil postopek bližji, je bilo primerno videti di-rekno proizvodnjo, ker sama teorija daje premalo znanja. Po seznanitvi s celulozo na mestu samem je predstava o izdelavi za nas važne surovine precej popolnejša. Ekskurzijo je vodil predavatelj tehnologije celuloze in papirja tov. ing. Ivan Bogovič.
S. R-
Ugodna konjunktura v kanadskih papirni industriji
Po oceni Bank of Montreal bodo v letu 1978 proizvajalci časopisnega papirja zabeležili 93 °/o koriščenje proizvodnih kapacitet. Potrošnja časopisnega papirja v Severni Ameriki se bo letos dvignila za 4 %>, močno se bodo povečali tudi dobički papirnih koncernov. Kanadski proizvajalci časopisnega papirja, ki krijejo prek 1/3 potreb svetovnih časopisnih podjetij, bodo boljše poslovne uspehe izkazovali ne samo zaradi povečane prodaje, temveč tudi zaradi za 10 centov znižanega tečaja kanadskega dolarja proti US S. Večina koncernov je povečala ceno za 20 S za tono papirja. (MH)
Vir: Finanz und VVirtschaft 14, 13. 2. 1978
VEVČE, APRIL — 9. marca 1978 smo izvolili člane delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (DPS) in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (SIS). Delegacije TOZD in DSSS pa so potem v skladu s statutom občine in na podlagi odloka oblikovale konferenci delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE. Za podpis sporazuma o oblikovanju konference delegacij so dolžne poskrbeti tiste organizacije, katere navaja odlok kot nosilke konferenc. Za našo delovno organizacijo je predlagana nosilka delegacij oz. konferenc DSSS.
Zbor združenega dela občinske skupščine sestavljajo delegati delavcev in delovnih ljudi v TOZD in drugih organizacijah in delovnih skupnostih. Število delegatskih mest v zboru združenega dela se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delegacija temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti delegira iz svoje sestave enega ali več delegatov v zbor združe nega dela. Dve ali več delegacij temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v občini, ki jim glede na merila zakona ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, določanje skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konference delegacij se ob likujejo s sporazumi, ki jih sklenejo TOZD oz. skupnosti, ki so te delegacije izvolile.
S sporazumom o oblikovanju konference se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po kobko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oz. temeljnimi samou pravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehnolo-ških nalog za konferenco, sedež
VEVČE, APRIL — Kadrovska in pravna služba sta dali temeljnim organizacijam združenega dela (TOZD) in delovni skupnosti skupnih služb (DSSS) predlog za začasno ureditev nekaterih vprašanj delovnih razmerij, ki so v skladu z določbami novega zakona o delovnih razmerjih. Ta zakon je začel veljati 7. 1. 1978 in določa, da morajo delavci v TOZD svoja delovna razmerja in samoupravne splošne akte uskladiti z njegovimi določbami najkasneje do 11. decembra 1978.
Ker smo pri nas TOZD komaj organizirali, bo treba povsod sprejeti povsem nov pravilnik o delovnih razmerjih do tega datuma.
Na dlani je, da bo priprava vseh pravilnikov zahtevala dosti časa, ker bodo urejali za delavce občutljiva vprašanja o njihovih pravicah in obveznostih, ki se nanašajo na delo. Do takrat bo treba sproti reševati vprašanja iz delovnih razmerij. Sem spadajo nova dela in delovne naloge, letni dopusti, odgovornosti in druge pravice in dolžnosti.
konference in druga vprašanja; pomembna za delo konference delegacij.
Nosilec konference delegacij. pri nas DSSS, mora zagotoviti pogoje za delo. Podpisniki sporazuma o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS so:
— Papirnica Vevče, DSSS — Trtnik Stane
—• Papirnica	Vevče,	TOZD
Tehnični papir —• Smrekar Rudi — Papirnica	Yevče,	TOZD
Grafični papir — Fras Franc — Papirnica	Vevče,	TOZD
VETA — Valič Franc —• Papirnica	Vevče,	TOZD
Blagovni promet —• Leben Ivan — Papirnica	Vevče,	TOZD
Družbeni standard —■ Štamcar Cvetka
—' Unija Zagreb, odkupna postaja — Kogoj Breda — Papirografika skladišče —
— Državna založba Slovenije, skladišče papirja —
— ZP Cankarjeva založba, TOZD Trgovina —
— Tiskarna Jože Moškrič — Predsednik konference delegacij DPS za zbor združenega dela občinske skupščine je tov. Kope-cky Marjan, namestnik pa tov. Jozelj Franc.
Predsednik konference delegacij SIS za zbor združenega dela občinske skupščine je tov. Vid Vilfan, namestnikov pa je šestin sicer za:
— SIS Kultura — Babnik Stane
— SIS Telesna kultura — Švare Miloš
— SIS Zdravstvo — Volf Ljudmila
— SIS Raziskovalna dejavnost
—	Žibert Jože
— SIS Vzgoja in izobraževanje
—	Tiskarna Jože Moškrič
— SIS Socialno varstvo — Fabjančič Anton
Tajniške posle za konferenci bo vodila tajnica v pravni službi podjetja.
Konferenca ima svoj poslovnik, po katerem se določa način dela. • Vsi delegati morajo biti tesno povezani s svojo delegatsko bazo in njihova dolžnost ni samo poročanje o sklepih v skupščini, pač pa so dolžni poročati tudi o svojem delu na tem področju. Delegati prenašajo gradivo v svojo delegatsko bazo, iz te baze pa mnenje zopet nazaj v zbor združenega dela skupščine in tam se potem na podlagi mnenj izoblikujejo najustreznejši sklepi.
V. B.
Do sprejema novih pravilnikov se lahko uporablja stari sporazum delovne organizacije o medsebojnih razmerjih delavcev, ki je bil sprejet leta 1974. Seveda pa določbe tega sporazuma ne smejo biti v nasprotju z novimi samoupravnimi akti. Že sedaj pa je jasno, da nekaterih določil starega določila sporazuma ne moremo uporabljati, ker so že v nasprotju z novim zakonom. Taka določila že prilagajamo, da bodo mogle kadrovske komisije solidno delati. Ta prilagojena določila vsebujejo predpise uporabe novih izrazov kot so: dela in naloge namesto delovno mesto, razvid del in nalog namesto sistemizacije, strokovna stopnja namesto sistemizacij ska stopnja itd.
Vse kar se je prej nanašalo na delovno organizacijo, se odslej nanaša na TOZD in DSSS. Prilagojena določila govore tudi o višini letnega dopusta po različnih kriterijih in o načinu izrabe dopusta. Nekaj pa je tudi govora o prenehanju delovnega razmerja.
S. R.
Ob papirnem stroju
Po strokovnem delu še obisk Forme Vive v Kostanjevici, kjer razstavljajo umetniki vsega sveta (Foto: C. Zupančič)
Začasna rešitev - pravilnik v izdelavi
Bil sem delegat na Vlil. kongresu ZKS
VEVČE, APRIL — Delegat na
VIII.	kongresu ZKS je bil tudi član našega kolektiva Ivo Avbelj — organizator. O delu kongresa smo pač veliko brali, želeli pa smo, da bi naš delegat dal posebno izjavo tudi za »Naše delo«. Tovariš Avbelj se je želji rad odzval in povedal:
Na občinski konferenci ZKS Moste-Polje sem bil izvoljen za delegata na VIII. kongresu ZKS. Bil sem eden izmed tistih članov ZKS, ki mu je bila zaupana ta odgovorna, pa tudi prijetna dolžnost. Zavedam se, da je še mnogo drugih, ki bi zaslužili zaupnico delegata, obenem pa mi je prijetno, da je bilo moje dosedanje družbenopolitično delo ocenjeno tako pozitivno.
Kongres je trajal tri dni od 3. do 5. aprila 1978. Prisostvovalo je 672 delegatov in veliko število gostov iz domovine in tujine. Po internacionali je predsednik CK ZKS tov. France Popit začel VIII. kongres ZKS. Pozdravil je delegacijo CK ZKJ, vse delegacije, narodne heroje in druge. Z enominutnim molkom smo počastili spomin na 1569 članov ZKS, ki so umrli med obema kongresoma. Delegacije pa so položile venec na grobnico narodnih herojev in pred spomenik revolucije. Po sprejetju dnevnega reda je kongres izvolil organe kongresa.
Popoldansko delo kongresa se je razvijalo v petih komisijah:
—■ komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj
—	komisija za razvijanje političnega sistema in socialistične demokracije
—	komisija za razvoj in statut ZKS
—	komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture
—	komisija za mednarodne odnose.
naj bi bil usmerjen k potrebam in informacijska osnova naše družbe.
Tako je skupščina SFRJ letos februarja sprejela osnutek resolucije o temeljih družbenega sistema informiranja. Resolucija se obrača v zadevi na vse delovne ljudi. Osnutek je razdeljen na osem poglavij. Najprej poudarja pomen obveščanja, nato .potrebo izgradnje celovitega sistema in preobrazbo organizacije in prakse obveščanja. Pri zagotavljanju čim bolj popolnega in objektivnega obveščanja o družbenih pojavih in procesih bo treba premagati ovire pa tudi pojmovanja, da je obveščanje posebna pravica posameznikov ali manjših skupin. Delovni ljudje ne morejo biti samo pasivni uporabniki informacij, ampak pobudnik procesov in vir informacij.
Osnutek poudarja, da je obveščanje bistven element našega družbenega ekonomskega sistema in da je ustavna obveznost. Glavni namen obveščanja je stalno, popolno in pravočasno omogočanje delovnim ljudem, da do potankosti spoznajo razvoj, probleme in odnose, kar je nujno pri spontanem samoupravljanju in gospodarjenju. Sistem informiranja mora biti dinamičen, sposoben, da spremlja pojave, spremembe in procese v naši družbi in da se spremembam prilagaja. Osnutek poudarja, da oblikovnje celovitega družbenega sistema informiranja teče počasi ali še zaostaja za razvojem zavesti o pomenu obveščanja, posebej pri de-
Delegat na VIII. kongresu ZKS Ivo Avbelj
Delegati občinske konference Moste-Polje smo se predhodno dogovorili, v kakšni komisiji želimo sodelovati. Sam sem se odločil za komisijo, ki obravnava razvoj in statut ZKS. K tej odločitvi me je vodilo veliko zanimanje za statut in še posebej predlog sprememb statuta. Zato bi rad morda malo več povedal o delu te komisije.
Poudarjeno je bilo, da so osnova za delo komisije poročila CK ZKS, statutarne komisije in častnega razsodišča, referat predsednika CK ZKS, predlog sprememb in dopolnitev statuta ZKS in predlog resolucije za VIII. kongres. Po -uvodu predsedujočega se je razvila razprava na predlog statuta ZKS. Na -sam predlog statuta je prišlo v obdobju javne razprave do velikih sprememb, ki zadevajo spremembe in dopolnitve statuta ZKS. Še posebej pa po 30. seji ZKJ, ki je razpravljala o nadaljnjih smereh razvoja političnega sistema in vlogi ZK v tem sistemu. Spremembe statuta so pogojene z globokimi političnimi vzroki. Gre za utrjeva-
zahtevam združenega dela, ki je
lovnih organizacijah v združenem delu. Ocenjeno je, da je bil sistem bolj usmerjen k potrebam in zahtevam organov družbenopolitičnih skupnosti, manj pa k združenemu delu. Sistem mora biti v službi združenega dela in delovnega človeka.
Informacije naj bi se nanašale na stanje in gibanje v gospodarstvu in drugih področjih združenega dela, na pridobivanje in razporejanje dohodka, združenega dela in sredstev, povezovanja proizvodnje z drugimi dejavnostmi in podobno.
Nanašajo naj se na odnose in svobodno menjavo dela v družbenih dejavnostih, krajevnih skupnostih in na delovanje delegatskega sistema.
Družbene potrebe po informacijah, njihovo vsebino, vrsto in ob-i seg podatkov in dejstev morajo potrditi uporabniki in dajalci podatkov. Osnutek trdi, da imajo pri tem odločilno besedo organi upravljanja enih ali drugih organizacij, tako organizacij združenega dela, delegatske skupščine in družbenopolitične organizacije.
V naši delovni organizaciji naj bi bili viri informacij pri temeljnih organizacijah združenega dela, pri delovni skupnosti skupnih služb in pri družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pa pri vseh samoupravnih telesih, kgt so sveti. odbori in komisije.
Po Poročevalcu: S. R.
nje družbenoekonomskega položaja človeka v združenem delu in človeka sploh v našem sistemu, odnos do socialistične zveze kot fronte, katere sestavni del smo tudi mi komunisti.
Vse to zahteva ustrezno organizirano in tako statutarno zasnovo, ki bo omogočila, da bomo v svojem delu še uspešnejši. Izhajati moramo iz načela, iz temeljnega vodila, da mora biti ZK povsod tam, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost množic. Delegati so v razpravi sodelovali v zelo velikem številu.
Če zelo na kratko povzamem kongresne naloge, je to odločno nadaljevanje družbene preobrazbe, ustvarjanje nove družbenoekonomske kakovosti delavcev v združenem delu. Odpraviti moramo razkorak med ustavnim družbenoekonomskim položajem delavca, delovnega človeka in občana ter možnostjo, da delavec sam ustvari pogoje za njegovo praktično uresničevanje. Delavec v TOZD mora postati odgovoren gospodar svojega dela. Nihče ni-1, ma pravice odločati v imenu delavca. Delitev dela in boljši materialni pogoji dela sta temeljna pogoja za večjo produktivnost. Samoupravni odnosi in samoupravno družbeno planiranje ter odgovorno uresničevanje sprejetih nalog sta pogoj za skladen in dinamičen razvoj. Pri tem ne gre samo za geslo, ampak za to, da
KOLIČEVO, APRILA — Že
več mesecev govorimo o predkongresni dejavnosti, tečejo pa tudi že priprave na XI. kongres ZK Jugotslavdje.
Kakšna je ta dejavnost nas seznanja dnevno časopisje. V nekaterih OO ZK je bolj živahna, v drugih manj.
Jasno je, da je bistvo delovanja komunistov in kongresa utrditi položaj delavca v združenem delu, saj je zveza komunistov kreativna sila, ki na marksističnih temeljih uveljavlja celovitost interesov delavskega razreda.
Vsi komunisti smo obravnavali Kardeljeve teze: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Jasno je razvidno, da bistvo nadaljnjega razvoja našega samoupravljanja temelji na delegatskem sistemu, da je ZK avantgarda — idejnopolitična sila vse te dejavnosti in neposredno vključena v delegatski razvoj.
Kaj več nam bi o vlogi komunista — delavca pri oblikovanju političnega in gospodarskega položaja v temeljni organizaciji povedal naš komunist, ki je bil delegat na VIII. kongresu.
Tovariš Birk Miro je bil eden od petih delegatov — komunistov iz domžalske občine. Vsi pa so delovali v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj. V svojem referatu, ki ga je na kongresu imel, se je dotaknil vprašanja, kako naj bi se komunist moral vključiti v delo na raznih področjih v delovni organizaciji in kako naj bi deloval kot delegat v delegacijah ali samoupravnih organih.
Komunist v temeljni organizaciji naj bi deloval vsaj na naslednjih področjih:
—	skladnejši družbeni in gospodarski razvoj
—	pravilno tolmačenje svobodne menjave dela in sredstev
—	zagotavljanje družbenega standarda in socialne varnosti
—	zavzemanje za širše združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah med OZD v naši republiki.
Prav proizvodni odnosi so regulator družbenih odnosov in
uresničimo možnosti, ki jih imamo, da v praksi dokažemo prednost neposredne oblasti in odnosov samoupravne demokracije. Imamo pogoje za uresničevanje sprejetih nalog, vendar moramo biti po kongresu še doslednejši, vztrajnejši in zato tudi uspešnejši.
Rad bi še omenil, kaj je na mene naredilo posebno močan vtis.
Brez dvoma je to spoznanje o enotnem stališču in trdni odločnosti komunistov, da se borimo, skupno z vsemi poštenimi člani naše socialistične samoupravne, družbe, za razvoj samoupravnega socialističnega sistema. Spoznanje, da smo okrepili idejno politično enotnost v vrstah članov ZK in družbi kot celoti. To se je izkazalo tudi v večjem zaupanju množic v ZK in v večjem zanimanju mladih za sprejem v ZK
Velik vtis naredi na človeka ugotovitev, da so bile priprave na VIII. kongres ZKS izredno velike in uspešne, kar se je pokazalo v zelo velikem številu razpravljavcev. Ti so govorili kritično o naših neuspehih, pa tudi pohvalno o naših uspehih. Če omenim samo kratko vsebino razprave delegata iz Ajdovščine, ki jo izrekel kritiko osnovnim organizacijam oz. nekaterim članom ZK, ki so orodje v rokah individualnih poslovodnih organov. Dejal je, da to niso komunisti, to so glasbeniki, ki igrajo pod »tak-
razmer. Kadar se lotevamo nalog, moramo pretresti analizo stanja, vendar je potrebno na podlagi tega podati lastno mišljenje, opredelitev in morebitne rešitve.
Mi pa smo na področju izjas-njevanja in podajanja stališč najbolj šibki. Vzroki za to so lahko v bojazljivosti, nepoznavanju, lahko pa so vzroki tudi v lastnem pasivnem in neodgovornem vedenju.
V vsakdanji praksi se dogaja, da si ne povemo vsega odkrito, to pa predstavlja težko oviro za nadaljnji razvoj.
Vlil. kongres ZKS
Lažje o nečem odločamo, če snov poznamo, če smo seznanjeni z razvojnimi težnjami, stališči in dokumenti, žal pa so včasih odločitve prepuščene naključju. Včasih tudi ne povemo, kaj mislimo. Nam so potrebni razmišlj lijoči in ustvarjalni ljudje. Rezultati so lahko tudi posledica spopada idej, soočanj in nasprotovanj, nikakor pa ne sme to biti posledica boja med ljudmi.
Komunisti ne bi smeli biti zadovoljni s trenutnimi rešitvami, če to niso osnove za bodoče delo. Pozabiti mora na lastne interese in se boriti za uveljavljanje širših družbenih interesov, saj jele tako mogoče zagotoviti ustrezen razvoj vseh struktur naše socialistične družbe.
Najbolj pogosta oblika podajanja svojih razmišljanj, idej, rešitev ali stališč so sestanki. Če nekateri molčijo, drugi pa zaradi tega vsiljujejo svoje ideje in hotenja, lahko vse to pripelje do napačnih zaključkov, vse to pa maliči družbeni sistem in se komunisti tako izpostavljajo v sla-
tirko« individualnega poslovodnega organa.
Ne smemo pa pozabiti tudi tistih, ki ne spoštujejo načel demokratičnega centralizma, ki skupne interese podrejajo .svojim osebnim interesom. To ni v skladu s statutom ZKS in za take posameznike bodo morale osnovne organizacije ZK sprejeti posebne ukrepe.
Prav tako napravi na človeka velik vtis srečanje s komunisti iz vse Slovenije, različnih generacij, z mladino, borci, našimi heroji. Vsak pogovor s temi tovariši je doživetje.
Vtis napravi enotnost vseh delegatov VIII. kongresa pri sprejemanju vseh dokumentov in resolucij, kar je obveza za še bol; dosledno delo v prihodnjem obdobju.
Ne smemo pa pozabiti zunanjega videza mesta Ljubljane v času kongresa. Ljubljana je bila zopei »bela«, polna cvetja in zastav Imeli smo prijeten občutek, daje Ljubljana vse delegate in goste resnično sprejela s srcem.
Pa še nekaj. Zavedam se, da moje delo delegata ni prenehalo z zaključkom VIII. kongresa. Vsi delegati smo sprejeli tudi obvezo, da moramo našo aktivnost še povečati skupno z vsemi člani ZK Slovenije in Jugoslavije.
Ivo Avbelj
bo luč. Od komunista se pričakuje, da da od sebe največ in da stori vse, da bi v proces napredka naše družbe vključili čimveč delovnih ljudi, saj smo zato tudi poklicani, to smo družbi dolžni in ji za to tudi odgovorni. Tako bomo delovne ljudi zainteresirali za našo stvarnost in za odgovornost do družbe in sistema samoupravljanja, ki je cilj naših hotenj in stremljenj. Ko obravnavamo težave, na katere naleti delavec in komunist v vlogi organizirane sile v TOZD ali OZD pri delu, pri odločanju in uveljavljanju ter sporazumevanju v cilju, da je resnični gospodar svojega dela, moramo opozoriti na to, da ne gre posiljevati določenih stvari z roki in termini, saj s tem zanemarjamo prvobitno nalogo, da je naše delo predvsem idejno v smislu razvoja socialističnega sistema in iskanje novih poti, prijemov in konceptov, ki nam olajšujejo pot do tega cilja.
Položaj delavca gledamo tudi skozi zakon o združenem delu, zato je upravičeno vprašanje: kakšen pa je pravzaprav družbenoekonomski in samoupravni položaj delovnega človeka v TOZD? Kakšna je njegova vloga pri ustvarjanju in delitvi OD oz. ustvarjalnih rezultatih dela? Možnosti so zelo velike, kajti dokončno je treba doumeti, da ima delovni človek pravico in dolžnost vzeli in zahtevati tisto, kar mu zakon o združenem delu ponuja. Delo naj predstavlja temelj vseh odločitev, saj bo le tako dano spreminjati odnose in uresničevanje družbenoekonomskih odnosov.
Kljub ustrezni naravnanosti družbe in budnosti komunistov obstaja zavest vsakega posameznika poglaviten element. S svojim delom, odnosom, poštenostjo ponašanjem in razlaganjem pojavov v svoji sredini, kjer delamo, lahko veliko storimo za premagovanje ovir, ki so bile bistvo tega razglabljanja.
Tovarišu Birku, ki je bil izbran izmed mnogih komunistov za kongres, želimo še veliko uspehov. Mlad, zagnan in deloven je, točno si je začrtal smer svojega dela in cilje, za katere se kot komunist tudi bori.
B. M.
Obveščanje - pravica vsakega delovnega človeka
VEVČE, APRIL — Kot je razvidno iz dela skupščinskih teles, teče razprava o osnutku resolucije o temeljih družbenega sistema informiranja. Rečeno je, da bo treba na vseh ravneh preizkusiti stanje in organizacijo obveščanja o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja, razvoja, planiranja, dohodkovnih in drugih odnosov. Sistem informiranja
Naš delegat na Vlil. kongresu ZKS
Petnajst let delovanja društva Ljudske tehnike Papirnice Vevče
VEVČE, APRIL — Društvo ljudske tehnike Papirnice Vevče petnajsto leto deluje v uresničevanju širših družbenih ciljev na področju znanstveno tehnične ln proizvodno tehnične ustvarjal-nosti. Ti cilji so posebno pomembni za vsestransko vzgojo Vseh članov naše samoupravne socialistične skupnosti, zlasti mla-oe generacije. S prispevanjem k vsestranskemu razvoju osebnosti, odpravljanju posledic razredne narave v delitvi dela in zmanjševanju razlik in nasprotij med duševnim in fizičnim delom razbija organizacija Ljudske tehni-s svojim delovanjem proizvod-* n° moč dela in delovnih ljudi. Pospešuje proces uvajanja znanstvenega in tehničnega napredka , r krepi obrambno moč naše države.
je
Za nadaljnji razvoj organ'zaci-ljudske tehnike in znanstveno
tehnične kulture ter proizvodno tehnične ustvarjalnosti je odločilnega pomena sedanja družbena opredelitev o vlogi znanosti kulture in izobraževanja. V dokumentih za 8. kongres ZKS so poudarjena stališča, po katerih je od znanstvenega, tehnološkega in splošnega kulturnega napredka ter njegovega povezovanja s samoupravnimi družbenimi odnosi odvisna prihodnost našega samoupravnega socializma. Delavski razred kot glavni nosilec družbenega napredka lahko uspešno uresničuje svojo zgodovinsko vlogo, če izobraževanje in kulturo močneje vključi v strategijo svoje revolucionarne družbene akcije. Tehnična kultura pridobiva s tem pomen integralnega dela celotnega družbenega razvoja ter hkrati postaja neločljivi del družbene reprodukcije. V taki družbeni ureditvi vidi društvo
Skromni, vendar zanimivi zapiski
VEVČE, APRIL — Za opis zgodovine tovarne so poleg urad-i nega arhiva, kolikor ga je, zelo dobrodošli tudii kakršnikoli zapiski, ki jih je včasih ob selitvah možno najti po zapuščenih predalih. V mizarski delavnici je vodja Peterca našel zveščič, v katerem je nekaj mojstrov zapisovalo važnejše in tudi običajne dogodke. Zapiski segajo v leto 1896. V dveh treh besedah omenjajo za zapisnikarja pomembne dogodke, privatnega ali splošnega značaja, od smrti znancev, porok, prihodov v kraj in odhodov na tuje in podobno. Nekaj pa je tudi podatkov, ki jih doslej nikjer ni bilo zaslediti.
Kronološko omenjam nekatere zabeležke iz zapiskov v originalnem jeziku, ki so ga neuki »kronisti« uporabljali:
—	11.	7.	1896	—	Zidar z raufanga padel
—	23.	11.	1902	—	Ta gluhega vlak povozil
	6.	1.	1903	—	Direkor Tittel prišel
—	11.	8.	1903	—	Rifluga Stefana žandarji vzeli
—•	31.	3.	1905	—	Pošto iz Zaloga v Polje prestavili
—-	8.	9.	1906	—	Zvon v Polju gor djal
—-	27.	1.	1907	—	Od elektrike konja ubita ob 3h zjutraj
—	5.	4.	1907	—	Direktor Vagner šel
—	10.	8.	1908	—	Štraik začet
—	2.	10.	1908	—	Štrajk končan
—	1.	7.	1909	—	Vlak povozil 4 osebe na Lazah
—	23.	1.	1910	—	zvezdo z repom so videli ob 1/2 7h zvečer
—-	4.	4.	1910	—	V Medvodah fabrika pogorela
—	23.	4.	1910	—	Škof obišče tovarno
—	17.	5.	1910	—	Železnica se začne graditi
—	12.	6.	1910	—	Ustavljena N — mašina
~~	5.	7.	1910	—	Stara fabrika pognana
—	3.	10.	1910	—	Do magacina železnica stekla
—	20.	10.	1910	—	B — mašina stekla
—	24.	1.	1911	—	Železnica stekla v tovarno
—	7.	5.	1911	—	Smarc zaklan
—	8.	8.	1911	—	Štajerca konja utonila
—	28.	11.	1911	—	Volitev župana
—	1.	7.	1912	—	Enšel direktor nastopil
■—	11.	10.	1912	—	Štrajk Začet
—	18.	2.	1913	—	Štrajk končal
-	11.	11.	1929	—	Strojbarjevega fanta prijel gladverk (nem. Glattwerk)
—■	16.	6.	1929	—	Pri B mašini celinder razneslo
—	22.	3.	1929	—	B — mašino ustavili in 134 delavcev odpustili
"—	22.	3.	1930	—	Fink Etbin z motorja padel
	14.	4.	1930	—	B stroj pognali in ludi nazaj vzeli
	29.	5.	1930	—	V mizarski delavnici ror počil
	9.	1.	1930		Toni Vinko v vodo padel 7 minut čez polpeti! in Heinrih Ocvirk ga je rešil iz vode
—	31.	1.	1931	—	Za v pokoj odbranih 42 oseb
	20.	7.	1931	—	Začeli delati ob 7.30 in ob sobotah ob 6. uri za popoldan prosto
*—	8.	9.	1931	—	Državne volitve vlade Peter Zivkovič
—■	2.	12.	1932	—	N — stroj sesalne omare led er dobile
*—	12.	6.	1932	—	B — stroj velike sesalne omare leder dobila
—•	15.	in			
	16.	1.	1936	—	H stroj zaiaufu in že mal papirja naredil
	5.	7.	1936		B stroj pognali. Ob 1 uri popoldan na 27 metrov na minuto
—■	14.	12.	1936	—	Stavka se je začela in končala 3. marca 1937
—	30.	11.	1937	—	Miheličevega Pepeta ženo pokopali
	11.	3.	1938	—	Hitler zavzel Avstrijo
	6.	4.	1941		Vojna se je začela z Jugoslavijo ob 5h na cvetno nedeljo, ker jo je Nemčija napadla.
Podobnih vestičk je nad 400, navedli smo le nekatere.
S. R.
Ljudske tehnike svoje perspektive in tudi obveznosti.
Izhajajoč iz opredelitve, da je dvig znanstveno tehnične in proizvodne kulture delovnih ljudi izredno pomemben dejavnik v materialnem in družbenem napredku in da višja raven tehniči ne kulture delovnih ljudi povečuje možnost za sprejemanje in vnašanje tehničnega napredka v ekonomski in družbeni razvoj družbe, je društvo Ljudske tehnike usklajevalo svoje dosedanje delo z družbenoekonomskim in samoupravnim razvojem družbo kot celote.
Že kmalu po ustanovitvi društva Ljudske tehnike je bila premagana ozkost in zaprtost v dejavnosti društva. Z ustanovitvijo specializiranih sekcij kot so radioamaterska, konstruktorska, fo-toamaterska in nazadnje še sekcija inovatorjev je bila ustvarjena možnost širšega delovanja in množičnejšega vključevanja mladih in odraslih v dejavnosti, ki se v okviru društva Ljudske tehnike odvijajo. Osnova tej usmeritvi je, da mladi in odrasli s sodelovanjem v dejavnostih Ljudske tehnike pridobivajo znanje s področja tehnike vzpostavljanja radijskih zvez, spoznavanju zakonov elektrotehnike in elektronike, spoznavanju fototehnike in konstrukte rstva in kar je še posebnega pomena, pri mladih se razvija smisel in želja po delovanju na
področju raziskovalnega dela in stalna želja po razvijanju nekaj novega in koristnejšega. S sodelovanjem v sekcijah Ljudske tehnike pridobivajo člani delovne navade in spoznanja, da je uspehe mogoče dosegati le s premišljenim, smotrnim in gospodarnim načinom dela. Na ta način se pri mladih ljudeh oblikujejo lastnosti pozitivnega odnosa do lastnega dela in spoštovanja dela drugih na osnovi stvarnega vrednotenja.
Mislimo, da je bil predhodni prikaz pomembnosti delovanja Ljudske tehnike dovolj razumljiv in da lahko na podlagi tega vsakdo spozna koristnost dejavnosti, ki se v okviru društva Ljudske tehnike odvijajo: Moramo pa poudariti, da do sedaj nismo čutili pravega razumevanja za pomoč pri razvoju te dejavnosti. Upamo, da se bo v bodoče, predvsem pa sedaj, ko je sprožena široka akcija ZKS pod geslom »Človek, znanje, produktvnost« odnos do te dejavnosti spremenil v pozitivni smeri. Pričakujemo, da bodo vsi, ki se čutijo odgovorne za realizacijo prej omenjene akcije ZKS bolj resno ocenili pomembnost prispevka, ki ga v prizadevanju za izboljšanje stanja na področju ustvarjalne dejavnosti, izobraževanja in inovatorstva, daje organizacija Ljudske tehnike.
J. Ž.
Devalvacija kadrov - da ali ne?
VEVČE, APRIL — Ko tako danes postajamo iz relativno male le nekoliko večja proizvodna organizacija, se istočasno spreminjajo tudi principi in pristopi k delu, kar ne velja samo za nekatere od poslovnih funkcij. Pri tem mislim na organiziranost v posameznih fazah dela v celotnem podjetju. Že srednja ali malo večja delovna organizacija mora zaradi obsežnosti in specifičnosti posameznih del prehajati vedno bolj in bolj v sodobno delitev dela. Kakšno stopnjo delitve mora imeti v posameznih poslovnih funkcijah, pa ji narekuje tudi stopnja njenega razvoja v smeri razširitve njene dejavnosti tako po obsegu kot po kvalitetni stopnji.
S postavitvijo novega stroja smo prestopili določen prag ali mejo, do katere nam je zadostovala dosedanja organiziranost, vsaj na določenih področjih dela
Dogodilo pa se nam je na žalost to, kar se dogaja često pri nas, da smo ob vlaganju v osnovna sredstva in z njimi v opremljenost in potencialno možno tehnologijo pozabili ali zanemarili vlagati tudi določen del v znanje.
Ali je bilo temu krivo veliko zaupanje v lastno in tradicionalno vevško znanje ali neplaniranje in nerealiziran j e ustrezne kadrovske politike? Mislim, da oboje. Po današnjem stanju lahko trdimo, da je ob opredelitvi naše. razvojne politike bil popolnoma opuščen eden od prvih treh osnovnih elementov — razvoj in nabava kadrov.
Vsako izgovarjanje na toge vodilne strukture je samo lajšanje slabe vesti, posebno v našem samoupravnem sistemu. Odgovorna vloga vodilnih kadrov pri razumevanju razvoja in seveda pravočasna reakcija na planirano rast, ekspanzijo in preoblikovanje podjetja ni le statutarna deklaracija. Temeljna naloga kadrovske politike je skrb za usklajevanje kadrovske strukture z dano ali načrtovano podjetniško politiko, prav tako pa tudi nadomeščanje
ključnih kadrov, strokovnjakov in temeljnih proizvodnih moči. Ker se za našo panogo ne da nabaviti kadrov potrebnih profilov enostavno na trgu delovne sile, je bilo treba poskrbeti za izobraževanje takšnih kadrov tako v smeri izobraževanja bodočih moči skozi ustrezen in dan šolski sistem, kakor tudi za izpopolnjevalno regeneracijsko izobraževanje obstoječih sposobnih kadrov.
Ob tem vprašanju in stanju, kakršno je v našem podjetju danes, bi skoraj lahko citirali N. Poundrouxa oziroma D. Gorupd-ča, da se nahajamo v tisti fazi razvoja, ko ne znamo izkoristiti možnosti novih kapacitet in tehnologije. Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov pa prihajamo do Parkisonovega pojava, satirične diagnoze podjetja, ko so na posameznih dovolj ključnih položajih nestrokovni in nesposobni! ljudje, zaradi česar se odnosi med ljudmi zaradi »Ad hoc« rešitev! ali nerešitev zaostrujejo, spreminjajo in vodijo do zmanjšanja učinkovitosti v celotnem poslovanju.
V času, ko različne šole dajejo vse več in več diplomirancev različnih stopenj, različnih profilov, ki so dovolj prilagodljivi tudi naši stroki, moramo mi zaposlovati oziroma se zadovoljevati s polovičnimi rešitvami.
Na mestih, ki bi potrebovala II. stopnjo, postavimo tehnika, na mesto tehnika pa kvalificirane, če ne priučene delavce. Imamo srečo, da je baza, to je temeljna proizvodna dejavnost, še dovolj na gosto posejana z dobrimi operativnimi delavci, ki znajo delati. To nas rešuje, vendar je vprašanje koliko časa.
Zanimivo bi bilo preleteti statistiko zaposlenih v našem podjetju za nekaj let nazaj in primerjati, kaj smo z novimi kapacitetami pridobili na kadrih posameznih profilov. Primerjati znanja na posameznih ključnih delovnih mestih in dokumentirati ali gremo v devalvacijo kadrov ali ne.
Devš
V spomin
VEVČE, APRIL — V petek 31. 3. je umrl naš delovni tovariš Anton Mlakar dan za njim pa Jože Gale.
Jakob Mlakar, roj. 17. 3. 1936 je začel Z delom v Papirnici Vevče 2. 11. 1960 na delovnem mestu priprav-ljalec hipoklorita v bivši belilnici celuloze. Kasneje je opravljal več delovnih
Jakob Mlakar
nalog kot klej ar, nanosilec, pripravlj alec lepil in polnil ter nazadnje kot pomočnik mlinarja papirne snovi.
Jože Gale, roj. 18. 1. 1940, pa je začel pri nas z delom 12. 7. 1960 kot pomočnik mlinarja, vnašalec in nazadnje mlinar.
Jože Gale
Kot da bi se usoda hotela poigrati, sta oba zečela istega leta in v razdobju dveh dni letošnjega leta preminula. Za oba velja isto skupno, žalostno slovo. Bila sta nadvse marljiva, dostojna in poštena tovariša. Dela nista nikdar odklanjala, čeprav je bilo v začetku dokaj težko zaradi še zaostale tehnične opremljenosti. Pripravljena sta bila delati več kot sta zmogla.
Duhovna	nesreča	pri
prvem in fizična pri drugem je doma prekinila njuno življenje. Z njima je kolektiv izgubil dva dobra tovariša pri delu in v družbi, tako da bo le težko najti pravo nadomestilo.
Njun odnos do dela in njuno tovarištvo bo ostalo vsem sodelavcem v dobrem spominu.
Intergrafika 78 - pomen, namen in učinek našega nastopa na sejmu
VEVČE, APRIL — V dneh od 14.—18. marca je bila na prostoru zagrebškega velesejma 4. mednarodna razstava grafične industrije in industrije papirja INTERGRAFIKA 78. Prva taka specializirana prireditev je bila v jeseni leta 1970 in zaradi takratnega izrednega uspeha je to odslej redna manifestacija dosežkov grafične in papirne industrije, ki je vsako tretje leto v skladu z ostalimi mednarodnimi prireditvami.
Na razstavni površini 30.000 m2 je preko 300 razstavljavcev iz 17 dežel prikazalo svoje naj novejše proizvodne dosežke na področju grafične in papirne industrije. Sodelovale so naslednje države: Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Francija, Italija, Nizozemska, Norveška, Zvezna republika Nemčija, Demokratična republika Nemčija, Sovjetska zveza, Švedska, Švica, Velika Britanija, Japonska, Združene države Amerike in seveda Jugoslavija.
Razstavljeno je bilo prek 8000 proizvodov, od tega več kot tretjino jugoslovanske proizvodnje, od strojev in naprav za papirno-in grafično industrijo, pa do pomožnih materialov za ti dve panogi. Vidno mesto pa so seveda zavzemali izdelki teh dveh industrij.
Od številnih jugoslovanskih proizvajalcev celuloze, papirja, kartona in lepenke, predelovalne industrije papirja kot tudi proizvajalci surovin in opreme -za grafično industrijo in industrijo papirja so se vabilu prirediteljev med drugimi odzvali naslednji proizvajalci: AVALA —• Beograd, AERO —- Celje, CONTAL — Ljubljana, CINKARNA — Celje, CROMOS — Beograd, JUGOPA-PIR — Beograd, LITO KARTON — Osijek, GRAFIKA — Zagreb, HERMES — Ljubljana, ISTRA-GRAFIKA — Rovinj, MATROZ Sremska Mitroviča, PAPIR — Zagreb, TEHNOSERVIS — Beograd in seveda Združena podjetja slovenske papirne industrije »Slovenija papir«: Kartonažna tovarna Ljubljana, Papirografika Ljubljana, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja RADEČE, TOZD MUFLON Radeče, Tovarna lepenke Ceršak, Sladkogorska Sladki vrh, Tovarna lepenke Prevalje, Rudnik Kaolina ČRNA, Tovarna celuloze in papirja »Dju-ro Salaj« Krško, Papirnica Verče.
V okviru mednarodnega sejma INTERGRAFIKA 78 je bil organiziran tudi 4. strokovni simpozij, na katerem so se srečali s svojimi deli in dosežki strokovnjaki iz proizvodnje, znanstveniki in strokovnjaki izobraževalnih institucij za grafično in papirno industrijo.
Lahko rečemo, da je bil obisk INTERGRAFIKE 78 nad pričakovanji, saj je bilo po še nepopolnih podatkih več kot 100.000 obiskovalcev, kar je za tako specializirano prireditev kar precej.
Če sedaj analiziramo našo udeležbo na sejmu INTERGRAFIKA 78 s stališča namena, ki mu je bil ta nastop in udeležba namenjena, potem je bila uspešna. Če pa bi ga hotel ocenjevati s prodajnega stališča pa lahko rečemo, da nismo zadovoljni.
Vevčam se namreč ni bilo potrebno udeležiti te specializirane prireditve zaradi začetnega seznanjanja trga s svojimi proizvodi. Udeležba je bila potrebna predvsem iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so bili na sejmu prisotni skoraj vsi domači proizvajalci papirja kakor tudi nekateri iz tujine in je bila naša navzočnost potrebna že zaradi konkurence, čeprav seveda naš nastop ni bil usmerjen v to smer. Drugi večji in močnejši razlog pa je bil v tem, da je ta sejem prvenstveno namenjen nastopu grafičarjev. Ti pa so že naši sedanji ali potencialni odjemalci in potrošniki in zaradi njih je bila naša navzočnost potrebna, saj k sreči v tej panogi še nekaj pomenimo.
Z vsemi našimi kupci in potrošniki imamo tesne in dobre poslovne stike tudi brez tovrstnih prireditev, vendar pa je sejem priložnost, kjer se proizvajalec in
prodajalec ter kupec in potrošnik srečata v specifičnem sejemsko-poslovnem odnosu. Tokrat nismo imeli namena sklepati obsežnejših prodajnih in nabavnih poslov. Želeli smo le preveriti in analizirati naše trenutno mesto na jugoslovanskem trgu. Za nas je to pomembnejše, ker je preteklo komaj dobro leto kar smo plasirali prve papirje iz novega
V.	papirnega stroja. Ne glede na to, da je velika večina kupcev in potrošnikov naših papirjev dobro seznanjena s kvaliteto naših izdelkov, je bilo potrebno posredovati nešteto informacij tako tehnično-tehnološko kot čisto komercialne narave.
Tretji dan sejma je bil s tem namenom organiziran strokovni seminar za potrošnike specialnih tankih embalažnih papirjev. Mišljeni so predvsem kromo papirji nižjih gramatur, kakor tudi druge specialne vrste papirjev, ki so namenjene nadaljnji obdelavi v smislu njihove uporabnosti za enostavnejša ali zahtevnejša pakiranja sodobnega trga. Udeležba in zanimanje je pokazalo, da je za te vrste papirjev veliko zanimanje, saj je sodobno pakiranje pri nas šele v začetku razvoja. Raziskava trga v tej smeri nam omogoča razvoj takšnih papirjev v doglednem času, ko naj bi zmogljivost novega stroja dosegJ la optimum in bi nam ob proizvodnji sedanjega proizvodnega programa preostala še kapaciteta za proizvodnjo nekaterih teh papirjev. Postopoma opuščamo proizvodnjo enostavnejših papirjev in prehajamo na proizvodnjo boljših vrst, zahtevnejših in v zadnjih letih vse več oplemenitenih. V tej smeri bomo zasledovali razvoj še naprej, smo razložili našim kupcem in potrošnikom.
Če rezimiramo ta prvi in osnovni namen našega nastopa na tej prireditvi lahko zaključimo, da je bil uspešen. Ta namen je bil: prisotnost, seznanjanje s proizvodnim programom in možnostmi, nakazovanje nadaljnjega razvoja Vevč, trenutno stanje in teh-nološko-tehnične možnosti.
Drugi, konkretnejši del, pa je bil čisto operativni del prodaje. Ta namen je vsem prisotnim odvzel največ časa in nas je do one ‘ moglosti izčrpaval iz dneva v dan. Vsak dan smo se namreš srečali s 30 do 50 kupci ali potrošniki, ki so hoteli imeti konkretne odgovore na mnoga vprašanja. Predvsem so se ta vprašanja nanašala na možnosti dobav posameznih količin in vrst pap r-jev, ki so bile že naročene ali so jih želeli naročiti. Ker tudi naša veletrgovina in grafičarji niso najbolje organizirani na področju plansko-programskega dela, to niso bila povpraševanja na osnovi dolgoročnih, letnih niti kvar-talnih potreb, temveč le povpra-*
Sevanja trenutnih potreb. Našit potrošniki oziroma kupci želijo celo paleto kvalitet in vrst papirjev, katerih zaradi različnosti in malih količin največkrat ne bi mogli uvrstiti v proizvodni program. Takšen pristop je posledica naše »do včerajšnje« proizvodnje, ki ni bila zmožna vel.iko-serijske proizvodnje, ki je bila naročniška in ne masovna. Do včeraj namreč tudi ni bilo možno pričakovati, da bi dobavili enemu kupcu npr. 100 ali več ton ene vrste papirja v času enega meseca. Ker smo bili razprodani po sovlagatelj skih pogodbah, smo namreč pogodbenm odjemalcem morali zagotoviti skoraj celotni proizvodni asortiman v omejenih količinah vsakemu, v relativno kratkem času enega programskega ciklusa. Takšen način proizvodnje in seveda prodaje je ustrezal našim potrošnikom ravno v toliki meri, kot so kritizirali.
Pri sedanjem načinu proizvodnje, ko naj bi ob pričakovani količini papirjev, predvsem mislim na V. papirni stroj, proizvajali manj po naročilih in več na zalogo, naj bi imeli na zalogi — če ne mi pa grosisti —• vedno določene količine papirjev standardnih vrst, gramatur i,n formatov. To pa se nam je ob izpadih proizvodnje v zadnjem času izjalovilo. Ob pričakovani proizvodnji smo namreč ravno za mesec marec sprejeli naročila, katera pa sedaj ne moremo v rokih izdoba-viti. Vsi v delovni organizaciji se moramo zavedati, da proizvodnja enega dneva na V. PS pomeni realizacijo naročil do 20 kupcev. Vsak dan izpada proizvodnje pomeni zamujen rok za teh dvajset kupcev, zaradi te zamude pa tudi premaknjen rok za vse tiste, ki bi jim morale dobave slediti naslednje dni. Tako nastane krog urgenc in reklamacij, katerim včasih zaposleni v prodaji nismo več kos.
V teh dneh smo bili tako izpostavljeni ostri kritiki naših kupcev, saj jim namreč zaradi ne-sigumosti proizvodnje v tem času na V. PS ni bilo mogoče zagotoviti sigurnega dobavnega roka. Kot nalašč smo namreč dobivali iz Vevč vsak dan drugačne informacije o stanju in proizvodnem programu. Nasproti tistim, ki smo jim te spreminjajoče informacije posredovali, se verjetno nismo predstavili kot predstavniki dobro organizirane tovarne, da ne rečem, da smo se smešili.
Če ne štejemo teh spodrsljajev, bi bili lahko zadovoljni vsaj zato, ker je povpraševanje po naših papirjih že preseglo našo dosedanjo ponudbo. Izkazalo se je, da so se papirji, proizvedeni na V. PS, že uveljavili na trgu. Po začetnih težavah nezaupanja v nove kvalitete, kateremu je botrovalo tud: močno nihanje kvalitete papirjev, je trg te papirje sprejel in njihova uporaba je iz dneva v dan večja.
Ob tem pa ne smemo mimo tega, da so pripombe na dosedanjo kvaliteto proporcionalne količin-
Intergrafika 78 — pogovor s kupci
Ob razstavnem prostoru Papirnice Vevče na Intergrafiki 78 v Zagrebu
skemu povpraševanju. Te pripombe postajajo vse konkretnejše in preclznejše, kar je znak, da kupci oziroma potrošniki papir sicer sprejemajo in trošijo, vendar zaradi tega ne morejo mimo različnih napak, ki jih naši papirji iz velikoserijske industrijske proizvodnje že imajo. Papirnici Vevče v celoti, posebno še zaposlenim na V. PS bi naredil levjo uslugo, če bi zamolčal bistvene pripombe, ki so nam jih posredovali potrošniki naših papirjev. Vse bi lahko strnil v tri osnovne skupine in sicer:
1.	Enakomernosti v kvalitet: papirjev:
— od izdelave do izdelave se pojavljajo nihanja v osnovni kvaliteti papirjev. To so nihanja v strukturi vlaknin in njihovi obdelavi, vsebnosti pepela, formiranju lista, stopnji površinske obdelave tako pri nepremazanih ko! pri premazanih papirjih ter temu primerno ponašanje v smislu dimenzionalne stabilnosti, kvalitete tiska in iztiska, sprejemanju barv in drugo.
— Belina papirjev niha od izdelave do izdelave kakor tudi znotraj ene izdelave. Še vedno so pripombe, da so naši premazani papirji prenizke beline za jugoslovanski okus. Pod nihanje beline so mišljene tudi nianse v belinah.
— Odstopanje močno izven toleranc v debelinah — voluminoz-nostih naših papirjev. Pri tem zdaj ni pomembno ali je to odstopanje le od izdelave do izdelave ali znotraj le-teh, kakor tudi ne, ali je to posledica nihanja ploščinske teže ali nihanja debelin ne glede na stopnjo glajenja.
— Prevelika nihanja v gladko-stih ali hrapavostih, če gre za strojno gladke papirje. Pripombe) so tako na stopnjo gladkosti kot na sijajnost ne glede na stopnjo površinske obdelave.
— Relativne vlage so pri večini papirjev še vedno prenizke ali nihajo od izdelave do izdelave ali tudi znotraj ene izdelave.
— Pri papirjih za predelavo so mehanične lastnosti bistveno slabše od sedanjih kvalitet poznanih pod 3T.
2.	Nepravilnosti in nedoslednosti v dodelavi papirjev:
—	na kvaliteto zvitkov so predvsem naslednje pripombe:	še
vedno se pojavlja slabo na vitje v smislu trdote po širini, premeri so si med seboj preveč različni kakor tudi po teži, preveč je v enem zvitku lepljenih mest in ta so večkrat slabo zalepljena in neoznačena, stročnice so slabe kvalitete in se notranja stena rada odvija ali trga, čepi so nepravilne dimenzije nasproti stročnici, leseni čepi so iz slabega lesa in imajo premajhen premer odprtine za izvlečenje, zavijanje zvitkov je slabe kvalitete, večkrat je lepilo tudi znotraj ovoja in pronica tudi na obodu na papir.
— Pri formalnih papirjih so pripombe na večkrat slab —• kosmat rez, neenakomerno rezanje — nihanje izven toleranc, štetje pol je večkrat netočno in največkrat manjka pol v paketih, preveč pomečkanih pol med dobrimi kakor tudi mnogo koncev.
— Pri zavijanju v pakete je spodnji in zgornji del pol večkrat izvlečen in pomečkan, zavihan in natrgan, ovojni papir je večkrat pregrob in pušča odtise na polah ali pa je (bel) preslabih mehaničnih jakosti in poči pri prvem dvigu paketa. Paketi so slabo zaviti in zalepljeni in se radi odpirajo.
— Pakiranje v palete je večkrat neestetsko, površno tako pri signiranju kot etiketiranju, palete pridejo do kupca izkrivljene in zaradi uhajanja paketov iz ravnine so le ti na robovih poškodovani med transportom.
— Lesene palete so slabe kvalitete, predvsem noge odletijo že pri natovarjanju, transportu in razkladanju.
3.	Nespoštovanje dobavnih dogovorov:
—	veliko pripomb na nepravočasne dobave ali nepravočasne informacije o spremembi roka dobave.
— Pripombe na količino dobav, pri čemer je mišljena predvsem količina papirjev izrednih kvalitet ali formatov. Dobavljamo naj-
(Nadaljevanje na 9. strani)
Sodelovali smo na sejmu Alpe-Adria
VEVČE, APRIL — Letošnji mednarodni sejem Alpe-Adria je bil Pod kupolo Gospodarskega razstavišča že sedemnajsti po vrsti in priča 0 širokem poslovnem sodelovanju gospodarstev Italije, Madžarske, Avstrije in Jugoslavije. Odprt je bil od 14. do 19. marca. Svoje izdelke ie razstavljalo 526 podjetij in delovnih organizacij iz 15 držav; med njimi je bila zastopana tudi naša delovna organizacija z izdelki TOZD VETA.
Stiki med gospodarstvi obmejnih področij, ki odpiraj o vrata za krepitev ekonomske moči pripadnikov naših narodnostnih skupnosti v Italiji, Avrstriji in Madžarski ter napor pri poglabljanju odnosov s sosednjimi deželami, so dali sejmu tudi ime Alpe-Adria. Sodelovanje in odnosi, ki smo jih vzpostavili na obmejnem področju, krepijo tudi dobre sosedske vezi, v katere se vključujejo gospodarske organizacije z obeh strani meja. V naj-večji meri so na sejmu zastopana Podjetja iz tistih mest sosednjih držav, ki so pobratena z Ljubljano.
Specializirana sejemska prireditev Alpe-Adria je v resnici mesto, kjer se manifestira predvsem sodelovanje, kjer je moč oceniti dosedanje sodelovanje in kjer se lahko spremljajo tudi dosežki v razvoju vsake dežele posamič in vseh skupaj, tudi vsake sodelujoče organizacije. Na tem prostoru lahko neposredno zainteresirani uveljavljajo svoje poglede za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in se zanj tudi dogovorijo. Tu je moč izmeriti, kaj smo storili doslej Pri pospeševanju sodelovanja, kjer smo ta trenutek v svojih gospodarskih prizadevanjih in dosežkih. Razvoj takega gospodarskega sodelovanja je tudi pot k uspešnejšemu obvladovanju težav, ki se vsakodnevno porajajo v gospodarskih organizacijah.
Za razstavni prostor in zastopanje Papirnice Vevče sta bila na sejmu polno angažirana tov. Vrečko Lado in tov. Potočnik Niko. Povedala sta, da naša delovna organizacija na tem sejmu ni nameravala sodelovati, ker smatramo, da smo v Sloveniji s tapetami naše izdelave že dokaj poznani, kar se vidi tudi na demon-
Intergrafika 78
(Nadaljevanje z 8. strani)
prej večji del, nato pa po daljšem času še ostanek. Celo po mesecu dni dobi kupec še kakšno zapoznelo paleto. Še huje pa je kadar enostavno papirja ni dovolj izdelanega ali zrezanega.
—• Mnogo je bilo tudi pripomb na način dobave glede prevoza ali prevoznih tarif, kar je predvsem stvar nas v prodaji in špediter j ev.
stracijah lepljenja tapet, ki jih izvajamo po Sloveniji. Vendar pa smo zaradi nastopa proizvajalca tapet TANA iz Pazinke smatrali za nujno, da sodelujemo tudi mi in to predvsem z vidika propagandne aktivnosti tovarne Pazinka, ki je na območju Slovenije precej večja od naše.
Sodelovali smo v okviru razstave NAREDI SAM v hali C in glede na to, da je imela Pazinka najavljene demonstracije tapet, smo mi mislili posvetiti več pozornosti pripravi zidu in odstranjevanja tapet. Na samem sejmu pa Pazinka ni imela demonstratorja, tako da so naši polagalci potem demonstrirali tudi lepljenje tapet in dajali tudi vse druge informacije obiskovalcem.
predstavljati svoje proizvode in to organizirati na način, da druga' dela v tovarni ne bi bila motena.
Žalostna je ugotovitev, da nas prekašajo na našem slovenskem območju druge konkurenčne fir-, me, na ostalem jugoslovanskem trgu pa nas skorajda ni. Lahke tudi trdimo, da je kvaliteta demonstracij ostalih firm zelo na nizkem nivoju, kar prav gotovo ni v prid prepričevanju ljudi, ki se odločajo za ureditev stanovanj s tapetami.
Razstavni prostor Papirnice-Vevče na sejmu je bil urejen popolnoma v lastni režiji; tu gre predvsem zahvala mizarski delavnici, elektro delavnici in oddelku tapet. S tem so se stroški bistveno zmanjšali.
Prav tako je bilo tudi na razstavnem prostoru v Zagrebu, kjer je bil aprila spomladanska sejem, razstavni prostor Papirnice Vevče pripravljen in izdelan v lastni režiji z istimi sodelavci kot v Ljubljani.
Pogodb se na sejmu normalno sklepa malo, pač pa so sejmi
Polagalec tapet Andrej Jančar je imel na sejmu Alpe-Adria celo dopoldne veliko dela z demonstriranjem in dajanjem nasvetov (Foto:
V. V.)
(TANA kljub najavitvi ni imela demonstracij).
Kljub temu, da lahko smatramo predstavitev naših tapet na sejmu bolj uspešno od Pazinke, pa lahko istočasno ugotavljamo, da je ta tovarna v Sloveniji bolj aktivna, saj je imela v tem kratkem času po sejmu v Ljubljani in Kamniku demonstracije lepljenja v Metalkinih trgovinah'; Dejansko je ta oblika propagande ena naj cenejših in naj učinkovitejših, žal pa pri nas ne razpolagamo s kadrom, ki bi to izvajal. Tako je na žalost vsako izvajanje demonstracij povezano s težavami v proizvodnji. Resnične« bi se morali dejansko dogovoriti! o tem, na kakšen način, hočemo
namenjeni za kontakte s kupci, za pridobivanje novih kupcev in za obveščanje širše javnosti o novih proizvodih. Lep dokaz za to je izvoz naših tapet v Madžarsko za kar je bil kontakt vzpostavljen na spomladanskem velesejmu v Zagrebu v preteklem letu in ta posel je sedaj v teku, Kot sta nam povedala Ladko in Niko.
Če se na koncu zopet povrnem na sejem Alpe-Adria lahko po« vem, da je bil letošnji ocenjen kot najkvalitetnejši do sedaj, kar je posledica osimskih sporazumov in tudi povečane aktivnosti med« seboj ne menjave Jugoslavije z Avstrijo.
V. B.
Rezime tega bi bil, da veliko" Povpraševanje po naših papirjih še ni znak, da smo preboleli že Vse težave tako objektivnega kot subjektivnega značaja. Ob borbi na trgu smo uspeli s plasmajem uaMh papirjev tudi zahvaljujoč dosedanjemu renomeju Vevč. Tega pa si nikakor ne smemo zapraviti s slabim delom in napakami, ki so dostikrat samo posledica nesistematičnega dela na vseh področjih, kakor tudi osnovnošolskih napak, ki smo jih v zgodovini Vevč že tolikokrat prebrodili.
. Očitki slabe organiziranosti in informiranosti pri prodajnem uelu, ceste menjave proizvodnega Programa po že dogovorjenih ter-rninih, zamujanja rokov, nedoslednosti v dobavah itd. so težiti jn veliko truda bo potrebno, da bomo vso našo dejavnost spraviti na ustalj en, konsolidiran in sinhroniziran sistem dela. Časa nam za to ne ostaja prav dosti. Reno-rne> ki smo si ga ustvarjali dolga ieta, lahko zapravimo že v letošnjem letu.
Devš.
Plavalni tečaj na Vevčah
Kot vsako leto bo športna komisija tudi letos organizirala plavalne tečaje za odrasle iz naše DO. Vpisovali bomo neplavalce pa tudi tiste, ki se žele izpopolniti. Tečaji bodo meseca maja in junija v letnem kopališču Vevče. Vse informacije lahko dobite pri referentu za šport.
Pred nami je redna kopalna sezona. Za reden potek obratovanja bazena so potrebne tudi delovne moči. Vabimo mlajše upokojence, ki so voljni sodelovati in pomagati, da se zglasijo v pisarni Družbenega standarda.
S. A.

Z lanskoletnega pohoda »Po poteh tovarištva in spominov«. Na sliki: vevški papirničarji se zbirajo na Urhu
Za nami bo 33 devetih majev
VEVČE, MAREC — V rodno Ljubljano, v mesto herojev, v srce Slovenije so se pred 33 leti na dan devetega maja 1945 zlivale množice izmučenih borcev, ki so dolga leta trpljenja in bojev čakali na ta slovesni trenutek. Vedeli so, da bodo prišli. Za ta prihod pa je bilo treba mnogo junaštev in smrti. Tistega majskega dne je bilo vse to pozabljeno.
Oddaljene eksplozije in rafali so ponehavali. Hrup vojne se je spremenil v pesem in vrisk. Ne samo Ljubljana, cela Slovenija in vsa Evropa je zadihala v miru in slavju. Poteptan je bil velik nemški stroj. Začelo se je novo življenje. Začel se je čas dela, obnove, postavljanja novih oblik družbe na osnovi oblasti in sodelovanja delovnih množic. Vrednote tega časa nas danes spremljajo, čeprav se od zunaj še vmešavajo v naše notranje zadeve in našo družbo, ko našim rojakom onstran meja odrekajo narodnostne pravice in jih skušajo potujčiti. Spremlja nas pa tudi skrb za bodočnost, čeprav je naša sedanjost lepa in čista. Enotnost na-
rodov, samoupravni odnosi, in solidarnostna mednarodna aktivnost so garant za hitrejši razvoj in mirno sožitje.
Eno pa mora biti prisotno: Ne smemo pozabiti, kako okruten je sovražnik ljudske svobode in svobodnega dela. Vedno moramo biti pripravljeni na vsak negativen dogodek, ki bi imel za cilj oskruniti našo svobodo in neodvisnost. Nihče nam ne sme za-grajevati začrtane poti v novo družbo, v še boljšo bodočnost. Ko bomo proslavljali pretekle dogod« ke in slavnostne dni, bomo mislili na sedanjost in prihodnost. Prav je, da se tega zavadajo po« sebno mladi in izpovedujejo svojo odločnost proti vsakršnim poizkusom zavajanja. Z delom in znanjem je treba dokazati revolucionarnost, kakor so jo dokazali tisti, ki so se prve majske dni pred desetletji in več vračali v svoje domove k ženam, otrokom, k bratom in sestram.
To naj bi bila vsebina vseh naših svobodnih 33 let.
S. R.
Tudi na dopust že mislimo
VEVČE, APRIL — Kot vsa leta do sedaj, bo tudi letošnje leto preživelo večje število članov delovnega kolektiva z družinami del svojega dopusta v počitniškem domu Pineta v Novigradu.
Za letošnje leto v domu nismo smeli spreminjati kaj bistvenega, postorili smo le nekaj vzdrževalnih in takočih del. Za kuhinjo v domu so naši mizarji napravili novo kuhinjsko pohištvo. Sedaj je kuhinja prijetna, delo v njej pa bo, upajmo, lažje. Prepričani smo, da bodo tavarišice kuharice zelo vesele, kajti kuhinja je funkcionalno opremljena, urejen je prostor za pomivanje posode in tako bodo pogoji dela boljši, kot so bili pretekla leta.
Že nekaj let počitniška dom uspešno vodi tovariš Kolenc Rado. Tako bo tudi letošnje leto opravljal dela in naloge upravnika počitniškega doma. Verjetno bo nekaj personalnih sprememb v ku-
hinji in bifeju. Kljub temu upamo, da bomo z delom osebja zadovoljni, tako kot smo bili že nekaj let.
Cene bodo nekoliko višje kot v letu 1977, kar je posledica nenehnih podražitev, pa še vedno dostopne za vse, ki so se odločili za letovanje v Pineti.
člani delovnega kolektiva bodo letovali tudi v prikolicah. Prikolice bodo postavljene enako kot v letu 1977, v Rabcu, Loparju, Medulinu ali Premanturi. Seveda pa bomo v zvezi z namestitvijo in izbiro lokacije skušali upoštevati želje dopustnikov. Prikolice so lepo ohranjene, za kar lahko pohvalimo tiste, ki so v njih letovali v letu 1977.
Vsem članom delovnega kolektiva, ki bodo odšli na dopust v Pineto ali prikolico, želimo prijetno preživljanje dopustniških dni.
J. R.
V senci borov, kadar sonce le preveč pripeka. (Foto: D. P. — lansko
leto v Rabcu)
Program dela mladinske organizacije Papirnice Količevo
KOLIČEVO, MAREC — O
spremembah in reorganizaciji OO ZSMS smo že poročali, pa tudi o tem, da smo v Papirnici Količevo ustanovili dve OO ZSMS. Izvedeni sta bili ustanovni, volilni in programski konferenci.
Za predsednika OO ZSMS Vzdrževalne delavnice je bil izvoljen Repnik Matjaž, za predsednika OO ZSMS Papir-karton pa Grošelj Dušan. Izvoljeni sta bili tudi predsedstvi obeh osnovnih organizacij ter delegati za koordinacijski svet OO ZSMS Papirnice Količevo.
Delegati so naslednji:
iz vzdrževalnih delavnic: Repnik Matjaž, Glavinac Miro, Hafner Rajko, Pančur Bojan, Majhen Janez in Mav Viki;
iz proizvodnje Papir-karton pa: Dolenc Zvone, Cerar Bojan, La-zaročevič Stanojko, Črnivec Branka, Bizjak Mija, Grošelj Dušan.
Koordinacijski svet usklajuje delo obeh osnovnih organizacij in odloča o stvareh, ki so bistvene oz. se tičejo obeh osnovnih organizacij.
Smo tudi v fazi dogovarjanja, kakšno obliko vodstva naj bi koordinacijski svet imel. Ker pa gre le za usklajevanje, bi bilo najbolj realno, da bi sklicatelja sestankov bila oba predsednika, podpisovala pa naj bi tudi finančne listine.
Koordinacijski svet OO ZSMS Papirnice Količevo je imel tudi že prvo sejo, kjer smo sprejeli program dela ter finančni plan.
Program dela je sestavljen iz stalnih nalog, ki jih imajo komisije po posameznih področjih, ter iz programa dela po posameznih mesecih v letu.
STALNE NALOGE
I.	Komisija za idejnopolitično
delo
1.	Organizirati idejnopolitično izobraževanje skupaj z OO ZK
2.	Predlagati delovne mladince za sprejem v ZK
3.	Poživiti delo mladih komunistov v mladinskih vrstah
II.	Komisija za informiranje
1.	Stalno poročanje o delu OO ZSMS Papirnice Količevo preko oglasne deske
2.	Objava člankov o delu mladih v glasilih: Naše delo, Bilten in drugih glasilih
III.	Komisija za kulturne prireditve in šport
1.	Sodelovanje z osnovno organizacijo sindikata na tem področju
2.	Sodelovanje pri organizaciji športnih tekmovanj
3.	Sodelovanje pri pripravah kulturnih prireditev in proslav
IV.	Komisija za LO in DS ter MDA
1.	Sodelovanje pohodnih enot na raznih pohodih, ki jih organizira OK ZSMS Domžale
2.	Seznanjanje z načeli po-družbljanja LO in DS
3.	Organizacija vsaj dveh lokalnih delovnih akcij
4.	Sodelovanje na občinskih in republiških ter po možnosti tudi na kakšni zvezni delovni akciji.
Program dela po mesecih:
marec:
—	proslava ob 8. marcu
—	priprava in pomoč pri izvedbi delegatskih volitev
—• evidentiranje v delavske svete TOZD
—	organizirati in speljati programsko in volilno konferenco
—	sodelovanje na papirniških zimskih športnih igrah
—• evidentiranje v MDA
—	evidentiranje v organe OK ZSMS Domžale
april:
—	sodelovanje na pohodu na Oklo
—	evidentiranje v sindikalne skupine po TOZD
—	delovna akcija v Savudriji
—	okrogla miza — kako izvajamo zakon o združenem delu v Papirnici Količevo
—	priprava na mesec mladosti (športna tekmovanja: šah, kegljanje, streljanje)
maj:
—	udeležba na prvomajski budnici
—	pohod ob žici okupirane Ljubljane
—	sodelovanje v tednu mladosti pri OK ZSMS Domžale
—	delovna akcija — urejanje koče na Veliki planini
—• v sodelovanju z enim od društev v naši občini organizirati razstavo o njihovi dejavnosti
junij:
—	udeležba na MDA Peče 78
—	v sodelovanju z odborom za LO in DS v Papirnici Količevo pregledati spisek članov v enoti NZ in vključiti ostale mladince ter organizirati predavanje iz tega področja za vse delavce Papirnice Količevo
julij:
—	organizirati športna tekmovanja med TOZD
avgust:
—• tradicionalni pohod na Triglav
—	organizacija neke razstave september:
—	pregled in ocena dela vseh DPO
—	strokovna ekskurzija
—	športna srečanja z ekipami iz drugih delovnih organizacij
—■ sodelovanje pri športnih igrah papimičarjev
oktober:
—	po možnosti organizirati dramsko predstavo v delovni organizaciji
—	delovna akcija — urejanje okolice v tovarni
november:
—	organizirati proslavi ob 1. in
29.	novembru
december:
—	priprava na programsko konferenco, ki bo v januarju 1979
Do sedaj smo po programu izvedli že precej akcij. Sodelovali smo pri delegatskih volitvah, organizirali proslavo ob 8. marcu, izvedli evidentiranje v nove delavske svete po TOZD, evidentirali smo delegate za organe občinske konference ZSMS Domžale ter mladince za mladinske delovne akcije.
V prejšnjem tednu pa smo organizirali delovno akcijo v Savudriji, kjer že pripravljamo počitniški dom in okolico doma za letovanje v poletnih mesecih.
B. M.
Naročajte knjige Prešernove družbe!
Gledališka predstava domačih amaterjev
VEVČE, APRIL — Tradicija gledališkega amaterizma je na Vevčah in v okolici že zelo stara. Ta dejavnost je bila zelo pestra, posebno v naprednih društvih Svobod in Vzajemnosti pa tudi drugod. Po letu 1945 je v kraju delovalo SKUD »Jože Masovec«, kjer sta bili najmočnejša pevska in dramska sekcija pa tudi folklorna skupina ni dosti zaostajala. Dejavnost je na Vevčah počasi stagnirala in čez dobrih 10 let tudi zamrla.
Pred tremi ali štirimi leti pa smo lahko pozdravili novo dramsko skupino, ki je začela delovati v okviru KUD
Slape. Tu so se zbrali mladi fantje in dekleta in odrske deske so spet zaživele.
V petek, 31. 3. smo lahko v kulturnem domu na Vevčah pozdravili te amaterje, ko so nastopili s kmečko burko R. Walfrieda »Maksel« pod strokovnim vodstvom Vilija Goloba, vendar ne več pod imenom KUD Slape ampak pod imenom Dramska družina Papirnice Vevče.
Mladim amaterjem želimo pri njihovem bodočem delu veliko umetniškega uspeha.
S.	R.
Mlada dramska skupina
	HI F1 IMiZF ®		
m	Mm *%r ' Efl f; v	* H	Mili	#i
Večerja ob kmečki peči
Prizor s predstave
Čebelja lekarna
Nerazumna poraba zdravil, Predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otro-p1*1, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Naj-Prej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim toikrobi, le-te naj bi uničili (kot Povzročitelje najrazličnejših vne-™j)> prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov ^seh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih Posledicah teh, ne še tri desetletju starih zdravil so napotili mno-Se zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko oi bilo o antibiotikih ne duha ne
sluha.
-Poti do starih zdravil so razpone. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozor Posti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«.
Opozorila svetovno zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki So postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so spodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom.
Svetovno raziskovalno gibanje
, V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko m bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil več-■h del svoje veljave. S spoznanji, ?.a ie narava naj večji učitelj, da človek s trganem vezi s pretek-mstjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v P°moč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti, tn tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov poka-zali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovanj; V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje m zdravje ljudi. Kmalu je posta -m znano, da je cvetni prah naj-?.?y skoncentrirana hrana, kar j m poznamo, saj so v njem sno-Vl> ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, je biološki pospeševalec in da .krati zavira rast bakterij, plesni m virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom Proti virusom in bakterijam.
Uspehi domačih strokovnjakov
Raziskoval slovenskega mi-irobiološkega inštituta Bratko' mpič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček m propolis zavirata rast virusov. V Poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavi tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memoran-“a« iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: 1’Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, mnpak razen proti mikrobom de-oje tudi proti virusom. Vpraša-n?e Pa je, iz česa izvira ta anti-virusna aktivnost in kakšno j d razmerje med sestavo in vplivom
čebele na antivirusno dejavnost ...« Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost ...«
Poskusi razvozljali razmerje
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matične-
ga mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOM-PLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1:100.000.
Čebele niso zdravniki
O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizku-
sili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je naj večja moč naravne-
ga preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajna polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic.
Jože Vetrovec
Avtomatika (srbohrv.) Zagreb Delo in varnost (slov.) Ljubljana Olhydraulik und Pneumatik (nem.) Mainz
Osterreichische Papier Zeitung (nem.) Wien
Papir Trade Journal (angl.) New York
D as Papier (nem.) Darmstadt Pulp & Paper magazine Canada (angl.) Garden vale Pulp & Paper International (angl.)
San Francisco Paper (angl.) London TAPPI (angl.) New York Wochenblatt fiir Papierfabrikati-on (nem.) Biberach-Riss Werkstattstechnik (nem.) Berlin Zellstoff -und Papier (nem.) Wien Das Osterreichische Papiier (nem.) Wien
Bumažnaja promišlenost (rus.) Moskva
Paper TechnoIogy (angl.) London ATIP (franc.) Pariz Papier,	Carton & Cellulose
(franc.) Pariz
mi popestrili oddajo, pomagal jim je tudi TOF. Vsaka ekipa je prispevala tudi kulturno točko k programu (pevski zbor, pihalni orkester, pevec, recitator). Za spremljavo in vmesne akorde sta poskrbela ansambel ŠOK in Aleksander Mežek.
Ekipa in obenem tudi delovne organizacije so predstavili ter jih povezovali radijski komentatorji in sicer smo mi imeli Braneta Dimi troviča, Krščani Milana Krapeža, Radeč ani Dareta Miliča in Sladkogorčani naravno svojega Sašo Veronika.
Napovedovalka in povezovalka oddaje je bila Milanka Bavcon, režiser pa Grega Tozon. Glede na to, da je bila to prva oddaja te vrste, seveda ni šlo brez manjših »kiksov« s strani radij cev, to pa je oddajo še bolj popestrilo.
Po končanem kvizu je urednik oddaje Vili Vodopivec razglasil rezultate kviza:
ekipa iz Krškega je dobila 2 točki
ekipa iz Sladkega vrha tudi 2 točki
ekipa iz Radeč si je priborila 4 točke
in ekipa iz Vevč tudi 4 točke.
Kljub temu, da smo bili Vevčam dokončno obveščeni o sodelovanju na kvizru šele dva dni pred samim kvizom in da smo bili od vseh ekip z radijskim komentatorjem najslabše povezani, da o načinu in -smislu vprašanj pred začetkom nismo imeli pojma, smo se kljub temu kar dobro odrezali.
Kot simbolične nagrade za sodelovanje so vse ekipe prejele sliko na temo »papirna industrija v karikaturi«, ki so jih izdelali akademski slikarji na našem ročno izdelanem papirju.
Tako je minilo prvo SREČANJE, ki naj bi prineslo kanček človeške topline, pristnih medsebojnih odnosov in tudi veselja.
Vida Bartol
Nove knjige v strokovni knjižnici
1.	Keller, G.: Design. Zagreb
1975,	Sg.: PE-00371
2.	Radonjič, D.: Pospeševanje prodaje. Ljubljana 1977, Sg.: PE-00372
3.	Androjna, V.: Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana 1977, Sg.: PE-00373
4.	Dobrič, A.: Industrija u pri-vredi-privredna statistika. Zbirka O EP, Informator — Zagreb 1976, Sg.: IPK/OEP-00186
5.	Abramič, T.: Izgradnja informacijskih sistema uz prim jenu elektroničkih računala. Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1976, Sg.: IPK/OEP-00187
6.	Novak, M.: Razvojna politika. Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1976, Sg.: IPK/OEP-00188
7.	Vujkovič, T.: Ekonometrij-ske metode i tehnike. Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1976, Sg.: IPK/OEP-00189
8.	Korošic, M.: Cijene i strukturne promjene u privredi. Zbirka OEP, Informator — Zagreb
1976,	Sg.: IPK/OEP-00190
9.	Minichreiter, B.: Ispitivanje ponašanja potrošača primjenom stohastičkih procesa. Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1976, Sg.: IPK/OEP-00191
10.	Singer, V.: Interne cij ene u poslovnem sistemu. Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1976, Sg.: IPK/ OEP-00192
11.	Šefer, B.: Pri vredni razvoj Jugoslavije sedemdesetih godina. Zbirka OEP, Zagreb - Informator
1976,	Sg.: IPK/OEP-00193
12.	Uskladivanje tržišnih aktivnost. Zbirka OEP, Zagreb — Informator 1976, Sg.: IPK/OEP-00194
13.	Kobašič, A.: Organizacija i poslovanje OUR-a u ugostiteljst-vu. Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1977, Sg.: IPK/OEP-00195
14.	Prostorna ekonomika, Zbirka OEP, Zagreb — Informator
1977,	Sg.: IPK/OEP-00196
15.	Udruži vanj e rada i sredsta-va preko interne banke (zbornik ra-dova). Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1977, Sg.: IPK/OEP -00197
16.	Bulat, V.: Teorija organizacije. Zbirka OEP, Zagreb Informator 1977, Sg.: IPK/OEP-00198
17.	Novak, M.: Vrednovanjerada i raspodjela osobnlh dohoda-ka. Zbirka OEP, Informator — Zagreb 1977, Sg.: IPK/OEP-00199
18.	Turk, I.: Organizacija informacij skog sistema. Zbirka OEP, Zagreb — Informator 1977, Sg.: IPK/OEP-00200
19.	Gojanovič, J.: Ekonomika i organizacija proizvodnje. Zbirka OEP, Zagreb —- Informator 1977, Sg.: IPK/OEP-00201
20.	Korač, V.: Tehnologija vode za potrebe industrije. Beograd 1975, Sg.: TE-00147
21.	Opherden, A.: Zellstoff Papier, Leipzig 1976, Sg.: CP-00252
22.	Synthetic binders in paper coatings. Tappi monograph no. 37. New York 1975, Sg.: CP-00253
23.	Paper coating pigments. Tappi monograph no. 38. New York 1976, Sg.: CP-00254
24.	TAPPI — poročila s prilogami. New York 1976, Sg.: CP-00255
25.	: Ilič, V.: Zdravstveni od-goj. Zagreb 1974, Sg.: ME-00086
26.	Klinička onkologija, Beo-grad-Zagreb 1975, Sg.: ME-00087
27.	Tadžer, I.: O-pšta patološka fiziologija, Beograd-Zagreb 1976, Sg.: ME-00088
28.	Jovanovič, V.:	Uremija
(klinika _i lečenje dijalizama). Beograd-Zagreb 1976, Sg.: ME-00089
29.	Larousse: Medicinska enciklopedija. Beograd-Saraj evo 1976, Sg.: ME-00090
30.	Teodoro vic, J.: Gastroente-rologija. 'Beograd, Sg.: ME-00091
31.	Siuvin, M.: Fiksna proteti-ka, Zagreb 1975, Sg.: ME-00092
32.	Filipkowski, Stefan: Industrijska ergonomija. Niš 1974, Sg.: RA-00086
33.	Andolšek: Poliglotska poslovna korespondenca. Ljubljana 1976, RA-00087/1-6, RA-00088/1-6
34.	Hierarhija — mednarodna raziskava v industrijskih podjetjih. Ljubljana 1975, Sg.: RA-00089, RA-00090
35.	Boškovič, D.:	Inventivna
dejavnost v združenem delu.
VEVČE, MAREC — Če ste se v soboto, 24. februarja izjemoma enkrat usedli pred radijski sprejemnik (pri radijskem sporedu žvižga samo zvočnik, pri televizijskem pa v glavnem vsa publika — taiko pravi TOF), ste gotovo opazili, da je bil sobotni radijski program nekoliko spremenjen. RTV Ljubljana se je odločila za novo serijo oddaj v znamenju kviza in sicer so jo imenovali SREČANJE. V tej oddaji želijo predstaviti gospodarske organizacije različnih panog, začeli pa so s slovensko papirno industrijo. Tako smo se prvega »srečanja«, ki je bilo v dvorani novega delavskega doma v Krškem, udeležili tudi Vevčani, poleg Tovarne papirja iz Radeč, Sladkogorske iz Sladkega vrha in Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega kot gostitelj. Vsaka sodelujoča ekipa je štela tri člane; ekipo Vevč so zastopali: Predalič Mitja, Goršič Marko in Bartol Vida. Ekipe so odgovarjale na 5 zvrsti vprašanj (iz vsake kategorije vprašanj po eno vprašanje za ekipo):
Ljubljana 1976, RA-00091, RA-00092, RA-00093.
V strokovni knjižnici si lahko izposodite tudi naslednje domače in tuje strokovne revije:
Moderna organizacija (slov). Kranj
Nova proizvodnja (slov.) Ljubljana
Naše gospodarstvo (slov.) Maribor Produktivnost (srbohrv.) Beograd Ekonomska revija (slov.) Ljubljana
Elektrotehniški vestnik (slov.) Ljubljana
Strojniški vestnik (slov.) Ljubljana
Štaimpa i papir (srbohrv.) Zagreb Hemijska industrija (srbohrv.) Beograd
Kemija u industriji (srbohrv.) Zagreb
Teorija in praksa (slov.) Ljubljana
Življenje in tehnika (slov.) Ljubljana
»Srečanje«
1.	Vprašanje iz papirniške stroke torej strokovna vprašanja, ki jih je sešteval ing. Zdenko Ga-sperič, M je bil tudi član strokovne žirije.
2.	Vprašanja iz aktualne teme o samoupravljanju, ki jih je zastavljal predsednik strokovne žirije Pavle Jakopič.
3.	Vprašanja, ki so jih zastavljali gostje ekip o sebi; vsaka ekipa je namreč pripeljala s seboj tudi gosta iz radijske hiše.
4.	Vprašanja, ki so si jih tekmovalne ekipe zastavljale med seboj in
5.	Vprašanja, ki jih je sestavil član strokovne žirije Tone For-nezzi-TOF na temo papir.
Vprašanja so bila v zaprtih kuvertah in so jih ekipe žrebale po različnem vrstnem redu. Vsak pravilen odgovor je ekipi prinesel eno točko.
Gost, ki smo si ga mi izbrali, je bil Janez Hočevar-Rifle, Krščani so si izbrali pevko Marjetko Falk, Sladkogorčani dramaturga Toneta Partljiča in Radeča-ni opernega pevca Ladka Korošca. Vsi gostje so s svojimi točka-
10 let PD Vevče
-10 let PD Vevče -10 let
Dne 6. 3. 1978 je minilo 10 let, odkar je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Vevče. 10-letnico obstoja bodo vevški planinci proslavili dne 10. 6. 1978 pri brunarici na Trebeljevem, kjer bodo razvili prapor.
Društvo želi seznaniti člane kolektiva in ostale ljubitelje narave o delu društva v razdobju desetih let.
V tej številki podajamo kratko kroniko društva, iz katere je razvidna društvena aktivnost članov, obenem pa iz vsakega leta objavljamo vsaj po en najznačilnejši posnetek iz akcije, izleta, srečanja ali pa še kakšnega zraven. Smatramo, da ni lepšega, bolj poristnega in bolj zdravega razvedrila za ljudi vseh starosti, kot je življenje in delo v naravi. To pa kronika 10-letnega delovanja društva tudi potrjuje. V naslednji številki glasila pa bomo pobarali nekatere člane — starejše in mlajše, ki naj bi povedali o lastnem počutju v društvu, o odnosih med člani in mogoče dodali še kakšno veselo zgodbico iz izletov v naravi.
Udeleženci sedemdnevne delovne akcije pri gradnji koče na Veliki planini 1968
LETO 1970
članstvo 123 članov, 19 mladincev, 62 pionirjev, skupaj 204
Izletniški odsek je imel v programu več izletov.. Organiziral je samo enega v Karavanke na Roblekov dom (1757 m) pod Begunj-ščico dne 24. 8. 1968. Izleta se je udeležilo 27 članov. Ostale predvidene izlete je preprečilo slabo vreme in delno tudi usmerjenost k delu na Veliki planini.
LETO 1969
članstvo 109 članov, 14 mladincev in 69 pionirjev, skupaj 192 1 2
1.	19. 1. IS69 je bila koča na Veliki planini redno odprta. Kočo je dala Papirnica Vevče 26. 12. 1968 pogodbeno v upravljanje PD Vevče. V letu 1969 je v koči letovalo 195 oseb, ki so imele 557 nočitev.
Društvo je poleg rednega oskrbovanja koče na Veliki planini nabavilo smuči, sanke, ležalne stole, drva in topli pod za tla.
2.	Izletniški odsek je organiziral naslednje izlete:
1.	V planinski koči na Veliki planini je v letni in zimski sezoni letovalo 274 oseb, ki so imele 865 nočitev.
Društvo je poleg rednega oskrbovanja nabavilo drva, brisače, posodo, nove zavese in prevleke za dnevni prostor.
2.	Izletniški odsek je organiziral naslednje izlete:
10.	5. 1970 Zasavska gora
7. 6. 1970 Mala planina—Velika planina
12.	7. 1970 Snežnik
19.	7. 1970 Kokrško sedlo
30.	7. 1970 Plešivec (Uršlja gora)
15.—16. 8. 1970 Savica—Sedmera jezera—Krnsko jezero—Lepena—Vršič
4.—6. 9. 1970 Rudno polje—Triglav—Sedmera jezera—Komarča —Bohinj
19,—20. 9. 1970 Komna—Krn— Lepena—Vršič
3.	Smučarski odsek je organiziral 7-dnevni smučarski tečaj na Veliki planini katerega se je ude-
ležilo 14 tečajnikov. Organiziral je tudi smučarske izlete na Krvavec, Veliko planino in Vogel ter sodeloval na sindikalnih smučarskih tekmovanjih.
4. Mladinski odsek je organiziral izlet v Cerkno, bolnico Franjo in na Tavčarjevo domačijo na Visoko. Izleta se je udeležilo 45 mladincev in pionirjev. Na Osnovni šoli Polje so bila organizirana predavanja:
Na vrhu Snežnika leta 1970
a)	večer kratkih filmov o triglavskih poteh, o reševanju in Trisulu
b)	skozi Nepal in Mont Everest
c)	od Savinjskih Alp do Dolomitov
5.	Markacijski odsek kljub potrebam in izraženi želji PZ Slovenije po sodelovanju, še ni zaživel.
6.	Propagandni odsek ni deloval.
LETO 1971
članstvo 166 članov, 31 mladincev, 66 pionirjev, skupaj 263
1.	V planinski koči na Veliki planini je letovalo v letni in zimski sezoni 280 oseb, ki so imele 950 nočitev.
Društvo je poleg rednega oskrbovanja koče nabavilo nekaj drobnega inventarja, drva, prepleskali in obnovili smo rezervoar za vodo s posebno snovjo, ker kapnica ni bila čista.
2.	Izletniški odsek je organiziral naslednje izlete:
16.	5. 1971 Kum
6.	6. 1971 Gorjanci—Gospodična
20.	6. 1971 Češka koča
17.	—18. 7. 1971 Peca
7.	8. 1971 Kokrško sedlo-Gr.n-tavec
20.—22. 8. 1971 Komna—Km— Lepena—Vršič
12.	9. 1971 Nanos
26.	9. 1971 Mirna gora
3.	Smučarski odsek je v letu 1971 organiziral smučarski tečaj mladine na Veliki planini, smučarski tečaj odraslih na Veliki planini in smučarske izlete na Vehko planino, Kranjsko goro, Vogel in sodeloval na več sindikalnih smučarskih tekmovanjih.
4.	Mladinski odsek na Osnovni šoli Polje je organiziral izlet na Veliko planino. 22 mladincev in pionirjev je pri koči pomagalo žagati, nositi in zlagati drva za zimo. Na Osnovni šoli Polje je odsek imel predavanja »Favna in flora« in »Lepote naših gora«. PZS je organizirala tudi seminar za prosvetne delavce planince.
5 pionirjev je prejelo bronasti znak v akciji »Pionir-planinec« po zaslugi tov. Bobnarjeve, ki sc je vključila v delo pionirjev planincev na Osnovni šoli Polje.
5.	Propagandni odsek ni deloval.
6.	Markacijski odsek je dobil nekaj sugestij PZS, nismo pa znali izpeljati dela.
LETO 1972
članstvo 137 članov, 36 mladincev, 35 pionirjev, skupaj 208
1. V planinski koči na Veliki planini je letovalo v letni in zim-
ski sezoni 290 oseb, ki so imele 752 nočitev.
Društvo je poleg rednega vzdrževanja koče nabavilo posode, drva, namestili smo 4 garniture miz in klopi okoli koče.
2. Izletniški odsek je organiziral naslednje izlete:
28. 5. 1972 Limbarska gora— Miklavž
11.	6. 1972 Lisca
25.	6. 1972 Logarska dolina— Okrešelj—Kamn. sedlo—Kamniška Bistrica
30.	7. 1972 Blegoš—Stari vrh
31.	8. 1972 Kališe—Storžič
Proti Krnskem jezeru 21. 8. 1971
Pod Slivnico 1972
Pod Golico 27. 5. 1973
Delovna akcija na Veliki planini avgusta 1973
LETO 1968
članstvo 84 članov, 13 mladincev, 15 pionirjev, skupaj 112
Ustanovni občni zbor PD Vevče je bil 6. 3. 1968. Društvo je bilo registrirano pri Mestnem svetu Ljubljana — Upravi za upravno politične zadeve 27. 3. 1968.
Glavna dejavnost PD Vevče je bila v prvem letu delovanja posvečena delu pri koči na Veliki planini, ki jo je gradila Papirnica Vevče. Skupaj je bilo 10 akcij, katerih se je udeležilo preko 60 ljudi pretežno članov PD Vevče, ki so opravili čez 600 ur prostovoljnega dela.
9.	8. 1969 Žirovnica—Valvazorjev	dom—Pristava—Javorniški
rovt—Jesenice
30. 8,—1. 9. 1969 Rudno polje— Triglav—Sedmera jezera—Komna —Bohinj
14.	9. 1969 Lubnik
21.	9. 1939 Češka koča
12.	10. 1969 Ratitovec
3.	Smučarski odsek je organiziral v januarju 1969 smučarski tečaj na Veliki planini, katerega se je udeležilo 15 članov društva. Tečaj je uspel in naloga odseka je bila, da tečaje še organizira.
4.	Mladinski odsek je bil v letu 1969 organiziran v osnovni šoli Polje s 50 člani. Žal društvu ni uspelo dobiti na šoli vzgojitelja, ki bi delal v MO. MO je organiziral izlet na Veliko planino in predavanje o planinski flori na osnovni šoli Polje.
5.	Propagandni odsek je organiziral predavanje »Planinci so tudi gobarji« in »Orientacija na terenu«.
6.	Markacijski odsek ni deloval.
Smučarski tečaj na Veliki planini 1969
PD Vevče - 10 let PD Vevče - 10 let PD
Obolno 19. 5. 1974
V. planinski tabor MDO 18. 5. 1975 Govejek
Izlet v neznano — Sevnica 3. 10. 1976
8.	10. 1972 Slivnica
22.	10. 1972 BAZA 20 Kočevje
3.	Smučarski odsek je v letu 1972 organiziral smučarski tečaj gladine in posebej smučaski tečaj odraslih na Veliki planini, smučarske izlete na Krvavec, Vogel in Veliko planino in sodeloval na več sindikalnih smučarskih tekmovanjih. Uspela je tudi smučarska šola na Urhu.
4 Mladinski odsek — Ker je tov. Bobnarjeva na Osnovni šoli Polje odpovedala delovno razmerje, je delo MO zamrlo. Nekaj mladincev in pionirjev se je udeleževalo izletov skupaj s starši v okviru izletniške sekcije.
5.	Propagandni odsek ni deloval.
6.	Markacijski odsek ni deloval.
Ponovno na Triglavu leta 1973
leto 1973
članstvo 190 članov, 40 mladin-cev, 35 pionirjev, skupaj 265
1.	V planinski koči na Veliki Planini je letovalo v letni in zimski sezoni 269 oseb, ki so imele '02 nočitve.
Društvo je poleg rednega vzdrževanja koče nabavilo nekaj inventarja, drva in v delovni akciji članov PD prepleskalo kočo s sandohnom.
2.	Izletniški odsek je organiz".-ral naslednje izlete:
13.	5. 1973 Kopitnik—Gore
27.	5. 1973 Črni vrh—Španov vrh—pod Golico
10.	6. 1973 Čemšeniška planina ' Partizanski dom Vrhe
7.—8. 7. 1973 Valvazorjev dom
Stol—Zelenica
29. 7. 1973 Petrovo brdo—Pore-zen—bolnica Franja
19.-21. 8. 1973 Pokljuka—Tri-glav—Sedmera jezera—Komna— Bohinj
16. 9. 1973 Snežnik—Sviščaki
14.	10. 1973 Vojsko
Člana Krese Janez in Delibego-vtč Rašid sta v letu 1973 opravila »slovensko planinsko transverza-1°« pionir Jeriha Igor pa »kurirsko transverzalo«.
3.	Smučarski odsek je organiziral izlete dvakrat v Kranjsko go-r°, dvakrat na Vogel, člani so se udeležili tudi več sindikalnih smučarskih tekmovanj. Smučarski tečaj na Veliki planini ni bil organiziran zaradi slabih snežnih razmer. 32 članov se je udeležilo
»internega smučarskega tekmovanja PD Vevče« v Kranjski gori.
4.	Mladinski odsek v letu 1973 ni deloval aktivno, pa vendar so se mnogi mladinci in pionirji udeleževali planiških izletov izletniškega odseka.
5.	Propagandni odsek ni deloval.
6. Markacijski odsek ni deloval.
LETO 1974
članstvo 180 članov, 49 mladincev, 30 pionirjev, skupaj 259 1. V planinski koči na Veliki planini je v letni in zimski sezoni letovalo 275 oseb, ki so imele 645 nočitev.
Društvo je poleg rednih vzdrževalnih del koče nabavilo novo črpalko za vodo, nekaj drobnega inventarja, drva, copate, zgradilo kamin za pečenje jedi na žaru, uredilo predsobo in popravilo kamin v dnevni sobi.
2.	Izletniški odsek je organiziral naslednje izlete:
19.	5. 1974 Trebeljevo—Obolno —Pristava—Ivančna gorica
26.	5. 1974, Mengeška koča — planinski tabor MDO
9.	6. 1974 Bohinj—Uskovnica
7. 7. 1974 Podljubelj—Preval— Roblekov dom pod Begunj ščico
20.	—21. 7. 1974 Rogla—Ribniška koča—Partizanski vrh—Slovenj Gradec
25.	8. 1974 Soriška planina— Črna prst-—Bohinj
15.	9. 1974 Kriška gora
3.	Smučarski odsek je začel v letu 1974 delovati v okviru izletniškega odseka. Nezadostne snežne razmere niso dopuščale, da b’ bili vsi načrti izpeljani do konca. Organiziran je bil samo izlet na Vršič, kjer so smučarji smučali na plazu pod Prisojnikom, ostali pa hodili. Veliko prostovoljnega dela pa so smučarji planinci mlajši in starejši vložili v delo pri gradnji vlečnice Trebeljevo.
4.	Mladinski odsek je v letu 1974 organiziral naslednje izlete:
16.	6. 1974 Dražgoše—Ratitovec
28.	7. 1974 Okrešelj—Kamniško
sedlo
22. 9. 1974, Nanos—Predjama
Štirje mladinci so se udeležili tečaja markacistov v Kamniški Bistrici. Samoiniciativno pa so pod vodstvom Brenčič Staneta marki-, rali pot na Orle.
5.	Propagandni odsek je organiziral predavanje z diapozitivi »Vzpon na PIK Komunizma« na občnem zboru 16. 12. 1974.
6.	Markacijski odsek je pod vodstvom dolgoletnega planinca-tov. Hama in po nalogah PZS markiral del »Ljubljanske mladinske poti« (Smrečje, Polhov Gradec, Polhograjska grmada, Sentlov-renc in Polhograjska gora). Markiranje je bilo izvršeno 15.—16.
5.	1974 in 4. 6. 1974.
LETO 1975
članstvo 169 članov, 45 mladincev, 26 pionirjev, skupaj 240
1.	V planinski koči na Veliki planini je v letni in zimski sezoni letovalo 24-2 oseb, ki so imele 656 nočitev.
Društvo je poleg rednega vzdrževanja koče nabavilo za kočo drva, posodo, nov sesalec za prah. nove zavese in prevleke za dnevno sobo, temeljito popravilo kavč v dnevni sobi in položilo tapete v kuhinji.
2.	Izletniški odsek je organiziral naslednje Izlete:
9. 3. 1975 Trebeljevo—Polževo —Višnja gora
27.	4. 1975 Slavnik
18.	5. 1975 Govejek — planinski tabor MDO
1. 6. 1975 Valvazorjev dom— Pristava—Javorniški rovt
15.	6. 1975 Laško—Šmohor—Kal —Mrzlica—Hrastnik
4.	8. 1975 Mala planina—Velika planina
5.	10. 1975 Zasavska gora
13.	12. 1975 Janče
3.	Smučarsko izletniški odšel'
zaradi neugodnih snežnih razmer kljub zastavljenemu programu ni mogel delovati. Člani PD so prostovoljno pomagali pri zaključnih delih vlečnice Trebeljevo.
4i. Mladinski odsek v letu 1975 ni imel izletov, le tov. Brenčič se je udeležil seminarja in zbora vodnikov na Rudnem polju. Žal je sredi leta moral na odsluženje vojaškega roka in delo je zamrlo
5.	Propagandni odsek je organiziral 4. 2. 1975 predavanje Petra Ščetinina »O jugoslovanski himalajski odpravi na Kangbačen«
6.	Markacijski odsek je pod vodstvom tov. Franca Pavlina in ostalih članov PD redno oskrboval naš del »ljubljanske mladinske poti« in sicer 26. 5. 1975, 17. 6.. 1975, 13. 12. 1975 in 2.7. 12. 1975. Vsa poročila so bila oddana PZS.
Društvo je z dotacijo podprlo PD Zagorje za pogorelo kočo na Zasavski gori in PD Jesenice za porušeno kočo na Vršiču.
LETO 1976
članstvo 173 članov, 79 mladincev, 59 pionirjev, skupaj 311
1.	V planinski koči na Veliki planini jev letni in zimski sezoni letovalo 252 oseb, ki so imele 723 nočitev.
Društvo je poleg rednega vzdrževanja koče nabavilo nov hladilnik, kurjavo, kuhinjski pribor in posodo, izvršilo popravilo štedilnika, stranišča in vodne črpalke.
2.	Izletniški odsek je organiziral naslednje izlete:
21.	2. 1976 pohod na Stol
7.	3. 1976 Vremščica—Škocjanske jame—Trojica
4.	4. 1976 Lubnik
2,	5. 197® Kum
16.	5. 1976 Gorjuša —- planinski tabor
22.	5. 1976 Janče — proslava II., grupe odredov
31. 5. 1976 Golica
13.	6. 1976 Goropeke
27. 6. 1976 Pekel pri Borovnici
11.	7. 1976 Raduha
19,—23. 7. 1976 Pohorje
8.	8. 1976 Porezen
22.-24. 8. 1976 Triglav
12.	9. 1976 Kal — dan slov. planincev
3.	K). 1976 v neznano
21.	11. 1976 v Slov. Benečijo (1 udeleženec)
3.	Smučarsko izletniški odsek zaradi neugodnih snežnih razmer ni izvedel nobenega izleta.
4.	Mladinski odsek je z vključitvijo taborniške organizacijo »Pugled« Vevče zaživel. Organizirani so bili naslednji izleti:
10.	4. 1976 Ravne (Prežihovina)
22.	5. 1976 Janče — zbor II. grupe odredov
22.	8. 1976 Triglav
23.	10. 1976 Pohorje
5.	12. 1976 Kum
26.	12. 1976 Kranjska gora (smučanje)
5.	Propagandni odsek je organiziral naslednja predavanja:
6.	2. 1976 »Od Maribora do Karavank« (Skerbinek)
7.	4. 1976 »Makalu« (Belak)
Izlet v neznano 9. 10. 1977
VII. planinski tabor Trebeljevo 15. 5. 1977
Črna prst 10. 7. 1977
Vevče -10 let PD Vevče -10 let PD Vevče
3. 11. 1976 »Kavkaz« (Skerbinek)
6. Markacijski odsek je redno oskrboval naš del »ljubljanske mladinske planinske poti« in sicer 15. 5. 1976, 24. 10. 1976 in 19. 12. 1976.
LETO 1977
članstvo 156 članov, 68 mladincev, 73 pionirjev, skupaj 297
1. V planinski koči na Veliki planini je v zimski in letni sezoni letovalo 254, oseb, ki so imele 847 nočitev.
Društvo je poleg rednega oskrbovanja koče nabavilo nove odeje, črpalko za vodo, kurjavo, po-
sodo in čistila in organiziralo delovno akcijo v in v okolici koče. Delovne akcije se je udeležilo precejšnje število članov PD Vevče in Papirnice Vevče.
2. Izletniški odsek je organiziral naslednje izlete:
19. 2. 1977 pohod na Stol
24.	4. 1977 Dobeno—Rašica 15. 5. 1977 Trebeljevo — VII. planinski tabor
28.	5. 1977 Janče — proslava II. grupe odredov
29.	5. 1977 Boč
12. 6. 1977 Kočevje—koča pri Jelenovem studencu 24.-25. 6. 1977 Pohorje 1.—8. 7. 1977 Durmitor
9.—10. 7. 1977 Razor planina— Vogel—Črna prst
24. 7. 1977 Menina planina
6.—8. 8. 1977 Prisojnik—Razor —Kriški podi—Škrlatica
27.	8. 1977 Grossglockner
11.	9. 1977 Goričko — dan planincev Slovenije
9. 10. 1977 izlet v neznano
16.	10. 1977 Nanos—Javornik
23.	10. 1977 Grmada
3.	Smučarsko izletniška sekcija zaradi neugodnih snežnih razmer ni izvedla nobenega izleta.
4.	Mladinski odsek je organiziral naslednje izlete:
6.	3. 1977 JLisca
2.—3. 4. 1977 Komna
17.	4. 1977 Ratitovec—Soriška planina
18.	—21. 8. 1977 Češka koča
Po programu PZS sta se tečaja mladinskih vodnikov udele-
žila Tasevski Elena in Skok Dušan.
5.	Propagandni odsek je organiziral 31. 3. 1977 predavanje prof. Mirka Kambiča »Čuvanje okolja«.
Zaživelo je delo pri urejanju albuma s fotografskimi posnetki planinskih izletov. Tudi omarice PD poživljajo slike naših fotoamaterjev.
6.	Markacijski odsek je v leti 1977 opravil markiranje našega dela »ljubljanske mladinske poti« 21. 5. 1977, 23. 10. 1977, 11* 12. 1977 in pregledal bodočo »papirniško peš pot« 4. 12. 1977 in 25.
12.	1977.
Za dobro markirani del »ljubljanske mladinske poti« je odsek
dobil priznanje pri meddruštvenem odboru ljubljanskih planinskih društev.
V letu 1977 smo organizirali VII. planinski tabor ljubljanskih planinskih društev na Trebelje-vem. Prireditev je bila 15. 5. 1977 in je v programskem in organizacijskem pogledu uspela.
Za aktivno delo v planinski organizaciji so v letu 1977 prejeli »bronasti znak« Planinske zveze Slovenije:
Aleksander Martelanc
Jože Bezlaj
Janez Krese
Tone Peternel
Ivo Avbelj
Ada Babnik
Pohorje 25. 6. 1977
Pohorje: Trije kralji 26. 6. 1977
Pohorje: Osankarica 25. 6. 1977
VEVČE, APRIL — Svojstveno za alpiniste je iskanje novega, neznanega in s tem skrivnostnega.
Gore Afrike slovenskim alpinistom in celo planincem niso več neznane. Če se ob tem spomnimo le lanskoletnega izleta na Toubkal (Atlas), ko je bilo zanimanja za izlet mnogo več kot praznih mest, lahko spoznamo, da zaradi svoje eksotičnosti pred-
Slovenci v
stavi j a velik mik za vsakogar, ki mu je do narave in gibanja_ v njej.
Ob misli na Afriko si podzavestno predstavljamo puščave, oaze, kamele, beduine in silno vročino — težje pa gore, kjer bi imel alpinist kaj resnega početi.
Ta predstava o Afriki je že marsikaterega obiskovalca tamkajšnjih gora zapeljala, da je svo-
pogorju
je cilje podcenjeval. To je skoraj vsakogar od njih pripeljalo do grenkega razočaranja.
Razočaranja potrjujejo številni umiki zaradi izčrpanosti in pomanjkanja izkušenj.
O Mt. Keniji, tretjem najvišjem vrhu Afrike, je pred nedavnim pisala vodilna evropska alpinistična revija Alpinizmus. Vse plezalne smeri so težj,e od IV. težavnostne stopnje. Ta impozantni pettisočak se ponaša tudi s strahotno strmim ledenim ku-loarjem, ki je kljub mnogim poizkusom ostal še do danes nepre-plezan. Le tisti, ki imajo za seboj bogato gorniško šolo in izkušnjo lahko tukaj kaj opravijo. Dolgi in težavni pristopi ter nevajenost te višine, delo na gori še dodatno otežijo.
Vzpon na te gore zahteva zaradi geografske lege in zaradi svojstvenih okolnosti pristopov veliko telesno vzdržljivost, teles no kondicijo, sposobnost akomo dacije in ne nazadnje tehnične sposobnosti.
Cilji odprave so bili plezalni vzponi in pristopi v Mt. Keniji (5185 m), Mewenzi (5199 m) in Ki-bo (5895 m). Pri zadani nam nalogi v Afriki je šlo torej za pri dobivanje -novih izkušenj in tehnike vzpona v različnih razmerah in zahtevnostih. Ker je iskanje možnosti preizkušenj za vsakega alpinista neizčrpna želja, je pomenilo sodelovanje v tej odpravi tudi izpopolnjevanje za še težje cilje.
Alpinistična odprava v vzhodno Afriko v 1. 1977 je končana.
Moštvo odprave je bilo sestavljeno iz vseh koncev Slovenije. Od 19 udeležencev jih je bilo 16 alpinistov, ostali trije pa so dolgoletni planinci in so dobro sodelovali kot zdravnik, fotoreporter in gospodar.
Administrativne težave ■ned Kenijo in Tanzanijo so bile vzrok, da nam del načrta glede pristopa na Kibo in Mawenzi ni bilo mogoče realizirati.
Če upoštevamo na prvi pogled skoraj nepremostljive težave za-
Mt. Kenije
radi razmočenega terena, najetih vozil in nosačev, kasneje pa še nesreča na gori, menim, da se je razmeroma veliko moštvo uspeš no prilagajalo razmeram, sproti odstranjevalo težave in bilo uspešno.
Povprečna teža nahrbtnikov \ vzponu do višine 4700 m je bila 35 kg. Kljub pripravam in treningom je bila to velika oforeme' nitev, ki so jo člani dobro premagali. Aklimatizacij ske in ogledne ture so bile opravljene po planu.
V tej aktivnosti je sodelovalo 17 do 19 udeležencev. Kondicija in razpoloženje je bilo zelo dobro. Spet je bila povezanost ljudi, razumevanje in tovarištvo na tehtnici. V trenutkih, ko je gora od vsakogar zahtevala največ, ko smo imeli težave s seboj in sme prišli v stik s soudeleženci v odpravi, so padale poslednje zavese in tančice pred slehernim jazom. Predstave o ljudeh so se dograjevale, mnogi dobri prijatelji so si postali še boljši. Vsem tovarišem na gori bivala za sodelovanje.
Moštvo odprave je opravilo 17 vzponov na Pt. Lenano (4985 m),
4 vzpone na Pt. Thomson (4-910 metrov) in 2 vzpona na Buton (5183 m), spodaj v smeri One o’clock way, zgoraj v lastni smeri.
Potem je prišlo do zdrsa. Prepričan sem, da bi z malo več sreče k seznamu opravljenega lahko z gotovostjo pripisali še nekaj lepih rezultatov.
Reševanje ponesrečenega je
potekalo vzorno. Izpričalo je tovarištvo in požrtvovalnost sodelujočih.
Dotik pristajajočega letala z zagrebško pisto je pomenil začetek vračanja slehernega člana odprave v normalno življenje ih soočenje s težavami, ki jih vsakdan prinaša. Pomenilo pa je tudi začetek obdobja, ko začenjajo drseti iz spomina posamezni vtisi, doživljaji in trenutki.
Zagotovo pa bodo priprave, zlasti pa potek odprave ostale vsem v trajnem spominu. Doživljaji ob srečanju z goro, njenimi muhami in ovirami, ki nam jih je trdno odločenim, da jo osvojimo, postavila v bran, z dejstvom, da so lahko snežišča in ledene police sredi vroče Afrike ravno tako kot kjerkoli drugje zahrbtna in še mnogo drugega, bodo postala sestavni del naših izkušenj, planinskih dosežkov in našega jaza.
Planiranih 15 dni je bilo za odpravo zelo tesno odmerjen čas, ki so ga že opisane težave še zmanjšale.
Številnim delovnim ljudem in organizacijam združenega dela po Sloveniji se zahvaljujemo za razumevanje in nesebično finančno sodelovanje, ki je bilo potrebno za realizacijo odprave.
Vsi člani odprave smo s to akcijo pridobili novih izkušenj in doživeli ljudi, pokrajine in goro, ki bi jo še želeli obiskati.
Vodja odprave: Danilo Skerbinek, dipl. ing.
Višinsko taborišče pod Mt. Kenijo na višini 4200 m
Dopisujte
v »Naše delo«
Vevško žensko ekipo so zastopale (od leve Pr°ti desni): Vanja Lorbek, Vida Bartol, Nada Klešnik in Milena Babnik
V imenu pokrovitelja 8. zimskih športnih iger papirničarjev SRS je sodelujoče pozdravil direktor SOZD tovariš Franc Zupančič
Zmagovalka pri ženskah Milena Babnik prejema priznanje
Ekipo Vevč je obiskal tov. A. Vengust, ki je velikokrat zastopal vevške barve
Sorica 78
VEVČE, APRIL — Na Soriški planini so .le 8. zimske igre papirničarjev Sloveni-le- Tekmovanje se je odvijalo v velesla-°®u. Zenske, obe kategoriji in moški C s° tekmovali na krajši progi — višinska razlika 130 m in 18 vratič. Moški v kategoriji B in A so imeli 700 m dolgo progo ^ višinsko razliko 160 m in s 24 vratci, tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom .O delavcev grafične in papirne industrije ‘in v organizaciji Papirografike in DSSS "OZD Slovenija papir.
Nastopilo je 165 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 5 kategorij.
Najboljši:
Ženske II. kateg.:
1. BABNIK (Vevče), 2. TERAN (KTL), 3. ERMAN (Krško), 11. BARTOL (Vevče).
ženske I. kateg.:
E KLEŠNIK (Vevče), 2. BRELIH (SOZD "lovenija papir), 3. LOZAR (Papirografi-kaX 12. LORBEK (Vevče).
Ekipno: Papirografika
Moški III. kateg.:
e King (KTL), 2. BRAVO (Sladkogor-!?ka)> 3. ZAPLOTNIK (KTL), 14. ŽGAJNAR (Vevče), 15. BOGOVIČ (Vevče), 16. VELEPIC (Količevo), 18. DEČMAN (Vev-21. ARBITER (Vevče), 22. OSOLIN (Količevo), 26. KOCJANClC (Vevče), 27. KEBER (Vevče).
Ekipno: KTL
Moški II. kateg.:
1. HOČEVAR (Medvode), 2. KNIFIC (Medvode), 3. LAPAJNA (KTL), 5. VILFAN (Vevče), 9. PREDALIČ (Vevče), 15. LAMPIČ (Količevo), 27. MUSIČ (Vevče),
28.	PERKO (Vevče), 30. POLJANŠEK (Količevo), 31. SKERBINEK (Vevče).
Ekipno: Medvode
Moški I. kateg.:
1. TOMAŽIČ (Sladkogorska), 2. MIKELJ (Vevče), 3. SELAN (Vevče), 8. TRTNIK (Vevče), 11. VRŠCAJ (Vevče), 13. KOŠIR (Vevče), 15. KLEŠNIK (Vevče), 17. ŽAGAR (Vevče), 18. ŠVARO (Vevče), 19. CVAR (Vevče), 23. KAPLJA (Količevo), 25. GRABNAR (Količevo), 30. RIJAVEC (Vevče), 31. KERC (Količevo), 32. MAV (Količevo), 36. CERAR (Količevo), 37. LETNAR (Količevo), 41. ZABNIKAR (Količevo).
Ekipno: Vevče
Prehodni pokal RO delavcev grafične in papirne industrije, ki so ga letos podelili prvič, je osvojila ekipa vevških papirničarjev. Zaključek je bil v hotelu Trans turist — Škofja Loka. Ta del je bil prvič organiziran v takih phostorih, da smo se lahko kulturno posedli okoli miz.
Za razvedrilo je poskrbel škofjeloški ansambel. Na koncu so si vsi smučarji še enkrat stisnili roke in si zaželeli veliko uspehov na naslednjih zimskih 'igrah papirničarjev, ki bodo na Pohorju, v organizaciji SLADKOGORSKE tovarne.
DIV
Vevčani pred odhodom na start
Ob zaključku tekmovanja
Del ekipe Količevega ob zaključku tekmovanja
Priznanja za najboljše
Satovnici
e v* • e
- dvogcici
Rešitev treh ugank
Opeke I: 1. Talbot, 2. regata, 3. Anhovo, 4. nižina, 5. srpica, 6. Primož, 7. opetek, 8. razpad, 9-Tespis, 10. ikrnik, 11. Zenica, 12-Vaclav, 13. ožitev, 14. zajček;
Blagovni promet, Papirnica Vevče, Transport, Izvoz.
Opeke II: 1. Trdina, 2. ožujak 3. Zagreb, 4. Dublin, 5. vstaja, 6. Erivan, 7. tirada, 8. Ardeni;
Družbeni standard, TOZD VETA.
Številčnica: grah, ptič, fen; Tehnični papir, Grafični papir-
Uganko opeke so pravilno rešili in imeli srečo pri žrebanju naslednji ugankarji:
10,— din Jozelj Franc 10,— din Srčnik Vilma 10,— din Kamnar Nada 30,— din Ciril Potočnik 60,— din Strgar Zora
Satovnice iz četrte številke Našega dela pošljite rešene na uredništvo Našega dela do 12. 5. 1978-Izžrebali bomo 3 nagrade po 20,— dinarjev, 2 nagradi po 30,— din, 1 nagrado po 100,— din.
Tokrat za spremembo priobčujemo nekoliko drugačno zvrst uganke, ki je na prvi pogled nekoliko zahtevnejša, kot je bilo' to doslej. Vendar zadeva le ni tako težavna, če boste seveda dosledno upoštevali opis satovnic in navodilo za reševanje.
Kakor vidite, sta obe satovnici v obliki kroga in popolnoma enaki. Vsaka je sestavljena iz dvanajstih delov, ki so med seboj strnjeni. Vsak del ima 6 polj, ki se lepo zvrstijo okoli središča, označenega s številko. V vsako sa-tovnico morate vpisati 12 besed, ki so vse samostalniki v prvem sklonu ednine in imajo po 6 črk. Ker je na zunanjih, s črtkami označenih poljih končna rešitev, je vsaka črka sestavni del dveh različnih besed, razen šestih črk v poljih, ki so najbliže središču lika. Teh šest črk nastopa v šestih besedah le po enkrat.
V obeh satovnicah imate ob številkah 1, 4, 7, 10 in 11 puščico, ki pomeni, da se tu začnejo besede, zahtevane v opisu. Vse druge besede se začenjajo v vsaki satovnici na drugem mestu, kar pa morate pri reševanju ugotoviti sami! Glede na končno rešitev in že prej omenjene značilnosti, vam to prav gotovo ne bo delalo prevelikih preglavic.
In še zadnje napotilo: Domala vse besede v obeh satovnicah dobite tako, da črke teh besed vpisujete okrog številke v smeri kazalca na uri. Izjema so le besede pod številko 1 in 3, kjer morate črke vpisovati v obratni smeri kazalca na uri.
Opise za posamezne besede dajemo v pravilnem zaporedju najprej za prvo, nato za drugo sa-tovnico.
1. Blazinast obroč za nošnjo škafa ali jerbasa na glavi, tudi v določeno obliko zvita vrv ali kaža
—	znižanje prodajne cene blaga, vozne karte in podobnega, zlasti pri razprodajah, 2. ozoban grozd
—	v osmico zvito pecivo, 3. vas v vzhodnem bregu Rašice blizu Tc= zina, prijetna izletniška točka Ljubljančanov — prebivalci glavnega mesta Egipta, 4. visoko--travnata stepa v tropskem in subtropskem pasu Amerike — velik ptič s kovinsko črnim perjem in debelim kljunom, tudi vzdevek za pijančka — ponočnjaka, 5. manj znana rastlina, poimenovana po nadležni, zelo razširjeni žuželki s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili — spl klorove kisline, 6. izredno prodoren razum, velikansko znanje, učenjak — nož za obrezovanje vinske trte, 7. slovenski književ-
nik, publicist in satirik, avtor »Stalinovih zdravnikov« (Miloš) — človek ali žival z belimi lasmi (dlako), belo kožo, rdečkastimi očmi, kar je posledica dednega pomanjkanja barvila, 8. dolge, široke ženske hlače vzhodnjaškega kroja — mesto na otoku Wai-geo v otočju Maluki, Indonezija, 9. mesto v Romuniji ob madžarski meji z več kot 110.000 prebivalci — nekaj nerazumljivega ali skrivnostnega, uganka, 10. reka v italijanski pokrajini Emiliji, desni pritok Pada — francoski maršal in politik, ministrski predsednik vichyjske Francije, obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem (Henri Philippe), 11. nasičen ogljikov vodik s petimi atomi ogljika — sol dušikove (solitr-ne) kisline, 12. mestece na obali morskega rokava Firth of Clyde, jugozahodno od naj večjega Škot skega pristanišča Glasgovv — nauk o svetlobi in svetlobnih po-j avih.
Ob pravilni rešitvi boste na zunanjih poljih, označenih s črtkami pri 1 v polju s puščico in brano naprej v smeri kazalca na uri, dobili v prvi satovnici naziv organizacije, ki združuje slovenske papirničarje, v drugi satovnici pa tri splošne pojme za izdelke papirne industrije.
I. S.
.£j2$=-

A//-Z C'/ £^70 /VttSf&oyv£ o7W05f:y
I I!
Težave pri skladiščenju kaolina
VEVČE, MAREC — Rudnik kaolina Črna pri Kamniku nam letno dobavlja prek 4000 ton kaolina. To dodatno surovino dovažajo na paletah s kamionom direktno do razkladalnega prostora, kjer ga z viličarji prevažajo v za to namenjena skladišča. Kapaciteta skladišč znaša do 600 ton, vendar samo takrat, kadar kaoiin ustreza dobavnim normam.
Dogaja se namreč, da je vlaga surovine nad normalno, tako da kaoiin leze kot blato s palete. Pri tem nastanejo velike težave pri prenašanju, težko se je izogniti nečistoči tal in transportnih poti, posebno problematično pa je samo skladiščenje, ker nepravilno zložen kaoiin zmanjšuje zmogljivost skladišča. Težave se vlečejo vse od razkladanja s kamionov pa do razpuščevalnih naprav. Razumljivo je, da je poraba časa za nakladanje ob takih primerih dosti večja, efekt pa zmanjšan.
Nabavna služba se z rudnikom kaolina Črna o tem večkrat pogovarja, zgleda pa, da imajo tudi oni precej proizvodnih težav.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA.
Papirnica Vevče
ZA MESEC MAREC Prišli :
Ljubijankič Ekrem — pospravljalec izmeta
Bainovič Dragan — pomočnik zavijača papirja
Lenart Marjan — pomožni delavec — pomivalec posode Likucič Marija — snažilka Bulič Jelka — dovažalka Dimeč Bojan — paznik pap. stroja Karadjič Momčilo — pospravljalec izmeta
G-ašperšič Mitja — elektrikar III Odšli:
Klešnik Stane — vodja odd. za nagrajevanje — upokojen Alauf Marija — dovažalka — upokojena
Prebil Viktorija — vodja delilnega stroja — upokojena Ferjan Jakob — pripravljalec lepil in polnil — upokojen Skubic Andrej — ključavničar II Idrizi Baki — razkladalec surovin Dizdarevič Hašim — pospravljalec izmeta
Gregorič Branko — paznik pap. stroja
Brkovič Zdravko — vnašalec Korlat Asim — razkladalec surovin Vida Jožef — nakladalec papirja Tatič Dragoljub — vodja organ, analitske službe
Milišič Pero — manipulant Muratovič Asim — pospravljalec iz-
Rodili so se:
Bučar Antonu sin Miran Zupančič Cirilu hči Andrejka Perko Feliksu hči Nataša Porenta Milošu hši Mateja Pečar Francu sinova Matej in Tadej ČESTITAMO!
Poročil se je:
Zajkeskovič Dragan s Svetlano Tu-lejič
ČESTITAMO!
-M DELO-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.