To in ono.
383
dinski list „Smilje". Ko je uredništvo „Smilja" prevzel Vj. Mafik, je ustanovil Tomšič „Bršljan", ki je pa že čez tri leta nehal izhajati. L. 1889. ga je začel izdajati iznova, in od tega časa se je list razvijal kaj lepo ter izhaja še danes.
Češka stenografija. Čehi imajo, kakor poroča „Sbornik tesnopisny", devet stenografskih društev. Najstarejše in najštevilnejše je „Prvni spolek steno-grafu Gabelsbergerskych" v Pragi. To društvo so Čehi osnovali 1. 1859. Prošlega leta je imelo 147 dru-štvenikov. Devetindvajseto leto že izdaja svoje glasilo „Tesnopisne Listy". Poleg tega je izdalo učno knjigo »Tesnopis Česky" s stenografsko čitanko. Podobno društvo v Brnu izdaje „Tesnopisny Vestnik".
Španski  kralj  Alfonz XIII. v j a h a 1 n i c i
V učnih tečajih se uči stenografije mnogo ženskih, ki so jako vstrajne. Dr. Alfred Rudolf, predsednik „Spolka českych stenografu" v Kraljičinem Gradcu, je začel izdajati prošlo leto „Sbornik tesnopisny". Vseh devet društev broji 571 članov. V šolskem letu 1900/1901 se je učilo stenografije 6392 Čehov in Čehinj.
Pavel Albieri. Nesrečne smrti je umrl nedavno v Ameriki češki pisatelj Pavel Albieri. Na potovanju v deželi Texas je prišel pod železnična kolesa .... Albieri je bil jako nadarjen, a nemirnega, nestalnega duha. Prvič je iznenadil češko občinstvo z novelo „Na upati Montgibellu". Leta 1883. je ustanovil v Jaromeru tednik „Ratibor", katerega je pa kmalu prodal. Nato je s svojo soprogo pisateljico Pavlo Modro ustanovil časopis „Lada", ki je pa tudi kmalu prešel v tuje roke. Albieri gre nato v Pariz in odtod v Ameriko, kjer je sodeloval pri raznih čeških listih.
Kmalu pa pride nazaj v domovino, izkuša izdajati svoj list, a po ponesrečenem poizkusu zopet odide v Ameriko. Tu ga je zadela nenadna smrt. Napisal je več povesti, med katerimi je najbolj znan ilustrirani roman „Straž na Ryne".
Antonin Lhota. Starosta čeških slikarjev, An-tonin Lhota, je praznoval januarija meseca devetdesetletnico svojega rojstva. Že v tistih časih, ko se je šele počasi probujala češka narodna zavest, je bil Lhota umetnik z odličnim narodnim značajem. Kot učitelj na praški „Slikarski akademiji" je navdušil za lepoto in delavnost mnogo mlajših čeških talentov, med katerimi so n. pr. Aleš, Ženišek, Brožik, Lišek, Jenewein, Marold. Z enakomislečimi tovariši je ustanovil češkim slikarjem „Podporno društvo svetega Lukeža". Najslavnejše njegove slike so: „Pokristja-njenje Prusov", slika na oknu v cerkvi svetega Vida, cerkvene slike na Karlovem, v tynski cerkvi in v kapelici zavoda za slepce. V zgodovinskih slikah slavi najrajši češko starodavnost. Prva med temi slikami je „Libu-šino prerokovanje", za katero se vrste: „Karol IV.", „FilipinaWelserjeva",,, Češki knez Jaromir ob truplu svojega brata Oldficha", „BJe-tislav na razvalinah velegraj-skih", „Karol IV. in Petrar-ka", ter „Zastopniki kostni-škega cerkvenega zbora pri mistru Jeronimu v ječi".
Ignacij Hofica,  češki poslanec in pisatelj, katerega
književno delovanje smo omenili že na str. 55. letošnjega letnika, je nenadoma umrl dne 9. aprila. Rojen je bil v Brnu 28. julija 1859. Tam je dovršil realko, v kadetni šoli je bil v Brnu in Trs?tu. Leta 1884. je kot častnik stopil v armado. A še tistega leta je odložil vojaško suknjo ter se posvetil češkemu časnikarstvu. Pisal je vseskozi v rodoljubnem smislu. Ko je vlada na zahtevo Nemcev preklicala od grofa Badenija Čehom dane jezikovne naredbe, se je tudi Hofica udeležil češke obstrukcije v novembru 1897, kakor tudi v noči 8. junija 1900. Od tega časa je imel srčno hibo. Mnogo se je trudil, da bi dosegel slogo in sporazumljenje med Čehi in Poljaki v Šleziji. Vnet za slovansko celokupnost, je bil še poseben prijatelj Slovencev. Kot mladenič je pisal pod imenom „Bučovsky". Sodeloval je skoro pri vseh večjih čeških listih. Pisal je duhovite feuilletone, literarne recenzije, potopisne, politične, narodnogospodarske in vojne članke. Zlasti omenjamo sledeče njegove spise: „0 vecech  chorvatskych",  spis, za katerega
384
To in ono.
si je nabral podatke, ko je živel med dalmatinskimi Hrvati, „ O vecech slezskych", „Ovšcech uherskych". V »Moravska biblioteki" so leta 1891. izšle »Drobne crty a povidky", 1. 1893. „Z vin života", leta 1894. „Kresby a pfibehy". Njegove povesti „Z lidske bidy" so izšle v tretji izdaji. Spomina vredni so njegovi spisi: Roman „Vera Budinska", „Pamatujte na Slezsko I", „Listy z Čech", „Obrazky z Moravy a ze Slezska", „Na Črne Hofe". Leta 1892. je izdal češki prevod hrvaškega romana Evg. Kumičičevega „Ro-dinne tajemstvi". Na potovanjih je sklepal Hofica prijateljske zveze z vsemi odličnejšimi Slovani. Pri tem mu je posebno pomagalo njegovo obširno jezikovno znanje. Hofica je govoril poleg svojega češkega maternega narečja tudi poljsko, rusko, hrvaško, slovensko, nemško in francosko ter razumel tudi precej italijanščine in angleščine. O njem pripovedujejo sledečo značilno dogodbico. Med govorom nekega slovenskega poslanca v državni zbornici je oponašal neki Nemec Slovanom, da se brez nemščine med seboj niti razumeti ne morejo. Hofica mu pri tej priči dokaže nasprotno. Takoj ustavi govornika in nadaljuje njegov govor v slovenščini. Letošnje velikonočne počitnice je hotel uživati na jugu. A prišedši s svojo hčerko v Mar-seille, je umrl nagle smrti 2. aprila 1.1.
Afriki. Koliko krvi je preteklo, koliko hiš je požganih, koliko rodbin uničenih, koliko narodnega premoženja je izgubljenega! Buri se hočejo udati — vsaj angleška brzojavna poročila nam tako pripovedujejo. Stari Kriiger pa pravi: „Ne, mi ne prodamo svoje svobode! Boj do zadnjega!" Naša slika ga kaže v Amsterdamu, kjer ga pozdravljajo množice holand-skega ljudstva. Stopil je na balkon, da se zahvali. Ta trenutek je porabila njegova vnukinja, da ga brž fotografira. Kriiger se sicer ne da rad fotografirati.
Španski kralj Alfonz XIII. Španska ima zopet kralja! Dne 16. maja t. 1. je izpolnil mladi Alfonso šestnajsto leto ter kot polnoleten nastopil vlado. Oče Alfonz XII. je umrl pred njegovim rojstvom. Mati-vla-darica Kristina, rojena avstrijska princesinja, je vzgajala kraljica s požrtvovalno materinsko ljubeznijo. Preskrbela mu je najboljše učitelje in nadzirala pouk z vso skrbnostjo ljubečega srca. Španci radostno pozdravljajo mladega kralja. Najrajši se uči zemljepisa, zgodovine in vojaštva. Dobro govori poleg španščine francosko, italijansko, angleško in          (Ed
nemško. Velika naloga čaka mladega junaka. Španija je ponižana po nesrečni vojski na Kubi, in domači sovražniki rujejo proti vladarski hiši. Prostozidarska protikatoliška zveza je vnela velike nemire, pri katerih je nedavno še tekla kri, Karlisti hočejo pregnati dinastijo, in republikanci žele silovitega prevrata. Mladi kralj more premagati te težave samo, če se trdno sklene z dobrim, a precej vročekrvnim španskim katoliškim ljudstvom.
Predsednik Pavel Kriiger. Tu ga vidite na podobi, izgnanega predsednika transvaalske ljudovlade! Dvaintrideset mesecev že divja ljuta vojska v Južni
Predsednik P. Kriiger. ina slika, katero je sam podpisal. Fotografirala njegova vnukinja gospa Eloff.)
A topot se je dal preprositi, in je fotografijo še celo podpisal.
S. A. Andree. „Dom in Svet" je obširno poročal o poti pogumnega Šveda Andreeja, kateri je odplul proti severu, da najde tam zemeljski tečaj. Andree je izginil brez sledu. Pred kratkim so ruski mornarji zagledali v severnem morju neko ladjo. Mislili so, da je Andreejeva, a so se motili. Predrzni plovec je najbrže našel svojo smrt na mrzlem severu. Vse poizvedovanje po njem je brez uspeha.