36 Notulae ad floram Sloveniae leta 1994j e prvi avtor (I. DAKSKOBLER) ob popisovanju rastlinstva v severnem delu Sabotina na grebenu nabral zvončico, ki jo je na prvi pogled določil za vrsto Campanula rotundifolia. Naslednjo pomlad (27. 3. 1995) seje o flori in vegetaciji Sabotina v Trstu pogovarjal z drugim avtorjem (L. POLDINIJEM). Ta jeomenjeno zvončico, po primerjavi s herbarijskimi primerki z Nanosa, določil za vrsto Campanula marchesetti. O njenem uspevanju na Sabotinu je dom- neval že prej, saj jo je necvetočo opazil v severnem delu grebena. Pravilnost določitve je kasneje, 26. 3. 1996, v ljubljanskem univerzitetnem herbariju potrdil tudi prof. T. WRABER. Marchesettijevo zvončico smo doslej našli le v severnem oz. severozahodnem delu Sa- botinovega grebena (najjužneje pri koti 516 m nad žel. postajo Šentmaver). Raste v asociaci- jah Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis (vikariantna oblika asociacije Genisto sericeae- Seslerietum juncifoliae) mAmelanchiero-Ostryetum, torej na kamnitih traviščih in v prav tako kamnitih nizkih svetlih gozdičih čmega gabra, malega jesena, puhastega hrasta, trikrpega javorja in lipe. Po Marchesettijevih podatkih (LONA 1952: 139) naj bi vrsta Campanula marchesettii rasla tudi na Sv. Valentinu. Na grebenu Sv. Valentin - Sabotin in okoli glavnega vrha Sabotina je doslej nismo opazili, pač pa je v tem delu pogosta vrsta Campanula justiniana. Literatura LONA, C. 1952: La flora delle Alpi Giulie nell'Orto botanico alpino "Juliana" di Alberto Bois de Chesne. Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 18: 125-264, Trieste. WRABER, T. & P. SKOBERNE 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429. Igor DAKSKOBLER & Livio POLDINI 30. Cortusa matthioli L. Novo nahajališče na območju Porezna (Julijske Alpe) New locality in the area of Mt. Porezen (the Julian Alps) 9749/4 (UTM VM21): Slovenija, zgornja Baška dolina, povirje Batave pod Črnim vrhom, 900 do 1000 m nm. v., koluvij ob žlebovih in gt&pah,Adenostylo glabrae-Cortusetum matthiolii. Det. I. DAKSKOBLER, 2. 6. 1994, avtorjev popis. 9849/2 (UTM VM11): Slovenija, zgornja Baška dolina, Špičnokova grapa, okoli 900 m nm. v., vlažen previs ob manjšem slapu, Adenostylo glabrae-Cortusetum matthiolii. Det. I. DAKSKOBLER, 26. 6. 1994 in 14. 5. 1995, avtorjev popis. Nahajališče Matthiolijeve kortuzovke (rdečih zvončkov) na severnih pobočjih Črnega vrha (1377 m) in Špičnoka (1287 m) - 9849/2 smo podrobneje opisali pred leti (DAKSKOBLER & MAYER 1992). Do takrat smo to vrsto našli v višinskem pasu od okoli 1000 do 1350 m. Pri nadaljnjih raziskavah smo jo opazili tudi nižje, vse do nadmorske višine okoli 900 m. Najnižja nahajališča nad Batavo so že v drugem kvadrantu srednjeevropskega kartiranja flore - 9749/4. Približno v isti nadmorski višini, okoli 900 m, sem kortuzovko našel tudi na prisojni (jugo- zahodni) strani grebena Črni vrh - Špičnok, v Špičnokovi grapi. Ta grapa se nižje, po združitvi Hladnikia 1: 33-39 (1996) 37 s Hejblarjevo grapo, imenuje Lajtna grapa. V Bačo se izliva pri Mahorcu. Medtem ko je na- hajališče nad Batavo razmeroma obsežno in bogato, v previsu ob manjšem slapu v Špičnokovi grapi raste le okoli deset rastlin. Slap je najbrž nastal, ko seje v grapo zagozdil velik apnenčast podorni blok. Nižje so plasti skrilavega glinovca. Kortuzovka raste pod vlažnim previsom na levem bregu grape, na koluvijalno-deluvijalnih tleh (preperini apnenca, laporja in skrilavega glinovca). Površina nahajališčaje okoli 10 m2. Spremljevalne vrste so: Arabis alpina, Galeob- dolon flavidum, Mycelis muralis, Viola biflora, Cystopterisfragilis, Veronica urticifolia, Car- damine trifolia idr., ob robu tudi Scopolia carniolica in Aconitum degenii subsp.paniculatum. Okoliške gozdne združbe so predalpsko jelovo bukovje (Homogyno sylvestris-Fagetum) na levem bregu in zmerno kisloljubno bukovje (Luzulo-Fagetum) ter toploljubno bukovje (Os- tryo-Fagetum) na desnem bregu grape. Nekaj rastlin raste tudi pod podobnim previsom, nekaj metrov nižje, na desnem bregu grape, na površini 4 m2. Tu so spremljevalke Viola biflora, Lamium orvala, Campanula tra- chelium, Scrophularia nodosa, Adenostyles glabra idr. To rastišče ni povsem naravno, saj opazimo ostanke nekdanjega kurišča, v nizek zid zloženo kamenje ob robu previsa. V neposredni bližini spodnjega nahajališča se konča gozdna vlaka (razširjeni nekdanji kolovoz). Ne višje in ne nižje v Špičnokovi grapi kortuzovke nisem opazil. Ker je opisano nahajališče v drugem povodju, je povsem ločeno od nahajališča pod Črnim vrhom. Res pa je, da na grebenu med Črnim vrhom in Spičnokom, na začetku strmega žleba, ki se spušča v Batavo, nekaj rastlin raste (in cveti) tudi na prisojno stran, s katere se vode spirajo že v Špičnokovo grapo. Za uspevanj e rdečih zvončkov v tej grapi j e najbrž odločilna hladna mikroklima v vlažnem previsu. Nanjo gotovo vpliva človek s svojo dejavnostjo v neposredni okolici. Ob in po izgrad- nji vlake so npr. pod in nad slapom posekali nekaj dreves, zato je okolica previsa postala bolj odprta. V preteklosti ti vplivi (sečnja in spravilo lesa po grapi) niso bili usodni. Bo tako tudi v prihodnje? Vsekakor nahajališče kortuzovke v Špičnokovi grapi kljub skromnosti in dejstvu, da preko hriba raste na večjem območju, zasluži zaščito. Pri tem bo potrebno soglasje in ra- zumevanje lastnikov tukajšnjih gozdov. Literatura: DAKSKOBLER, I., E. MAVER 1992: Cortusa matthioli L. am Siidostrand der Alpen. Razprave 4. raz. SAZU 33(5): 115-146, Ljubljana. Igor DAKSKOBLER 31. Pulmonaria stiriaca Kerner Nova nahajališča na zahodnem robu areala (submediteransko in predalpsko območje Slovenije). New localities in western part of distribution area (sub-Mediterranean and prae-Alpine region of Slovenia). 9947/3 (UTM UL89): Slovenija, Goriška Brda, Belski potok, 200 do 250 m nm. v., eocenski