»GLAS« ? vsa orenjsko ? LETO XVII. — številka 91 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J< tenice, Kranj, Radovljica, škofja Lok d Tržič. — Izdaja časopisno pod etje »Gorenjski tisk« — Glavni it odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA U D S KRANJ, sreda, 24. 11. 1965 CENA 40 DIN Ust Uhaja od oktobra 1947 kot tedniki (Jj l. januarja 1958 kot poltednik. >d 1. januarja 1960 trikrat tedensko^ Od 1. januarja 1964 kot poltednik^ in sicer ob sicdab in sobotah ZA GORENJSKO S PRVE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V RADOVLJICI Kulturna raven človeka Vsebina šestnajstih govornikov (diskutantov) je nekatere razočarala, druge presenetila, vsem pa marsikaj povedala V dvorani GG na Bledu je bila v soboto redna konferenca SZDL radovljiške občine, ki "je bila prva med vsemi predvidenimi občinskimi konferencami v Sloveniji. Poleg vseh predstavnikov osrednjih občinskih organizacij, se je konference udeležil tudi sekretar GO SZDL Slovenije inž. Vitja Rode. VIII. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ Delitev, zaposlovanje, releekcija in samoupravljanje čeprav je bilo vnaprej razposlano obširno poročilo in tudi prebrani referat predsednika občinskega odbora SZDL Ljuba Meglica je bil prežet z današnjimi gospodarskimi in družbenimi problemi, je razprava zajela domala povsem druge probleme. Zelo malo, pravzaprav obrobno, so omenjali posamezne'pojave produktivnosti, izvoza, zaposlovanja in podobno, največ in najbolj pripravljeno pa,so govorili o kulturni ravni človeka — občana z utemeljevanjem, da je pravzaprav tu tudi izhodiščna pot za uveljavljanje vseh drugih smernic današnjega ekonomskega in družbenega razvoja. Prav v tem je bila tudi novost te konference, ki je navidez »skrenila« iz bila misel posameznih organizatorjev v, preteklosti, namreč, da bi namesto amaterske dejavnosti podpirali razne nastope kvalitetnih, poklicnih ansamblov. Prav tako so govorili o pomenu delavske univerze in knjižnice. Ob tem so omenjali šolstvo, ki je v velikih težavah zaradi pomanjkanja prostorov, ustreznih učil in podobno. Učni prostor na učenca ne dosega v povprečju niti polovice predpisanega minimuma. Če bi hoteli do 1970. leta zagotoviti otrokom minimalne pogoje za učenje, bi morali investirati okroglo poldrugo milijardo dinarjev za gradnjo novih šol. Delegati so na izrazito delovnem zboru, ki je bil preteklo soboto, obravnavali predvsem najbolj pereče probleme po gospodarski reformi. Zbora se je udeležilo preko trideset gostov, med katerimi so bili tudi podpredsednik republiškega sveta sindikatov Andrej Verbič in predstavniki ObSS Trnje— Zagreb, Zemuna, Bltole in Pule. Delitev po delu Ker je materialna stimulacija velik del spodbude za večjo produktivnost, je potrebno v novih pogojih prav-to bolje izkoristiti. V delovnih kolektivih še sedaj nimajo točnih podatkov o prispevkih posameznikov ali grupe k uspehu celote. V delovnih organizacijah je skoraj polovico takšnih delovnih mest, kjer se ne ugotavlja individualni rezultat dela. Najslabše rešitve so pri strokovnem kadru. Zaradi slabo izdelanega nagrajevanja še že kaže nevarnost, da bodo kadri, ki so slabo izkoriščeni, pričeli odhajati tja, kjer bodo imeli ^za svoje delo ustreznejše pričakovanega okvira in navrgla pred organizacijo SZDL pomembne naloge v skrbi za človeka. Prvi govorniki so omenjali pomen amaterskih društevin kulturno prosvetne dejavnosti sploh. V zadnjih dveh' letih je 15 društev oziroma organizacij priredilo 657 predstav, ki se jih je udeležilo okroglo 130.000 občanov. Ob tem so ugotavljali, kako zmotna je Ob taki razpravi so se delegati na občinski konferenci res oddaljili od tistih današnjih problemov gospodarstva, ki so o njih razpravljali na občinski skupščini in drugod ter postavili v ospredje kulturo in izobrazbo, ki je, kot-so poudarjali, temelj na katerem lahko gradimo. Kljub temu, da so nekateri različno ocenjevali razpravo, pa so v večini le ugotavljali, da je bila zelo umestna. K. M. Kranj za Dan republike Osrednja prireditev v počastitev Dneva republike v Kranju bo svečana akademija v Koncertni dvorani Delavskega doma v petek, 26. novembra ob 19.30 uri. Nastopil bo Prešernov pevski zbor in več recitatorjev z izbranimi deli. — K. M. osebne prejemke. V delovni organizaciji bi morali nagrajevati predvsem rezultate dela in šele nato upoštevati splošne rezultate poslovanja podjetja. Sedanji pravilniki o delitvi so v večini delovnih organizacij zastareli. Le -9.3 % jih \je bilo sprejetih v letošnjem letu! Zveza sindikatov ni zadovoljna s takšnim razvojem in se bo v prihodnje odločneje zavzemala za hitrejši in večji dvig osebnih dohodkov. Zaščita v primerih odpuščanja Podatki o nezaposlenosti sit cer še ne pomenijo resnejšega družbenega problema, vendar obstoja določen strah pri čla-. nih sindikata, kako bo s tem v prihodnjem letu. V delovnih organizacijah so »nenadoma« odkrili, da imajo preveč zaposlenih, da je delovna disciplina premajhna, da imajo v svojih vrstah mnogo delomrznežev itd. Neuspehe v gospodarjenju so, hoteli reševati na najpreprostejši način —z odpuščanjem, ki so ga vsilili mojstri in nekateri vodilni ljudje. Zaradi tega se je razširila negotovost, kar se je negativno odraziio v kolektivih. (Nadaljevanje na 3. strani) OB UKINITVI GORNJESAVSKE IN TRŽIŠKE PROGE Namesto železnice cesta Opuščeno železniško progo po Gornjesavskl dolini naj bi preuredili za enosmerno cesto — Od svetovnih zimskošportnih prireditvah v tej dolini bodo vlaki še na razpolago — Ukinitev tržiške proge ne bo predstavljala velikih težav. pred planiškim tednom temeljito urediti progo. Med raznimi sedanjimi predlogi o preusmeritvi prometa skozi to dolino je tudi predvideno, da bi opuščeno železniško progo preuredili za enosmerno cesto. Tako bi bili po dolini dve cesti (sedanja in preurejena proga). Ukinitev potniških vlakov, kot je povedal tovariš Hro-bat, na tržiški progi pa ne predstavlja posebnega problema. Tudi tovorni promet bo postopoma prevzela cesta iz nakladalne oziroma tovorne postaje v Naklem, ki jo nameravajo urediti. B. B. To je v glavnem povedal šef oddelka za vozne rede pri Skupnosti železniških podjetjih Ljubljana tovariš Franc Hrobat. Priprava voznih redov za prihodnjo letno sezono že sedaj vsiljuje razmišljanje o teh stvareh. Pri gor-njesavski progi skušajo upoštevati potrebe množičnih prevozov ob velikih zimskošportnih prireditvah svetovnega obsega, ki bodo tu konec nastopajoče zime. čeprav predvidevajo, da bi tam postopoma ukinjali posamezne vlake in da bi zmanjšali hitrost na 30 km na uro, pa računajo, da* bodo morali zlasti Cenjene bralce obveščamo, da bo naslednja številka izšla že v petek, 26. novembra, in sicer v povečanem obsegu. Zaradi praznikov bo naslednja številka izšla v soboto, 4. decembra. UREDNIŠTVO ZAHTEVA KULTURNE RAVNI IN SPOŠTOVANJA V JESENIŠKI ŽELEZARNI Centralizacija pokopališč »jgg* »»ig« Z okroglo 350 milijonov dinarjev naj bi dostojno uredili 10 centralnih pokopališč — Pokopališča v Tupaličah, Sr. Beli, Stražišču in na Primskovem naj bi opustili Urejevanje pokopališč je nemalokje po kranjski občini (a to Je tudi drugod!) povzročdo v zadnjem času mnogo razprav med ljudmi. Občinska skupščina je prav zato imenovala posebno komisijo'letos aprila meseca. Ta je pregledala vseh 28 pokopališč na območju občine in ugotovila, da ta v večini ne ustrezajo današnji kulturni ravni in higiensko sanitarnim zahtevam in s svojo neurejenostjo ne dokazujejo spoštovanja do pokojnikov. Večina pokopališč je preblizu stanovanjskih hiš, nima mrliških vežic in drugih objektov, nimajo ustreznega orodja in pripomočkov, so brez zelenih površin in podobno. Se huje pa je, da zaradi neurejene grobarske službe marsikje opravljajo pokope nestrokovno, nehigj- jensko in dobesedno malomarno. Zato je imenovana komisija izdelala predlog primerne centralizacije pokopališč in pokopališke službe sploh. Po tem predlogu naj bi v prihodnje ustrezno uredili le 10 centralnih pokopališč, in sicer v Kranju, Zabnici, Besni- ci, Šenčurju, Cerkljah, Preddvoru, na Jezerskem, v Goricah, Naklem in v Dupljah. Poleg teh centralnih, naj bi ostala samostojna pokopališča še v desetih krajih, in sicer na Šenturški gori, v Kokri, Trbojah, Olševku, Mavčičah, na Kokrici, Suhi, v Tr-steniku, Podbrezjah in tudi v Predosljah, dokler se ne uredi pokopališče v Kranju. Za ureditev teh pokopališč in za gradnjo novih je predvideno po dolgoročnem načrtu 350 milijonov dinarjev. Svoje stališče do teh predlogov bodo dali odborniki obeh zborov skupščine občine Kranj, ki bodo na svoji seji v četrtek, 25. novembra razpravljali tudi o tem. K. M. Iznajditelji, novatorji in ra-cionalizatorji so v vseh obratih Železarne izredno poživili svojo aktivnost, številni avtorji predlagajo v oceno in izvedbo vedno več pomembnih izboljšav, ki dajejo možnost za dvig kvalitetne proizvodnje, odstranjujejo ozka in k nerentabilna grla v proizvodnji, olajšujejo težko fizično delo in povečujejo delovno varnost. V letošnjem letu so člani kolektiva železarne predložili v oceno in izvedbo že 50 uspešnih tehničnih izboljšav, ki prinašajo kolektivu velike koristi in prihranke. Tako je letos ta komisija priznala in izplačala že 4 milijone 371 tisoč dinarjev nagrad in odškodnin. NA ZADNJI SEJI JE BILA PRIZNANA NAJVIŠJA ODŠKODNINA V VIŠINI 260.000 DINARJEV ORODJARJEM IZ JAVORNI- KA 3, KI SO PO LASTNI INICIATIVI POPRAVILI U RAF AMA BRUSILNIH STROJEV V VALJARNI JAVOR-NIK I. S TO IZBOLJŠAVO SO V ENEM LETU PRIHP.\-NILI PREKO 8 MILIJONOV DINARJEV. — U. Z. Vrba, ki ni okras Poročali smo že, da so letos v Naklem odkrili v počastitev krajevnega praznika in 20-let-niče osvoboditve lep sporni nik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Skoda jt le, da spomenik zakriva vrba žalit j ka in tako ne pride d0] svojega izraza. Marsikdo je li ob otvoritvi mislil, da organizatorji niso imeli časa odstrar niti vrbo in da bodo to storili kasneje. Menimo, da bi bil res skrajni čas da se vrbi presadi za spomenik. — R. C PO LETOŠNJI USPELI KRVODAJALSKI AKCIJI Sovjetske značke / - Kranj, 23. novembra. V treh sejnih dvoranah skupščine obilne Kranj se Je včeraj popoldne zbralo nad 300 najboljših krvodajalcev in drugih, ki so pripomogli, da je letošnja krvodajalska akcija v kranjski občini izredno uspela. Občinski odbor Rdečega križa jim je v zahvalo pripravil lepo svečanost, na kateri so bili med gostt tudf člani delegacije zveze organizacij Rdečega križa Sovjetske zveze, ki te dni proučujejo delo RK v naši državi. Ob tej priložnosti so Ivanki Lavtar iz Kranja, ki je že 28-krat darovala kri, podelili diplomo Glavnega odbora RK Slovenije, pet in desetkratnim krvodajalcem pa so podelili srebrne in zlate značke. Vodja sovjetske delegacije je tudi sam čestital najbolj- šim krvodajalcem in jim po-' daril značke, ki jih podeljujejo najboljšim krvodajlcem Sovjetske zveze. Sovjetski gostje so skupaj z drugimi udeležnei prireditve z velikim navdušenjem pozdravili nastop moškega pevskega zbora Svobode iz Stražišča in ansambla Veseli planšarji. S SEJE KRAJEVNE SKUPNOSTI GRAD Skoraj pol milijona lastnih sredstev Udeleženci krvodajalske svečanosti, v ospredju so sovjetski in drugi gostje. Financiranje turizma Svet krajevne skupnosti Grad pri Cerkljah je pred kratkim na eni svojih sej razpravljal in sklepal o opravljenem delu v letošnjem letu in predračunu za prihodnje leto. Največ sredstev, v glavnem za komunalno dejavnost, so porabile vasi Stiska vas, Dvorje in Ambrož pod Krvavcem. Ena redkih krajevnih Skupnosti v kranjski občini, ki ima tudi svoje lastne dohodke, je krajevna skupnost Grad. Kamnolom ji je letos prinesel nekaj manj kot pol milijona dinarjev. Nekaj dohodka ima tudi od službe na parkirnem prostoru pri kr-vavški žičnici. Prihodnje leto nameravajo opraviti več ko-komunalnih del v skoraj vseh vaseh. Predvidevajo pa, da bodo# za to porabili vsaj polovico več sredstev kot letos. Cene v oktobra V oktobru so cene v maloprodaji narasle še za 1 % v primerjavi s septembrom. Povprečno so se maloprodajne cene v prvih devetih mesecih letos v primerjavi fc lanskim polletjem povišale za 27%. (Najbolj so poskočile cene kmetijskih pridelkov, in sicer za 40 %, storitve za 25 % Ud. Zaradi naraščanja cen* v maloprodaji so narasli tudi življenjski stroški, in sicer v primerjavi s povprečnimi lanskimi stroški (do konca oktobra) za 55,7%. Iz leta v leto ugotavljamo, da v turizmu ne dosegamo uspehov, ki jih vsi pričakujemo. Planirali smo, da bomo ustvarili leta 1970 500 milijonov dolarjev turističnega deviznega priliva. To ni majhna vsota, če vemo, da smo ga v zadnji sezoni le 90 milijonov. Eden izmed največjih vzrokov za prepočasen razvoj turizma je neurejen način financiranja te dejavnosti. ' V Avstriji je urejeno financiranje turizma s tremi osnovnimi zakoni 1. Zakon o turizmu, 2. Zakon o fondu za pospeševanje turizma in 3. Zakon o turistični taksi. Ti zakoni zagotavljajo, da se stekajo v poseben fond določeni zneski od vsake prido-bitvene dejavnosti in da je turistična taksa izključno namenska in se mora vračati v ■turizem. Kaže, da se želimo ravnati po Avstrfiji, ki je imela v letošnjem letu priliv v višini našega plana za leto 1970. V našem planiranju pa na marsikaj pozabljamo. V Jugoslaviji sploh nimamo zakona o turizmu. Zaradi zveznega zakona o občinskih taksah pri nas turistična taksa ni izločena iz občinskih proračunov in tako ni namenska. Tako si to takso prisvajajo celo nekatere gospodarske organizacije. Pred tremi meseci je Turistična zveza Slovenije poslala na vse občine v Sloveniji resolucijo, v kateri je predlagala način fi-nansiranja turizma. Na žalost za sedaj še niso dobili nobenega odgovora. Po predlogu naj bi ustanovili posebne občinske sklade za razvoj turizma. V te sklade naj bi se stekala turistična taksa in sredstva, ki' bi jih mbrda nakazale gospodarske organizacije, kjso zainteresirane za razvo/te dejavnosti. Skladi naj bi bili pod kontrolo tistih, ki bi sredstva prispevali. Na ta način bi dobili wke Strašek — Kontrabas. Močna opora vsemu\ komornemu ansamblu pa je bil vsekakor pianist Marijan Lipovšek, ki s svojo sijajno in po-globi j eno igro ni samo V(H^ svoje sodelavce, ampak j^ je udi trdno povezoval v homogeno komorno igro. D. S. Ob dvajsetletnici ljudske knjižnice v Škof ji Loki Ljudska knjižnica v Skofji Loki je bila prvič odprta 2. decembra 1945, na predvečer obletnice rojstnega dne Franceta Prešerna, in je doživela zelo zanimiv in plodovit dvajsetletni razvoj. Začela je z delom kot mestna ljudska knjižnica v okviru kulturno prosvetnega društva in je delovala s pomočjo prostovoljnih sodelavcev kot amaterska knjižnica do leta 1954, ko ji je bila dodeljena prva dotacija takratnega ljudskega odbora mestne občine Skofja Loka. V letih 1956— 1958 se je knjižnica polagoma osamosvojila, odcepila od društva in postala samostojen zavod. Leta 1945 je bilo v knjižnici vpisanih samo 65 članov, knjižni fond, ki so ga večinoma zbrali po .hišah, je znašal 689 knjig in v prvem letu je bilo izposojenih 1964 knjig. Ce primerjamo te številke z letom 1965, ko bo znašalo predvideno število vpisanih članov 3800, število obiskovalcev približno 10.000, knjižni fond 11.700 knjig in število izposojenih knjig samo v knjižnici, brez čitalnice, potujočih kovčkov in podružnice na Trati, 23.000 knjig, je to vsekakor velik napredek. Osnovne pogoje za razvoj je dobila knjižnica, ko se je preselila v Dom zveze borcev. Leta 1962 pa je bil dokončno uveden prost pristop bralcev do knjig, knjižni fond pa je bil preurejen po mednarodnem sistemu univerzalne decimalne klasifikacije, mladinske knjige pa so bile oddvojene v pionirsko knjižnico in urejene po 6istemu za mladino. S tem se je močno povečala izposoja in razbremenilo delo knjižničarjev. Leta 1964 se je preselila podružnica ljudske knjižnice na Trati v nove prostore in Je bila v letu 1965 urejena P° UDK s prostim pristopom in posebno polico za pionirje-V letih 1959 do 1965 je bilo s pomočjo občinskega sveta Svobod nabavljenih deset potujočih kovčkov, Ki se izmenjujejo v naslednjih krajih: Podlonk, Železniki, Selca, Dražgoše, Bukovščica, Cešnjica, Sovodenj, Javorje. Hotavlje, Gorenja vas i" Poljane. V kovčkih je danes 1320 knjig. Bodoči zdravstveni dom Bled je že pod streho. Z obrtniškimi deli so pričeli pred nedavnim, zaostajajo le dela pri napeljavi vodovoda in elektrike. Sredstva za nadaljevanje gfadnje s° zagotovljena, vendar pa bo zaradi podražitve gradbenega materiala potrebno zagotovi^ dopolnilne vire IV dni po svvtu OBISK KOROŠKIH SLOVENCEV Preteklo soboto in nedeljo k se mudili v Sloveniji predstavniki obeh manjših slovenskih organizacij na Koroškem. Predstavniki Zveze ^venskih organizacij na Woškem in Nacionalnega *Yeta koroških Slovencev so se med obiskom pogovarjali ' predstavniki našega družbenega življenja, sprejel pa jih je tudi predsednik izvršnega sveta Janko Smole. V Soboto so obiskali Koper. JUBILEJ BAO Te dni slavi 20. obletnico Ustanovitve mednarodna or- nizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano FAO. Kot specializirana ^encija ZN je FAO odigral Homembno vlogo pri pospeševanju kmetijske proizvodne. Ob jubileju je predsednik republike Tito poslal organizaciji, brzojavno čestitko. UKINITEV VIZUMOV Preteklo soboto so v Beogradu parafirali sporazum o Ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in Avstrijo. Po tem *Dorazumu bodo ukinili vse Vrste vizumov, razen v primerih, ko se bo hotel kdo *aposnTi, za kar bo predvidena posebna procedura. Sporazum bo začel veljaj konec decembra, ko ga bodo podpirali na Dunaju. POSKUS ZAROTE Iz Leopoldvilla poročajo, d so konec preteklega tedna Odkrili zaroto, ki so jo snovali Combejevci ob podpori belgijske vojaške misije v Konta. Namen zarote je bil, pripeljati spet Combeja na državno krmilo. Zaradi posku 8a državnega udara, ki tispel, je prišlo te dni ' Uopoldvillu do proti belgij Skih demonstracij. Ob Priložnosti so demonstrantje Vžgali belgijsko zastavo ni tej Evropa in stanovanja Lani 155.000 več stanovanj kot predlanskim— Jugoslavija po povprečju stanovanjske gradnje na 7. mestu v Evropi Sekretariat evropske ekonomske komisije je te dni objavil podatke o številu stanovanj, ki so jih evropske, dežele zgradile v letu 1964. Po teh podatkih je bilo lani v vsej Evropi zgrajenih preko 5,6 milijona stanovanj, kar pomeni približno 155.000 več kot predlanskim. Najbolj so v primerjavi s 1963. letom povečali lani tempo stanovanjske izgradnje na Nizozemskem, in sicer za 27 %. Na drugem mestu je Velika Britanija (24,4%), potem pa sledijo: Španija (24,3 odst.), Irska (20,3 odst.), Danska (16,5 odstotka), Poljska 10,9 odst.), Jugolavija 10,3 odst.), Francija (9,7 odst.), Zahodna Nemčija (9,5 odst.), Bolgarija (8 odst.), Italija in Švedska (7,1 odst.). Velikost stanovanj je ostala lani skoraj nespremenjena. Stanovanja, sezidana v 1964. letu, so imela na Nizozemskem povprečno 5,2 sobi, v Španiji 5,1 sobo, na Norveškem 4,5, Danskem 4,4, v Švici 4,3, Zahodni Nemčiji 4,2 itd. V Bolgarji, DR Nem- čiji, Madžarski in Jugoslaviji so imela stanovanja povprečno manj kot 3 sobe. Po številu novozgrajenih stanovanj na 1000 prebivalcev vodi v 1964. letu Švedska. Poprej je pet let vodila Sovjetska zveza. Sledijo: Zahodna Nemčija, Švica, Italija, Nizozemska, Danska, špnija^td. V Evropi* velike stanovanjske stavbe, ki jih gradijo iz javnih sredstev, vse bolj izpodrivajo manjše, privatne stanovanjske stavbe. V vseh O KMETU, KI GOVORI VSA VAS 136 kač v studencu Kmet Bojislav Nedeljkovič, doma iz vasi Vražogrnc blizu Zaječara, je imel te dni najbolj razburljive dni svojega življenja. S palico je ubil 136 kač. O tem razburljivem dogodku sedaj govori vsa vas, saj so vsi vaščani zajemali vodo iz »izvora kač.« Pred kratkim je Bojislav Nedeljkovič kot običajno zajemal vodo iz studenca in prestrašen opazil, da so v njem kače. Odločil se je, da jih ubije. Da bi se zaščitil pred nevarnostjo, si je noge povil z debelim blagom in se oborožil z gorjačo. Takšen se je približal studencu in začel ubijati kače, ki so razdražene začele sikati proti njemu. Ves osupel je opazil, da se izpod kamna v studencu pojavljajo nove kače in da jih je vedno več. Nekatere so bile dolge preko metra, razen beloušk pa so bili vmes tudi gadi in modrasi. Že je nameraval prenehati z nevsakdanjo borbo pa mu je šinilo v glavo, da se tako razjarje- bilo ne kače lahko razširijo po bližnji okolici. Zato je ves oznojen nadaljeval in brez odmora tolkel po kačah. Po dveurni borbi s kačami, ki so se med tem spremenile v krvav klobčič, se je Bojislav nekoliko oddahnil. Izpod kamna ni Nbilo več novih kač. Preštel je pobite kače jih je 106. Čeprav je bil že utrujen se je odločil, da pregleda izvor studenca, ker je pričakoval, da je med kamenjem še kakšna kača. Ni se zmotil, saj so jih ob koncu borbe našteli 136. Ko so kmeta kasneje spraševali o tej borbi je le dejal: »že tri dni je po tem dogodku, vendar še nič ne jem. — Ni to tako preprosto.« i evropskih deželah, razen ni Cipru in na" Irskem, se pre> cej več zida v mestih kot na deželi. Britanska pošiljka jugoslovanskemu RK Rdeči križ Slovenije je preko občinskih organov za šolstvo obvestil«vse šole in vzgojno-izobraževalne zavode, da lahko po dokaj ugodni ceni kupijo lesonit plošče Z melaninskd oblogo. Te je jugoslovanskemu RK poslala V večji količini Britanska dobrodelna organizacija Boj revščini. Plošče so zelo primerne za oblogo sten v učilnicah, kuhinjskih in sanitar^ nih prostorih šol ter socialnih' ustanov. Za plošče je veliko zanimanje, saj bodo lahko vzgojni zavodi precej prihranili* če bodo stene obložili s temi ploščami, kajti tako se bodo izognili dragemu pleskanju. Osvojitev meseea bo zahtevala štiri življenja Osvojitev meseca bo neogibno zahtevala življenja štirih astronavtov. To so ugotovili elektronski možgani, ki so dobili nalogo, naj ocenijo, koliko človeških žrtev bo zahtevala odprava na Zemljin naravni satelit. Sicer pa elektronski možgani niso ugotovili, da bo toliko žrtev zahteval samo polet na Luno, temveč tudi pripravljalni poleti. * Odgovorni strokovnjaki za realizacijo potovanj na Luno so poudarili, da so doslej storili vse, da bi bili poleti kar najbolj varni, in da se bodo tega principa držali tudi vnaprej. Ce bodo ti varnostni ukrepi držali tudi za bodoče polete, potem bi osvojili Luno brez žrtev. Toda elektronski računlniki niso tega mnenja. Prihodnost bo pokazala, kdo je imel prav : elektronski ali človeški možganL C LJUDJE IN D0C0ĐR1" Vrana vrani Mnogi politični opazovalci po svetu vse bolj prihajajo do spoznanja, da gospodarski ukrepi zoper upornike v Južni Rodeziji, ki so pred kratikm samovoljno proglasih neodvisnost, ostajajo na pol poti. Prvič zato, ker sta Portugalska In Jožnoafri-ška unija pripravljeni pomagati upornikom, ki s silo žela zavladati veliki večini črnega prebivalstva. Svoji k svojim! Drugič pa tudi zato, ker Velika Britanija sama ne želi iti predaleč, ker bi sicer oškodovala — sebe. i. Iz glavnega mesta Južne Rodezije zato že poročajo, da je uporni predsednik lan Smith praktično »že uspel«. V svetu je tako še eno nevarno žarišče spopadov ln nemirov več. Zlasti zaradi Interesov tujega kapitala, predvsem britanskega! V Rodeziji deluje namreč nekaj sto britanskih firm. Celokupni vloženi britanski kapital v deželi cenijo na približno 200 milijonov funt-sterlingov (kar je približno 1000 milijard dinarjev). Ta kapital je naložen v rudnike, trgovino, banke, zavaro- valnice Itd. Tu se prepleta s kapitalom belih priseljencev. Zato je treba pač računati na skupen interes britanskih in »domačih« investitorjev. Polovico izvoza iz Rodezije gre v Veliko Britanijo, iz Britanije pa pokriva približno tretjina Rodezlj-skega uvoza. V večini izvaža Rbdežija bakreno in cinkovo ter železno rudo. Med kmetijskimi pridelki sta pomembna predvsem koruza ln tobak. Britanija pokupi letno nekako polovico vsega tobačnega pridelka ln odrine Rodezija za to približno 17 milijonov funtov. \ Britanske firme bi zaradi opuščanja izvoza v Rodezi- jo zgubile na leto nekako 40 milijonov funtov (200 milijard dinarjev). Razen tega je Britanija dobivala na leto iz Rodezije okoli 30 milijonov funtov na račun prevozov, bančnih in zavarovalnih provizij itd. Najbolj pa se Britanci bojijo, da bi se namesto njih ne uveljavil kot trgovski partner, pa morda tudi kot investitor, kdo drug. Zato so že v Varnostnem svetu predlagali pravzaprav polovične ukrepe, ki so jih izpolnile šele druge države, ki so za odločnejše ukrepanje zoper bele upornike v Rodeziji. Velika Britanija najprej sploh nI predlagala naj bi prepovedali uvažati v Rodezijo nafto, šele na pritisk drugih je nerada na to pristala. Vmes so interesi velikih naftnih kompanlj in njihov boj za .trg. Vidimo torej, da gre za pomembne interese britanskega kapitala v Rodeziji, kar bo nedvomno vplivalo na politiko Britanije do Rodezije. ' Kar pa vendarle hrabri je dejstvo, da je svetovno javno mnonje tako. clioduš-no obsodilo enostranski ukrep belih rasistov iz Južne Rodezije, da je moral celo velekapital »prispevati« svoj delež k temu. ABC 3E2ERNIK 4 Gorenjski kraji in ljudje MLINI OB SAVI 109. Petru je krulilo po želodcu, saj že od jutra nI ničesar zaužil. Brez oklevanja se je lotil »popravila«. Spretno je razstavil uplinjač in trikrat pihnil v odprtinice, kakor je včasih storil Branko. »Sedaj bo šlo!« je slrokovnjaško menil in pričel spet sestavljati. Toda naj si je sestavljal tako ali tako, vedno mu je na koncu ostalo nekaj vijakov in kak obroček, s katerim ni več vedel, kaj početi. Mučil se je in jezil, pa ni pomagalo. Tedaj se je ustavil pred njima motorist, ves v usnju. 110. »Vama lahko pomagam?« se je prijavno ponudil. »O, saj je skoraj že narejeno. Samo tole reč mi pomagajte sestaviti,« je poskočil Peter. Mož v usnju si je ogledal sestavljeni uplinjač, ogledal si je Petra in prasnil v smeh. »Malce drugače ga bomo sestavili, pa bo šio.« V pičli minuti je bil gotov. »No, sedaj pa poizkusimo!« Pritisnil je ročico. Kh, kh, put ja zakašljal motor in umolknil. Možak je ila-grbančil čelo, še enkrat je poizkusil, spet nič. Nekaj je zagodrnjal in pogledal v bencinski tank. 111. »Takole ga lahko popravti^ svetega nikoli. Brez bencina še vžigalic 'iiga.* Pretočil jima je iz svojega tanka nf^*ina. Zdaj je motor spet veselo zaropotal, "'i neznanec se je poslovil in fanta sta se vn^Hjeala na motor. Pa je že tako, kadar sel^ttnosti, jih ni tako kmalu konec. »Lue nc S^Sotovil Peter, ko je hotel prižgati reflektor«'Venj p0 temi, saj imajo drugi luči,« ga j' *S nestrpni tovariš. PANORAMA Anekdote o A^žih Grof Devonshire je nekoć P1^! v krogu svojih prijateljev: »Sanjal sem, da sem govorilnem domu. In ko sem se prebudil je bilo H KO SO ULICE PREOZKE Roboti rešujejo promet met bi tekel brez zastojev. Osnovna prednost tega novega sistema, ki je v Ameriki že dalj časa v uporabi, v Zahodno-nemškl strokovnjaki za promet v Stuttgartu so iz-Efi uaradi prometne zmede v mestu pride do mili-junsKin izgub in to predvsem zaradi izgube časa in porabe materiala. Toda tudi finančno dobro stoječa mesta, ki bi motim * ms , smele TUltrt* za ureditev prometa, nalete pri iem omcajno na nerešljiv problem pomanjkanja prostora. Največkrat ni mogoče zgraditi tako širokih ulic, da bi promet na teh tudi v bodočnosti lahko potekal brez ovir. Zato strokovnjaki iščejo re-' šitve v optimalnem koriščenju obstoječih ulic. To pa je mogoče doseči samo s pomočjo elektronskih naprav. Osnovni princip take elektronske naprave za urejanje prometa je v tem, da vozila oz motorni promet sam, preko posebnih indikatorjev, daje podatke o gostoti prometa na določeni ulici v centralo, kjer elektronski računski stroj, na podlagi dobljenih podatkov izbere najugodnejši programi iki se potem prenese na semaforje posameznih križišč Preprosto lahko sistem razumemo tako, da se vozila oz promet sam sešteje. Vzemimo Nemčiji pa ga sedaj uvajajo, je v tem, da vozila sama izberejo ustrezen program, medtem ko vsi do sedaj v Evropi uporabljeni principi bazirajo na fiksnih programih, ki jih izbira operater v centrali. O novem sistemu razmišljajo tudi strokovnjaki Tajništva za notranje zadeve v Nova pomoč slepim domač primer: pred črpalko na Zlatem polju bi postavili indikator, ki bi ob vsakem mimo vozečem vozilu poslal impulz v centralo, ta pa bi na osnovi teh impulzov izbrala primeren program za semaforske naprave, ki bi bile n.pr. montirane, na križiščih pri Pokojninskem domu, na Jelenovem kiancu, pred Zavarovalnico i'd. Zelena, rumena in rdeča luč bi se v takem primeru vedno pravočasno prižgale in pro- V Združenih državah Amerike imajo poseben center, v katerem slepi preizkušajo razne nove izume, s katerimi se jim omogoča normalnejše življenje in manjša odvisnost od drugih ljudi. Nedavno je poleg drugih izumov preizkušen ročni aparat za vodenje slepih, ki omogoča ravno hojo. Ta aparat je velik približno kot škatlica cigaret ln se drži v roki med palcem in kazalcem. Aparat se napaja iz baterije ln sestoji iz zelo kompliciranega sistema žiroskopa ln merilca pospeška (akcelerometer), ki je sličen onim, ki se uporabljajo v vodenih projektilih. Če človek, ki drži aparat, zavije iz svoje smeri v levo, naprava pritiska na palec, če pa zavije v desno pa na kazalec. Doslej mnogi koristni izumi za slepe niso bili realizirali samo zato, ker jih ni bilo mogoče preiz/.usiti. Prav zato Je bil v ZDA osnovan nov center za oceno in razvoj pripomočkov za čutila. Tlaki s kopalnicami Kanadske državne železnice so pred kratkim dale v promet novo vrsto vagonov, namenjenih poslovnim ljudem. Vagoni lahko sprejmejo 12 do 14 potnikov v širokih in udobnih naslonjačih ter razpolagajo s posebnimi oddelki za oddih, z bari, restavracijami in kabinami, v katerih so kopalne kadi. Ljubljani. Indikatorji bi bili postavljeni na glavnih vpadnicah v mesto t. j. iz Kranja, Maribora in Zagreba. Vozila brez koles čeprav je bilo kolo odkrito že davno pred pisano zgodovino, je danes še vedno osnova za skoraj vsako obliko suhozemnih vozil. Vendar to morda le ne bo vedno. V Združenih državah Amerike zdaj raziskujejo sistem vozil brez koles, ki bi deloval na principu magnetizma. Vozilo naj bi gnal električni motor, namesto koles pa bi vsako vozilo imelo vgrajene zelo močne stalne magnete, ki bi omogočali, da bi vozilo lebdelo v zraku približno 6 milimetrov nad tiri. Torej brez fizičnega dotika z njimi ter zaradi tega ne bi povzročalo nikakega trenja niti šuma in bi imelo izredne vozne sposobnosti, predvsem pa bi porabilo manj goriva. Tako vozilo bi predvidoma doseglo hitrost do 240 km na uro. Ko je prišel Cromvvcll v l(**ho ga množice navdušeno pozdravljale, i{ »Če bi me peljali-na mari^'^jem ne bil prav nič drugačen.« Lord Courtnev je govoril na I vanju v prid zakona, da vdovtfj umrle žene. Nek poslušalec »če bi umrla vaša žena, W ljeni vzeti sestro vaše žene?« em zboro-ći sestro priprav- 112. Peter je res pognal. Težki stroj je zagrmel in zdrčala sta po temni cesti. Peter je napenjal oči, da bi razlikoval cestišče od jarkov ob strani. Naenkrat je v temi, tik pred seboj, zagledal nekaj hiši podobnega. Peter ni utegnil ugotoviti, da je pred njim voz sena. Naglo je zavil v stran. Prednje kolo je zadelo v obcestni kamen in fanta sta v velikem loku zletela prek jarka. Peter je udaril z glavo v brzojavni drog; v trenutku je izgubil za-' vest in ves okrvavljen obležal v travi. Lord Courtnev se je smehljal. »Preden vam odgo- i vorim, bi vas rad nekaj vprašal: ste oženjeni?« ^ »Da« «In, je vaša žena v dvorani?« »Ne.« »Veste,« je odvrnil lord Courtnev, »moja pa je.« Maršal von Richelieu je veljal za profesionalnega duhoviteža. Walpole je dejal o njem: »človek se smeje že poprej, preden sliši njegove besede. In to je dobro, kajti pozneje se ne bi več smejal.« Prijatelj je prosil vojvodo Buckinghamskega naj reče zanj kakšno dob>o besedo na dvoru. »Samo vi in bog mi lahko pomagata,« je dejal. »Ja, moj dragi,« je menil vojvoda, »potem pa je to slabo za tebe, kajti nobeden izmed naju na dvoru nima vpliva.« Zamisel s to rubriko, ki jo je pred nedavnim odprlo uredništvo, se mi zdi zelo zanimiva in posrečena. Prav je, da bi jo usmerjali predvsem v iskanje značilnih domačih zanimivosti in domačih bčscd za predmete in pojme, obenem pa bomo z zapisi kmečkih navad in načina življenja ljudi v bližnji preteklosti oteli pozabi marsikatero zanimivo stvar. To me je pravzaprav spodbudilo, da "sem se odloči! zapisati nekaj o nekdanjih savskih mlinih, ki jih je nekdaj kar mrgolelo ob Savi med Kranjem in Smlednikom, do danes pa je menda ostal še eden ali dva. Mline so postavljali naši dedi, pradedi in očetje navadno na najbolj primernih krajih, bodisi da je bil dostop do brega struge k Savi položen in zmeren, obenem pa so se pri tem tudi ozirali na vodni tok. Moral je biti usmerjen kar najbolj proti mlinu, da so na ta način laže zajezili vodo in tako pridobili vodno silo. Pri tem naj takoj opozorim na razliko med savskimi in navadnimi potočnimi mlini. Savske somavadno poganjala lopatasta mlinska kolesa s pomočjo velike vodne sile, ki se je zbirala v zoženem delu, v rakah. Za tak pogonski način je bil potreben velik in močan vodni tok. Zato so morali zajeziti s prečnim jezom celotni tok, tako da se je vsa vodna gmota zbirala v dva do tri metre širokem in kak meter do meter in pol globokem koritu — rakah. Taka kolesa so dvigali in spuščali v vodni tok. Drugače je pa s potočnimi mlini. Za pogon ni bil potreben tako velik in močan tok, ker sicer v potokih ni tolikšne količine vode. Za to pa je moral biti pogonski mehanizem povsem drugačen. Vodna kolesa pri takih mlinih imajo navadno večji premer, lopate pa so krajše in bolj široke. Vodni curek so navadno speljali po posebnem lesenem ali zidanem koritu tako, da je vodna teža in sila padala na lopate od zgoraj ali od strani in tako poganjala kolo, ki se pa ni dalo spuščali ali dvigati. Vodni tok so pri potočnih mlinih lahko zapirali s posebnimi zapornicami in tako po mili volji spuščali zahtevano količino vode. Pri savskih mlinih pa tega ni bilo mogoče, ker je bil tok presilen, da bi ga lahko zapirali, voda je skozi rake. vedno drla. Kolikor pa je je bilo preveč, pa je uhajala čez prečni jez, zlasti kadar je narasla. Pred kakimi petdesetimi leti je bilo na Savi od Prebače-vega pa tja do Smlednika cela vrsta mlinov. Do današnjih dni je ostal samo še eden, in sicer na Prebačevem. Nekateri so bili zelo stari in so kljubovali elementarnim silam, zlasti povodnji, v novejšem času pa tudi novim gospodarskim razmeram in tehniki, ki je počasi pregnala zastarele mlinske naprave. Mlinarji so ponavadi imeli svojo obrt in so se preživljali od dohodka, ki ga jim je prinašala merica, to je naturalna odškodnina za opravljeno uslugo ali nekakšna desetina od celotne količine žita, ki so ga pripeljali v mlin kmetje. Navadno pa so imeli mlinarji tudi obdelovalno zemljo in so hkrati tudi kme-tovali. V času pred prvo svetovno vojno in kasneje med obema vojnama so se vrtela še vsa kolesa s polnim zaletom. Dela je bilo dovolj, kmetstvo je slonelo tedaj še na trdnejših temeljih. Žita so pridelovali veliko, zato so tudi mlinarji imeli dovolj mletja. Ponekod so najemali posebne izučene mlinarje, ki so se ukvarjali samo s tem poslom. Seveda so se ga izučili sami, ker so imeli zato veselje ali pa jih je silila k temu potreba in nuja. Kolesa so se vrtela podnevi in ponoči, vmes pa so pogosto udarjale tudi stope. Sčasoma pa je bilo v mlinih vedno manj dela. Postopoma so propadali drug za drugim. Najprej je prenehal Čadežev • mlin med Trbojami in Moša-mi ter Ivanov mlin v Prašah, nadalje Lemčeč mlin na Pod-reči. Nekaj pa se jih je obdržalo do povojnih dni, čeravno nekateri.od njih niso imeli kaj dosti dela ali pa nič. Ko so v Medvodah zgradili elektrarno in Savo zajezili, se je gladina dvignila prav tja do Moš. Vsi mlini na tem območju so s tem prenehali delati. To so bili: Kodrinov mlin v Dragočajmi, Reškov mlin na desnem bregu Save in še dva mlina v Smledniku. Najdalj se je obdržal mlin v Trbojah (pri Mlinarjevih), vendar je tudi ta skoraj prenehal z delom, še preden so ga dokončno podrli. Kmetje so v vseh povojnih letih sejah vedno manj pšenice zaradi gospodarskih razmer. Tudi drugega žita so sejali zelo malo, ker je bilo prepoceni. Končno pa so mletev prevzeli bolj mehanizirani valjčni mlini, vzdrževanje starin je postalo predrago, mletev pa prepočasna. J. BOHINC MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ7 Pridobitev za avtomobiliste Pred kratkim so dali v Združenih državah Amerike v uporabo avtomobilski radioaparat, ki z zvokom opozarja voznika, če pozabi izklju- čiti sprednje luči, ko gre iz avtomobila. Aparat opozori lastnika tudi, če je motor izključen in celo takrat, ko je izključen sam. Ob tem, nehote izrečenem i molči. Obema je neprijetno m03 razpoloženje (Francbvo zaradi ne«ai ga je zjutraj odkrižal, že tako ni se nenadoma ne počuti več dobro. ™ napila. Najbolje je, da se s prvini nji in sobarici bo dala dva dni P prišel v njeno vilo. Franc se ne protivi. Ko se s P1 svoje. On bi se najraje odpeljalv obljubil, da bo prišel. Tako dolgčas Skozi okno, ki štrli naravnost iz ne vidiš niti na cesto. Streha jo gM se na obzorju počasi kakor dolgč^fei ladja. Spremlja jo s pogledom, dokler ga iz te omrttf^Audi trkanje. Kdo neki ga išče? Ko odpre, se začudi. Pred nji"1 TJ«. Vznemirjena je. Nocoj naj ne hodi k njej! prej1"*^ojavko, da je Bauerja kap. J Kap? Saj to je sreča, ki sta *j zdela. Zdaj bo Anna svobodna, a on se bo že na neK^ f1 osvobodil Stefi in ji umolkrie. Tudi Franc ijske naklepe. Njuno ženinega obiska, ki se se) je skaljeno. Anna ji je. A najraje bi se Vrneta v Milje. Služki-tvečer bo lahko zopet eta, odideta vsak po mu je, da je Anni ami te podstrešnice. aka hišica za golobe, samo na morje, kjer iztrgal tudi otroka. Franc komaj prikriva veselje. A zakaj ga ne pokaže Anna? Zdi se mu celo žalostna. Pa ne da bi jo Bauerjeva smrt prizadela? Morda čaka, da ji bo izrekel sožalje. Toda tega ne more. Bilo bi smešno. Samo vpraša jo, če je Bauer mrtev. Ne, ni ga do mrtvega. Delna omrtvitev desne strani telesa. Zato mora takoj na pot. Bauer leži v miinehenski bolnišnici. Hoče ga dobiti še živega, saj gre za oporoko. Kako bo, mu bo pisala. Pravzaprav ji je hudo, ker se je vse tako naglo in, nenadejano zgodilo. Bauer je izpolnil vsako njeno željo. Lahko bi bila boljša z njim. Nekaj svojih let bi mu še lahko žrtvovala. Anna je potrta, da ne opazi revne sobice, v kateri Franc živi. »Torej piši! Piši mi takoj!« Zdaj bo tako nestrpno čakal na njeno prvo pismo. 7 J Dnevi tečejo. A Anninega pisma še vedno ni. Franc postaja vedno bolj nervozen. Vozi se zopet vsak dan v Trst. Toda doma je le malo. Hodi po kavarnah in lista po nemških časopisih. Prebira mrliške oglase. Vsak dan sproti upa, da bo med njimi zagledal velik, morda celostranski oglas, da se je Alfred Bauer poslovil s sveta. Toda vsa beganja po Trstu od kavarne do kavarne so zaman in dan za dnem je bolj živčen in zadirčen, vzkipljiv za vsako stvar. Stefi se boji, da je preutrujen in da bo zbolel. Zakaj neki se je toliko mučil za Stockla, saj mu Stockel dela, ki ga je Franc opravljal v času njegove bolezni, sploh ni plačal, kakor da bi bilo dovolj-šnje plačilo že zaupanje, ki mu ga je izkazal s tem, da mu je pustil upravljati tiskarno. Zdaj ima Franc zaradi Stockla dvojno škodo: zrahljano zdravje in še denar, ki ga je ta mesec zapravil skoro za vso plačo. Njej ni dal niti četrtine, tako da aprila ni mogla nesti niti vinarja na hranilno knjižico. Nasprotno, celo prihranke s Francove knjižice je morala načeti. Za celih šestdeset kron so se znižali njeni prihranki! In vse to samo zaradi Stocklove neuvidevno-sti in nehvaležnosti. Zato ni čudno, če se sedaj Franc za vsako malenkost razburi. Tudi njo jezi, a svojo jezo zatajuje, samo da bi moža še bofj ne razburjala. Počitka je potreben. Ce mu Stockel ni plačal, naj ga nagradi vsaj s štirinajstdnevnim dopustom, ko bo imel Slavko počitnice. Potem bi šli vsi za štirinajst dni v Borjano, Slavko pa bo ostal do novega šolskega leta. Vsem bi počitek v Borjani del dobro, a Francu najbolj. Toda Franc o tem noče nič slišati. Stockel bi mu nikoli ne dal celih štirinajst dni dopusta. Zato mu sploh ne bo rekel. »Potem bom šla k njemu jaz in mu rekla.« »Samo poizkusi! Bi že zopet rada skuhala kakšne neprijetnosti?« Neprijetnosti? Ali mu jih je že kdaj? Se ni borila za njegovo zaposlitev in mu jo tudi sposlovala? Najraje bi mu to vrgla v obraz, a ve, da bi bil potem še večji ogenj v strehi. Z njim je treba zlepa. Tako si dopoveduje in kroti svoje živce. In res postane čez nekaj dni Franc mirnejši in prijaznejši. V njegovem miru in prijaznosti ne opazi hinavščine. Franc je dobil Annino pismo. Bauer je še živ. Celo pri zavesti je toliko, da je podpisal oporoko. Toda vsa njegova žlahta se je natepla okrog njega. Najbolj siten je sin njegovega b-ata Gustav, ta lakoma stenica. Tudi okrog nje se nenehno vrti in ji hoče igrati kavalirja. Nič ne bo dosegel. S''OZi hinavske oči nu vi H v grabežljivo dušo. Za'? mora ostati na Bavarskem. Kako lepe bi bilo, ko bi imela njega kje v bližini. OX Zaprta šolska vrata Janškovec pred Tomcem Na posvetovanju o problemih telesne kulture v Kranju se je govorilo o tem, kako naj bi se posamezne šole vključile v vzgojo mladih športnikqv. Projesor neke kranjske osemletke je dal zanimiv predlog, po katerem naj bi v okviru šolskih športnih aktivov posamezne šole prevzele »patronat« nad posameznimi športi. Po predlogu naj bi nek aktiv gojil,v prvi vrsti atletiko, drugi plavanje, tretji košarko itd. Odločitev o tem, katero panogo naj bi gojili, bi morali pač sprejeti dijaki na šoli. Navzoči niso resno obravnavali tega predloga. Z utemeljitvijo, da ni urejeno financiranje (v tem primeru voditeljev takšnih krožkov) in da ne gre siliti učence vse šole v nek šport, za katerega se je odločita večina, so prešli preko tega problema. Ker menimo, da predlog zasluži veliko večjo pozornost (saj je v zadnjih letih to edin konkreten predlog), je vredno o tem nekaj več spregovoriti. V tem primeru ne gre za »siljenje« učencev v določeno športno panogo. Z malo, zelo malo dobre volje, bi bilo mogoče uredili, da bi se učenci, ki jih ne veseli dejavnost za katero se bo odločila večina na njihovi šoli, vključili v delo športnega aktiva druge šole, kjer bi gojili »njihov šport«. S tem hLse šole končno le vključile v športno aktivnost (do sedaj je bilo njihovo delovanje vidno, poleg obvezne splošne telesne vzgoje) le v kampanjskih prireditvah ob najrazličnejših prvenstvih. Drug problem predstavlja plačevanje voditeljev šolskih društev. Mnenja smo, da to ni velik problem in smo prepričani, da bi ga občinske zveze za telesno kulturo, ob sodelovanju svetov za telesno kulturo, z veseljem in zelo hitro rešile. Vsaj morate bi ga, če bi ta dejavnost res pomenila nekaj novega, boljšega (kar ni težko doseči). Profesorji naletijo v svojih kolektivih na veliko nerazumevanja, ko se govori o telesni vzgoji. Zaradi tega je tazutn-ljivo, da so pri določanju vsake nove oblike dela previdni. Stvar vseh športnih delavcev je, da moralno podpro njihova Prizadevanja, ker bomo le tako lahko dosegli, da se bodo šolska vrata odprla tudi športu. Pri uresničevanju te zamisli pa je nujna povezava med šolami, če do nje ne bo prišlo, bo tudi ta predlog ostal le eden med mnogimi, a športni delavci bodo še naprej negodovali nad dejavnostjo šol na tem področju — šole bodo ostale Zaprte za svojimi zidovi. P. Čolnar Avto v jezeru V nedeljo dopoldne s*o obvestili postajo milice na Bledu,, da je v blejskem jezeru avto. Ugotovili so, da je avto last podjetja Kompas iz Ljubljane. Ta avtomobil si je sposodil od Kompasa ing. Frank Baum. Povedal je, da se je ponoči okoli ene ure peljal iz Mlina po Kidričevi cesti oko- Zapeljal je v desno Anton Porenta je peljal iz Poljan proti Škofji Loki. Na nepreglednem levem ovinku je rezal ovinek tako, da je vozil 1.6 m od levega roba cestišča. V tem trenutku pa je iz nasprotne strani pripeljal avtobus voznik Maks Gale. Voznik avtobusa je pričel takoj zavirati in zavijati na skrajno desno stran ceste. Pri tem pa je trčil v obcestno škarpo. Na avtobusu znaša škoda okoli 300 tisoč dinarjev, -jj li jezera. V Zaki na ostrem levem ovinku je zapeljal s ceste in po strmini zdrknil v jezero. Avto je ostal s prvimi kolesi v jezeru. Ugatoviil so, da je voznik prehitro vozil, bil vinjen in spregledal ovinek. Voznik je izstopil, zaklenil avtomobil in odšel spat. Na vozilu je nastala materialna škoda za okoli 200 tisoč dinarjev, -jj Prehitra vožnja V avli osnovne šole »Simon Jenko« je bil turnir devetih najboljših namiznoteniških igralcev Kranja. .Zmagal je Janškovec (Triglav) s sedmimi zmagami. Edini poraz je doživel od drugouvrščenega Tomca. Za presenečenje sta poskrbela Bevk in Marušič z zmagami nad Tomcem. Brata Smola na koncu V nedeljo so nogometaši Triglava izgubili srečanje z Novo Gorico z 1:0 (0:0). Ce bi Kranjčanom uspelo osvojiti le eno točko, bi bili na prvem mestu SNL, tako so pa zdrsnili na tretje mesto z istim številom točk kot prvo-plasirano Celje. S prikazano igro, in seveda še bolj z uspehi kranjskih nogometašev v minulih srečanjih, moramo biti več kot zadovoljni. Z moštvom Aluminija so ekipa, ki je doživela najmanj porazov (dva) in imajo vse izglede, da se v pomladnem delu potegujejo za prvo mesto. Frelih (Kranj) in Somrak (Triglav) niso nastopili na turnirju. VRSTNI RED: 1. Janškovec (T) 7, 15:5; 2. Tome (T) 6, 14:6; 3. Markun (T) 6, 12:6; 4. Marušič (T) 5, 11:9; 5. Bevk (K) 4, 10:9; 6. Tadina (K) 3, 7:12; 7. Vidic (T) 3, 7:12; 8. Trček (T) % 6:12; 9. Lavren-čič (T) 0, 2:16. P.Didič Iz Bleda proti Radovljici je peljal voznik osebnega avtomobila LJ 47-04 z neprimerno hitrostjo. V Lescah pri hiši št. 89 je cesta zožena in nepregledna. Ker je voznik to opazil ,je pričel zavirati. Zaradi tega ga je pričelo zanašati po cesti. S tem je zaprl pot nasproti vozečenuTav-tomobilu LJ 322-47, katerega je vrglo v zid omenjene hiše. Škodo so ocenili na okoli 300 tisoč dinarjev, -\\ PRVE POSLEDICE SNEŽNIH PADAVIN Nevarna vožnja po zasneženih cestah Jeseničanov Po uspehu v domačem tekmovanju (v slovenski ligi so osvojili tretje mesto) so jeseniški košarkarji gostovali v nedeljo v Buttrii (Italija), kjer so premagali domačine z rezultatom 65:41 (31:21). Domače moštvo je bilo okrepljeno z najboljšimi igralci iz Vidma. Za Jeseničane so bili uspešni: Prhaj 21, Svetlin 12, Pe-terman 2, Svetlin 12, Peter-man 2, Sodja 7, Koren 13, Vauhnik 6, Krek 2 in Cam-pa 2. KRANJ, 23. novembra — Po vsej Gorenjski je začelo sinoči močno snežiti, davi pa je bila snežna odeja v Kranju in okolici debela že kar 15 cm. Cestna podjetja so sicer na delu, ker pa še vedno sneži, je vožnja po zasneženih ln spolzkih cestah zelo nevarna in zahteva od voznikov veliko previdnost. Kljub temu pa so nesreče ob takem vremenu zelo pogoste, saj je le majhen pritisk na zavoro lahko vzrok, da se avto znajde za cesto. Voznik opel rekorda LJ 343-05 Jože Kepic s Podreče (na sliki) je danes dopoldne le nekpliko močneje pritisnil na zavoro, ker je zaviral tudi avto pred njim, pa ga je vrglo s ceste I. reda pri Drulovki. Na srečo je žlo vse brez večje škode in poškodb. Avtomobilov, ki so obtičali ob cesti, nekateri tudi v telegrafskih drogovih, smo danes videli še več. To naj bo opozorilo vsem, naj vozijo skrajno previdno! Na cesti od Jeprce do škofje Loke, kt so jo letos za loške dirke rekonstruirali, je danes dopoldne obstala cela vrsta tovornjakov. Cesta je namreč preozka; zdaj, ko je sneg, se dva tovornjaka skoraj ne moreta srečati drugače, kot da eden zdrsne s cestišča. Za nemoten promet je to velika ovira in res je nerazumljivo, da izvajalci del na to niso pomislili že prej. Sneg je tudi sicer naredil precej škode: potrgal je več električnih žic, lomi drevje v^adovnjakih ln gozdovih, pod njim je ostalo še nekaj nepospravljenih pridelkov in nezoranih , njiv itd. -at, foto J. A. sušni avtomobi!« V petek zvečer je Peter Simončič pripeljal osebni avtomobil na Cankarjev trg. v Škof ji Loki, kjer je prepovedan promet za vsa vozila. Avto je parkiral poleg cerkve. Odšel je v trgovino. Avlo ni zavrl z ročno zavoro, niti ni vključil prestavo v vzvratno vožnjo. Ko je prišel iz trgovine je opazil, da avtomobil drči proti poslopju tovarne Šešir. Najprej se je zaletel v drevo, kasneje se je od tu odbil in se zaletel v vogalno hišo. Škoda na avtomobilu znaša okoli 600 tisoč dinarjev. -j j Neniier premagan V povratnem srečanju so jeseniški namiznoteniški igralci v nedeljo v domu TVD Partizana premagali celovški klub Neuner. Ženske so zma-gale z rezultatom 9:4, a moški s 7:3. Jeseničani so nastopili v naslednji postavi: Kavčič, Vid' mar, Buh, Krajzelj, Pavlic ht Sedej. 24. NOVEMBER 1965 # GLAS OGLASI — OBJAVE 9 ninc, Bistrica 46, Tržič 6139 Kupim motorno slamorez-nico. Sp. Brnik 39, Cerklje 6080 Preklicujem avtobusne izkaznice št. 1821 na ime Udovč Franc, Voklo 26, Šenčur, št. 4229 ime Poljane Marija, Preddvor, Kranj, št. 3723 na ime štern Danica, Visoko 38 — Kranj 6140 Od Kranja do Kokrice sem izgubil 7 ključev. Prosim, proti nagradi vrniti. Mirko Hrcstak, Medetova 1, Kranj 6141 Izgubil sem levo usnjeno črno rokavico od mlečne restavracije do trga revolucije v Kranju. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Žilavec, Stara c. 3, Kranj 6142 Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel Alojzu Ferlanu, za neresnične. Janez Bogataj, Gor. vas 21 6143 Pacientka, ki je izgubila ali pozabila v ordinaciji ročno uro, dobi le-to pri upravi ZD Kranj 6144 Drobnega krompirja za krmo je še nekaj na zalogi na deloviščih: v Šenčurju, Lah ovcah in Žabnici. Cema 25 din za kg. Kmet. živil, kombinat Kranj 6145 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil odvetniško pisarno iz Koroške c. 25 v Gregorčičevo 2 v Kranju (ob novi trgovini tov. Sava) — Odvetnik Pernuš Janez 6110 Cenjene odjemalce obveščamo, da bo trgovina Delikatesa Kranj od 1. 12. 65. dalje zaprta že ob 20. uri zvečer 6111 Zamenjam enosobno stanovanje v Puli za Kranj, proti veliki nagradi. Ali prazno sobo, plačam 1 leto naprej\ Informacije Fojkar, Valjav-čeva 8, Kranj 6146 Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« vabi k sodelovanju tovariša oziroma tovarišico, ki ima veselje in sposobnosti organizirati razširitev časopisa »Glas« in uspešno uveljaviti ekonomsko propagando v listu. Iščemo namreč UPRAVNIKA »GLASA« Zaželena je vsaj srednješolska izobrazba. Osebni dohodki so izključno vezani na delovni uspeh. Razpis velja dokler delovno mesto ne bo zasedeno. Prošnje pošljite na EE »Glas«, uredništvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Trsteniške Mlade kuharice in mladi sploh Končno - Šmarjetna! Kljub vsem zbadljivkam in kritikam na račun gradnje hotela na Šmarjetni, dela vendarle napredujejo. Nov lokal bodo odprli že v nedeljo, 12. decembra. Prva večja afirmacija v Javnosti bo letošnje silvestrovanje na šmarjetni gori, saj imajo restavracijski prostori 200 sedežev. Te dni ž mrzlično naglico dovažajo izgotov-ljeno opremo, ki jo montirajo in nameščajo po spalnicah in drugih prostorih. Edino bar in spodnja dvorana, za katero se že potegujejo prireditelji raznih športnih organizacij, tokrat, še ne bodo odprli. Do prihodnje pomladi bo počakalo tudi asfaltiranje spodnjega dela ceste, kar pa trenutno ne ovira dostopa na to izletniško točko. — K. M. Jabolka v kamniških trgovinah i Prodam dobro ohranjen televizor RIZ po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 6054 Prodam kravo, ki bo decembra teletila. St rabin j 61, Naklo 6062 Prodam dva prašiča, težka po 70 kg. Šenčur, Voklo 13 6119 Prodam brejo kravo. Zg. Brnik 100, Cerklje 6120 Prodam 5 mesecev starega merjasca. Sodnik Jože, Vi-ševica — Cerklje 6121 Prodam več mladih krav po izbiri, 3 bike in železno ograjo za vrt. Povije 8, Golnik 6067 Prodam korenje, repo in droben krompir ali zamenjam za karkoli. Trstenik 22, Golnik 6122 Prodam tritonsko harmoniko. Dvorje 44, Cerklje 6123 Prodam moped za 70.000.— in T-12. Naslov v ogl odd. 6124 Prodam plemenskega vola. Trboje 49, Smlednik 6125 Opel Kadett 64, dvobarvni, prodam dobremu ponudniku. Naslov v ogl. odd. 6126 Prodam nov fiat 750, slonokoščene barve, neregistriran. Naslov v ogl. odd. 6127 Prodam nekaj krompirja »Igorja« in jabolk. Naslov v ogl. odd. 6128 Prodam dva prašiča, po 80 kg težka. Breg ob Savi 4, Kranj 6129 • Prodam 15 mesecev starega bika. Zorman, Utik 17, Vodice 6130 Prodam dva mlada bika, vola in dva 100 kg težka prašiča. Prebačevo 19, itranj 6131 LTH škof ja Loka razglaša prosto delovno mesto ZASTOPNIKA na predstavništvu podjetja LTH v Zagrebu. Pogoj: Ekonomska srednja šola z večletno prakso v komercialni stroki. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja LTH šk.Loka. ZAVOD — Invalidska delavnica Kranj išče novo SODELAVKO za čiščenje poslovnih prostorov. Pogoji: delovni čas od 13. do 21. ure, da je zdrava in doma iz mesta Kranja. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop dela takoj, kandidatke naj vložijo svoje prošnje upravi Zavoda, Pot ma kolodvor 2,Kranj. Prodam dobro ohranjeno primo. Golmajer, Križe 38 6132 Prodam skoraj nov Zastava 750. Naslov v ogl. odd. 6133 Prodam 8 mesecev brejo kravo. Nova vas 3, Preddvor 6134 Prodam vola, 500 kg težkega. Poženk 21, Cerklje 6135 Prodam novo kuhinjsko kredenco in električni štedilnik. Peternel, Mošnje 22, Brezje 6136 Prodam skoraj novo krušno peč. Ogled Šenčur 16 6137 Kupim takoj VW ali malo karamboliranega, peč na nafto, kosilnico »Bauc« in kombinirane grabi je. Zbilje 4, Medvode 6138 Kupim 5 m3 smrekovih plohov. Plačam v gotovini. Pla- V kuhinji osnovne šole na Trsteniku, ta je nova in dobro opremljena, je večkrat PREBIVALCI ADERGASA NEZADOVOLJNI Prebivalci Adergasa, Trate in okoliških vasi so zlasti sedaj v jesenskem času zelo nejevoljni zaradi slabe ceste Trata—Adergas. Cesta je dolga le dober kilometer, vendar tako slaba, da skoraj ni uporabna. Za cesto je zadolženo komunalno podjetje Komunalni servis Kranj, vendar jo v letošnjem letu ni niti enkrat popravilo oz. nasu-lo. Cesta tudi nima urejenih odtočnih kanalov, zato s ceste vdira voda v gospodarska poslopja in kleti. — R. C. na teden razsvetljeno in 12 domačih deklet tam kuha, stepa, peče ... Gre za kuharski tečaj, ki ga je organizirala tamkajšnja mladinska organizacija. Dekleta, željne kuharske veščine, so vplačale po 6.000 dinarjev in tako so organizirali najnujnejše. Veščo kuharico za pouk so si preskrbeli preko Delavske univerze v Kranju. Skupno je predvidenih 50 ur tečaja. Mladinska organizacija te sicer oddaljene vasice je zlasti zaživela letošnjo jesen. Med člani, ki jih je 45, ni bilo veliko zanimanja za plesne vaje in podobno, marveč so raje izbirali med takimi dejavnostmi, ki jim bodo koristile v življenju. Zlasti mladinke. Tako je predviden tudi krojni oziroma šiviljski tečaj in vrsta predavanj v nastopajočih zimskih večerih. K. M. Sadje je letos v kamniškem okolišu bogato obrodilo. Cena jabolk v kamniških trgovinah niha v razliki 200 din za kg. V Prehrani prodajajo lepe, zlate parmene po 400 din, domača konzumna jabolka pa po 210 din. V trgovini s sadjem na Kidričevi cesti so uvožena grška jabolka po AMD škof ja Loka Jie ponovno odprlo avtomehanično j delavnico v škofjii Loki, Jegorovo predmestje 10, v kateri opravlja vsa servisno avtomehanična dela na mopedih, motornih kolesih in osebnih avtomobil lih. Delovni čas vsak dan, razen ponedeljka od 6. do 14. ure, oziroma v sredo in petek od 6. do 12 in od 14. do 18. ure. člani AMD škof-ja Loka imajo na svojih v o* zilih 10 odstotkov popusta od storitev. O kvaliteti dela se prepričajte sami. Se priporočamo! 280, domača pa po 226 din. V zadružni poslovalnici so odkupili nekaj tisoč kilogramov jabolk po ceni 120 do 150 din za kg, izvozili pa so jih na Hrvatsko. Sadjarji iz Palovič in Tunjic dostavljajo naročnikom na dom lepo obrano sadje po 150 din. Zdravstveni dom Kranj Komisija delav. sveta za kadrovanje razpisuje prosto delovno mesto KURJAČA veščega upravljanja 6 steamblock kotli (kurjenje z mazutom). Pogoji: kvalificiran delavec z opravljenim izpitom iz kovinske stroke. Prošnje, kolkovane s 50 din državne takse in z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov Gosposvetska 10. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ČESTITKE Zfl 29. NOVEMBER — DAN REPUBl.tif 1^ SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKI KOMITE ZKS KRANJ OBČINSKI ODBOR SZDL KRANJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ OBČINSKI KOMITE ZMS KRANJ ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINE KRANJ ZDRUŽENJE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV OBČINE KRANJ ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV OBČINE KRANJ OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE KRANJ ter KRAJEVNE SKUPNOSTI in KRAJEVNI ODBORI SZDL z območja občine Kranj čestita-jo za državni praznik vsem delovnim ljudem z željo za nadaljnji napredek pri izgradnji socializma. KEMIČNA PODNART PEKARNA KRANJ Skupščina občine Radovljica Občinski komite ZKS Radovljica Občinski odbor SZDL Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Občinski komite ZMS Radovljica Združenje borcev NOV občine Radovljica Združenje vojaških vojnih invalidov občine Radovljica Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Radovljica Občinski odbor Rdečega križa Slovenije Radovljica DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DRUGIM DELOVNIM LJUDEM ZELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV. 66 ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER ^i1=lil=lll=!H=lll=ill=UI=l1l=l!l=lll=l!!=lll~9tl=SU= m m m iTi DAN REPUBLIKE IN iTi iii PROJEKTIVNI BIR ===i== KRANJ =lll=l!IE=iSI~iil=ni=IIIEIII=lll=iHEIi!=l!i=l!IEI KRANJSKE EKARNE KRANJ Gozdno gospodarstvo Bled dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smrekovega in macesnovega lesa pa dobavlja ža najfinejšo lesno predelovalno industrijo* za proizvodnjo glasbil, čolnov, opreme ladij, športnega orodja, avionov, furnirjev, luščenega furnirja za embalaže idr. Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove Prevoze vrši z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali do železnice. Vse sortimente prodaja po dnevnih veljavnih cenah. BLED VODNA SKUPNOST GORENJSKE iiiiiiniiiiii! I!'!!!'!!!!!!!!!!!'!!!!!!!'!:!!!!!:!'!! i:i!l!l!i!l!IHši!i!|ll!l<:i:l1jf I Skupščina I občine Jesenice Občinski komite ZKS Jesenice Občinski odbor SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski komite ZMS Jesenice Združenje borcev NOV občine Jesenice v Združenje vojaških vojnih invalidov občine Jesenice Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Jesenice Občinski odbor Rdečega križa Slovenije Jesenice KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Kranj Staneta Žagarja 30 III Obvešča, da gradi, obnavlja in vzdržuje občinske ceste ==š IV. reda, komunalne objekte, mestno kanalizacijo ter === podobno. Vzdržuje mestno čistočo, pokopališča, javno r=E tržnico in sejmišče, opravlja pogrebno službo, dekora- §==j tivne* storitve ter druge težaške storitve. Izdeluje ln === dobavlja cementne izdelke, prevaža gramoz, pesek in ==E podobno. Polaga parkete in plastične mase in opravlja =55 vsakovrstna mizarska in tesarska dela. 5J| Priporoča se občanom za naročila ter prosi za sode- 5=5 lovanje z dobronnamernimi predlogi za odpravo even- 555 tuelnih pomanjkljivosti pri delih. kolektiv podjetja * za proizvodnjo in distribucijo električne energije IMPORT - EXPORT, LJUBLJANA Vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TO-BUS ali Kmetijski zadrugi. Poleg povišane odkupne cene, smo Vam pripravili nagradna žrebanja s preko 4000 lepimi nagradami in glavnimi dobitki: televizor, tranzistorji, kolesa itd. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1966. REJCI PRAŠIČEV, ODERITE VSE PRAŠIČE IN KOŽE ODDAJTE NAJBLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS-TOBUS. Cestno KRANJ Z razširjenega posveta v kranjski občini Prenašanje tradicij \0B na mladino Na minulem razširjenem posvetu občinskih vodstev in krajevnih organizacij ZB NOV, ZVVI in ZROP občine Kranj so temeljito obravna-navali smernice za bodoče delo teh treh organizacij v kranjski občini. Sprejeli so napotke za nadaljnje delo borčevskih organizacij. Ena izmed osnovnih nalog na idejno-političnem področju naj bo prenašanje tradicij NOB na mladino, skrb za borce in njihove družine ter svojce, vzgoja kadrov itd. Posebno skrb bo treba posvetiti še kmetom borcem, pri- znanju dvojne delovne dobe in podobno. O vsem tem bodo organizacije razpravljale tudi na svojih rednih letnih občnih zborih. Za tem bo letna občinska konferenca, na kateri bodo obravnavali združitev vseh treh organizacij v eno s tem, da bosta pri občinskem združenju ZB NOV delovali dve komisiji, in sicer za ZVVI in ZROP. Novo združenje bo imelo tudi več skupnih komisij. Osnovne organizacije pa bodo še naprej delovale samostojno. Potrebe po toplih zimskih čevljih so te dni marsikoga prisilile, da je postal pred trgovinami s čevlji. Čeprav so letošnje cene tudi tu dokaj višje, pa vendar prodajajo teče, saj je obutev skorajda tako nujna človeku kot kruh. Prizor pred trgovino Alpina v Kranju. Elan brez potrebnih surovin Zaradi administrativne cene raje na zunanji trg Več ali manj je znano, da je gospodarska reforma poslabšala ekonomski pobožaj lesne industrije, predvsem zaradi podražitve osnovnih materialov. Seveda pa je najbolj prizadeta finalna proizvodnja, medtem ko primarna dobro izhaja. Pri »Elanu« je osnovni problem pomanjkanje surovin, čeprav je _ Jugoslavija med najbogatejšimi deželami na svetu z jesenom. Spričo tega, ker so eene jesenovemu lesu kontrolirane,- ga »Elan« ne sme plačevati dražje kot 54.500 dinarjev za kubični meter, medtem ko izvozniki dobijo za enako kvaliteto jesenovega lesa 115.000 dinarjev. Predstavniki Elana so predlagali sprostitev cen ali vsaj določitev realnejših osnov, vendar kljub številnim pesredo- RADOVLJICA: varujem zadeva ni urejena. Problem je toliko bolj pereč, ker imajo na skladišču le okrog 2.000 kubičnih metrov potrebnega jesenovega lesa, ki bi bil potreben za normalno proizvodnjo. Kolektiv je prod tem, da bo moral sredi zime ustaviti proizvodnjo. Konec novembra bi morala steči proizvodnja smuči in druge opreme že za prihodnjo zimsko sezono. Predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu izdelali okrog 180.000 parov smuči, 50.000 parov smučarskih palic, 25.000 hokejskih palic, 12.000 sank in za okrog 200 milijonov telovadnega orodja. Elan se je izredno dobro uveljavil tudi v dokaj močni mednarodni konkurenci, saj izvaža izključno na konvertabilna področja. Prihodnje leto na- Hotel »Grajski dvor« obnovljen Po dolgoletnih prizadevanjih je končno tudi marljivemu kolektivu Grajskega dvora v Radovljici uspelo zagotoviti sredstva za obnovo hotela. Preuredili bodo kuhinjo, restavracijske hi kavarniške prostore, napeljali v hotelske sobe toplo vodo in zamenjali peči s centralno kurjavo. Seveda pa tudi tu ne gre brez težav. Stranke še vedno zasedajo v hotelskem poslopju pet stanovanj, to pa bi lahko preprečilo izvedbo obnovitvenih del po programu. Čeprav je občina obljubila stanovalcem nova stanovanja, ki bodo dograjena prihodnjo pomlad, je sedaj težko najti začasne zasilne premostitve. Kolektiv Grajskega dvora pa je kljub temu prepričan, da mu bo s pomočjo občinske skupščine uspelo rešiti ta problem. Obnovljeni hotel bo imel kapaciteto 90 ležišč (doslej) 45) in kategorijo B. Za turistično Radovljico bo to pomenilo veliko pridobitev, ki bo omogočila širši razmah tudi inozemskemu turizmu. MIK DRUŽABNI VEČER V KAMNIKU Ob 20-letnici avto moto društva V soboto zvečer (20. novembra) je AMD Kamnik skupno z AMD Podnart priredilo v kinu Dom v Kamniku družabni večer ob 20-letnici de- Tokrat sem hodil le po jeseniškem. Prosim, da-mi drugi ne zamerijo, pravzaprav naj se nikar ne »troštajo« da ne bi prišli na vrsto. £ Na Hrušici imajo posebno hišo št. 17, ki je silno privlačna. Bolj ko ljudi podijo ven, češ da v tej stari stavbi ni varno živeti, več jih je v njej. Nekateri aktivisti 50 menda dejali, da bi tam sklicevali zbore volilcev in podobno v upanju na velik uspeh. ® Urbanisti, hortikulturci in drugi pa so se ondan hudo jezili, ker so jim ljudje pohodili zeleno »aiigteško« travo-pred novim zdravstvenim domom. Ker opozorila in nič ni pomagalo so baje napravili načrt, da bodo tam postavili železobetonske protitankovske ovire. Tako bi preprečili škodo hkrati pa bi bile v spomin na našo burno zgodovino. O Brž, ko so me domačini spoznali, so mi pokazali tudi gradnjo novega mostu na Podmežakljo. Hudovali in smejali so se da sta oba podpornika preveč v strugi in da bo Sava ob -vrvi vriVki vse poplavila. Drugi pa so trdili, da so strokovnjaki iznašli tak recept, po katerem voda ne teče več v širino marveč samo v višino. Če je tako res, zakaj potem take opazke, sem dejal. '0 Največ Jeseničanov pa me je spraševalo za drva. Iz njihovega »Kuriva« so jim gladko vrnili denar za naročeno kurjavo, ker menda ni drv. Ljudje so začudeni gledali v gozdove na Mežaklji in na drugi strani doline ih nikakor niso mogli verjeti. Na srečo je prišel sneg in dež. elektrike je spet dovolj in ljudje si pomagajo. Lepo vas pozdravlja Vaš BODIČAR lovanja tega društva. Za udeležence je bil pripravljen kratek program, v katerem sta nastopila moški komorni zbor »Stane Žagar« iz Krope in mladinski mešani zbor iz Podnarta. Zbora sta zapela vsak šest pesmi in navdušila vse prisotne. Nato je predsednik AMD Kamnik podelil nagrade in priznanja zaslužnim članom društva. Za humor sta poskrbela Slavko Knafelj in'Bogdan Ambrožič, za prijetno razpoloženje 'pa so igrali »Veseli hribovci-« iz Kamnika. POMLAJEN ALPINISTIČNI ODSEK Preteklo soboto in nedeljo je alpinistični odsek Planinskega društva Kranj pripravil v planinskem domu na Kališču pod Storžičem manjšo slovesnost ob sprejemu novih članov v odsek. merava izvoziti za četrtino več kot bo letošnja realizacija izvoza. J. P. Glasbeniki pred mikrofonom Tudi v letošnjem šolskem letu učenci kranjske glasbene šole pripravljajo programe za mladinske radijske oddaje. Prva letošnja oddaja, katero so učenci pripravili, je na sporedu RTV Ljubljana v soboto, 27. novembra od 9.25 do 9.45 ure. Tema te oddaje je »Na sprehodu«. Učenci pa imajo v študiju skladbe za naslednjo oddajo, ki bo na temo »Pretkanec«. Poleg priprav sporedev za mladinsko oddajo za RTV pa učenci pripravljajo sporede za nastope ma proslavi Dneva republike, za mladinske predstave v Prešernovem gledališču v Kranju ter za samostojni mladinski javni nastop, ki bo 17. januarja 1966. v Kranju. »Veseli planšarji« v Sovodnju V nedeljo, (21. novembra) popoldne so v dvorani zadružnega doma v Sovodnju gostovali Veseli planšarji. Dvorana je bila nabito polna, saj v tem oddaljenem delu Poljanske doline pogrešajo takih in podobnih prireditev; edino kino imajo dvakrat tedensko, v sobotah in nedeljah. -a Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes dopoldne bo jasn^ popolne zmerno oblačno in, hladno vreme. Najnižje nočne temperature od —8 do —12°. Najvišje dnevne okoli 0°. V naslednjh dneh bo še hladno vreme. Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo