Št. 9. V"Gorici, t torek dne 21. januvarja 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjutrauje Izdanje opoldne, veSerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ..........3 „ 40 „ , , 1-7,0 Posamično številke stanejo 10 vin. "" ••--,-. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. GabršSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa ot 3. do 12. ure. Sa naročilu brez doposlane narnSnlne ¦m ne oziramo Oglasi in poslanice s« računijo po petit-vrstah, 5e tiskano t-krat 8 kr., ti-krat 7 kr., S-krat 6 kr. vsaka vrsta, Ve&krat po pogodbi. — V-»čiVgrfrA*l«> prostem. — Reklami in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. —-Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost, Naročnino ta oglase je ulučatl loco tiorlcu. Vse za omiko, svobodo in napredek !< Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo ¦se nahaja v Gosposki ulici št. 11. »opisi nnj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne -padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le •ipravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So8e» vmk petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-601 cSoca* in »Primorec« so prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz ^Solskrulici iff JsllrrsTfz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno izdanje.) »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaL Klerikalno gospodarstvo. li. Izmed točk, katere smo navedli kot vzrok, zakaj je bila razpuščena »Unio catho-lica", si moramo ogledati posebno jedno. Ta se glasi: »Društvo ni izplačalo po izpolnitvi statu-aričnih pogojev zapadlih odškodnin, in sicer, kakor se je dognalo, zategadelj ne, ker ni imelo potrebnih sredstev. Tu je posebno uvaževati, da je društvo že prejelo na pozavarovance spadajoči del odškodnin ter je tako oškodovalo i n ogo l jufalo svoje člane s tem, da nastalih škod ni poravnalo, nego od pozavarovalnih zavodov v svrho izplačila škod sprejeti denar zase obdržalo". Zavarovanju je pač glavni in edini pravi namen ta, zavarovancu izplačati v slučaju požara nastalo škodo, ako je zavarovanec nasproti zavarovalnici zadostil predpisom, to je v glavnem plačal pravočasno zavarovalnino. Kadar pogori zavarovano poslopje ali zavarovane premičnine, tedaj se zavarovanec obrne do zavarovalnice, od katere ima v rokah pogodbo, za odškodnino, in zavarovalnice imajo dolžnost -akor ni nobenega postavnega zadržka, izplačali odškodnino v smislu pogodbe po precenitvi škode. Vsakogar zadene težko nesreča požara, zato hiti, da z odškodnino poravna ono, kar. mu je vzel ogenj. Najhujše pa občuti požar kmet, ko mu vpepeli hišo, gospodarska poslopja in le prerado tudi poljske pridelke. Edina tolažba ponesrečencu je v takih slučajih zavarovalnica, katera da pogorelcu denar, da si postavi novo poslopje ali staro popravi ter dobi odškodnino i za druge izgorele reči. — Kaj pa šele pri velikih požarih, ko izgorijo cele vasi! Tam, tam šele kličejo na pomoč zavarovalnice, in v takih n^reeah je tudi hitra pomoč neobhodno potrebna. Reči moramo, da imamo dandanašnji zavarovalnice, ki v pretežni večini poslujejo reelno in solidno, ter tudi upoštevajo opisane slučaje nesreče, vzročene po požaru, in Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolaievlč Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Datje.) — Kaj gospoda, zlati čas hitro teče hi ga ne smemo izgubljati I Začnimo torej ! ~~ Vi ste včeraj zrabil skupaj pol rublja, to vam je všeč, je rekel Grk. — Oas je, da začnemo, je rekel garnizijski Častnik. Iljin je poglAdal Luknova. Luknov pa je mirno dalje pripovedoval povest o mosko\skih sleparjih, našemljenih v hudiče s kremplji, in v vse naravnost vpiral svoje poglede. — Vržete? je vprašal ulan. — Ali ni še prezgodaj ? — Bjelov! je zaklical ulan in za« 1'udel, ne vem zakaj : prinesi mi kosilo... ničesar nisem še jedel, gospoda... prinesi šampanjca in daj karte. Sedaj sta prišla v sobo grof in Zavaljševski. Pokazalo se je, da sta bila Turbin in Iljin v isti diviziji. Takoj sta se seznanila. Trknila sta in izpila vsak kozarec Šampanjca in čez pet minut sta se Že tikala. Kakor se je videlo, se hitijo ubogim pogorelcem na pomoč, — Dandanašnji stoji zavarovalstvo na neki bolj zdravi in reelni podlagi, to je zavarovalstvo priznanih zavodov, kateri največ poslujejo tudi med nami. V slučaju nesreče je zavarovanec gotov, da prejme, kar mu gre, in tako je strah ob požaru utešen, češ, saj smo zavarovani. Bili so res časi, ko ljudstvo opravičeno ni zaupalo tej ali oni zavarovalnici, toda sčasoma se je zavarovalstvo preorganizovalo in dobilo je temelj, trden temelj, na katerem stojijo stare, renomirane zavarovalnice, tako, da poslujejo pošteno in solidno ter je zavarovanec — siguren. In med te zavarovalnice se je pomešala »Unio eatholica", hoteč kar čez noč prevrniti trdne zavode v imenu Boga Očeta ter v znamenju križa. Klerikalci v Avstriji so jo zasnovali, ali ne z namenom, kmetu koristiti, marveč spraviti iz kmeta denar ler ga basati v nikdar sito klerikalno b is a g o. Tako so delali, in radi tega tudi j o b i l a zavarovalni c a »U n i o c a t h o 1 i c a* r a z-puščena, -- Žegnali so jo in pridigali so o njej, da je Um ložo sleparila in goljufala ubogega zavarovanca... In ta »vzor-zavarovalnica* je šla tako daleč, da c e 1 o o d š k o d n i n ni izplačevala. Torej jej je bil deveta briga nje glavni namen. Zaman so se obračali zavarovanci do nje za odškodnino, »Urno eatholica* je ni izplačala. Nunci in agentje so tolažili uboge žrtve, da bo že bolje, da že dobijo itd., za hrbtom pa so se smejali opeharjenim revčkom. Dosti, da je bila polna — bisaga! Pa še dalje je šla ta katoliška zavarovalnica, da je namreč prejela od pozavarovalnic za pozavarovance o d škod.nino, in jo vtaknila v svoj žep, mesto izplačati jo. Obstojijo namreč zavodi, kateri imajo pogodbe z raznimi poslujočimi zavarovalnicami, po katerih jim te odstopajo nekaj procentov nekaterih zavarovanih predmetov v njihov riziko, in v slučaju, da taki predmeti: poslopja, premičnine, pridelki itd. pogorijo, izplača pozavarovalni zavod zavarovalnici odškodnino v procentih, s katerimi participira pri riziku in za katere je prejel pozavaro-valnino. Tudi »Unio catholica* je imela take je Iljin grofu j ako prikupil. Grof se je vedno smejal in ga gledal in dražil zaradi njegove mladosti. — To je dečko, ta ulan! je rekel. — Kake brkice ima. Iljinove dlačice na ustnih so bile popolnoma bele. — Kaj, se pripravljate k igri? je rekel grof. Nu, želim ti, da bi kaj dobil, Iljin. Ti si, mislim, mojster, je pristavil smehljajoč se. — Da, pripravljamo se, je odgovoril Duknov, trgajoč dvanajstorieo kart in vi, grof, ne izvolite tudi vi? — Ne, danes ne bom. Jaz bi vas obral vse. Kakor se ganem, mi treskne bank! Nimam zakaj. Vse sem zaigral pod Voločkom na postaji. Zadel sem na nekega pešca .s prstani. Moral je že biti kak goljufiv igralec, kajti obral me je do čistega. — Ali si dolgo sedel tam na postaji? je vprašal Iljin. — Dvaindvajset ur som presedel! Ostane mi v spominu ta prokleta postaja. Pa tudi poštar me ne pozabi. —- Kaj pa je bilo? — Prišel sem, veš: pristopil je poštar, sleparska duša, — konj ni, je 1 rekel. Povedati ti moram, jaz imam na- )0L,odbe s pozavarovalnimi zavodi, katerim je odstopala procente raznih rizik, za kar so jej ti zavodi šteli v slučaju požara pripadajočo odškodnino. In ta »sveta* zavarovalnica, ne le da ni takoj izplačala odškodnine iz svojih denarjev, kakor debju vse reelno zavarovalnice, marveč je pustila ubogega pogorele a na cedilu celo takrat, ko jej jo izplačal v slučaju pozavarovanja prizadeti zavod procentno odškodnino zanj. To je pač vrhunec klerikalnega negospodarstva, to je nekaj nezaslišanega, pustili ubogega zavarovanca celo v takem slučaju pod milim nebom v imenu Boga očeta in sina in sv. Duha — dočini je tičal denar v žepu klerikalnih gospodarjev krog »Unio cutholica". To je krščanska usmiljenost, da se je Bog usmili! In da je taka zavarovalnica poslovala do letos, to pa je mogočo edino še v — Avstriji! 0 izjavi »danosti Njegovi visokosti, prestolonasledniku Francu Ferdinandu, v Ccpovaiui. V Oepovanu so imeli dn6 6. t. m. občni zbor tamkajšnje »katoliške" politiške čitalnice. Od prejšnjih občnih zborov se je razlikoval ta v tem, da je župnik Rejce govoril o brezbožnih in lažnjivih časopisih, s katerim uznačilom je mislil nase napredne časnike, ter da je na koncu predlagal, kakor Čitamo v »Gorici* in v »Primorskem Listu*, izjavo u d a n o s t i Njega visokosti prestolonasledniku Francu Ferdinandu kot pokrovitelju katoliških šol. Navzoči, več ali manj privrženci župnikovi, katerih lep del je bil prignal nune Plesničar z Laznij, so klicali »živio* k izjavi in tako je menda odšla ta izjava na svoje določeno mesto. Ne bomo preiskovali, ali sploh nihče ni vedel, kaj namerava župnik predlagati, ali jih je kaj vedelo, reči pa smemo z vso gotovostjo, da večina teh pri-prostih kmetskih ljudij ni vedela in še dandanašnji ne ve, za kaj je bila pravzaprav podana izjava udanosti, in v kaki zvezi stoji s pokroviteljstvom katoliških šol. • Njegova visokost, nadvojvoda Franc Ferdinand, je prevzel protektorat nad društvom »Katholischer Schulverein", torej nad vado: če ni konj, ne slečem kožuha in grem v poštarjevo sobo. Vedi, ne v javno sobo, temveč v poštarjevo. Ukažem odpreti vrata na stežaj, češ, da je soparno. To sem storil tudi ondu. Saj se spominjaš, kak mraz je bil minoli mesec — bilo je dvajset stopinj. Poštar je ugovarjal, ali jaz sem ga sunil v zobe. Neka starka, dekleta in babe so jele piskati, pobrale lonce in hotele bežati na vas. Jaz sem pa stopil v duri in zaklical: Pravim, daj konje, da pojdem, če ne. ne pustim nobenega ven, ali razumete ? — To je izvrstna navada ! je rekel debeli pomešoik, krohotajoč se: tako preganjajo šmiie z mrazom! . — Toda nisem jih obstražil dobro. Ušel mi je nadzornik z vsemi babami, ne vem kako. Jedna starka mi je ostala za zastavo, za pečjo je kašljala in molila. Potem so se začela pogajanja. Prišel' je poštar in mi prigovarjal iz daljave, da naj izpustim starko, jaz sem vzdražil pa nanj Blilcherja, ki zna prijemati poštarje jako dobro. A vender mi malopridnež ni dal konj do drugega jutra. In tedaj je prišel ta pešec in začeli smo igrati. Ali ste videli Blucherja?.. Blucher! — Tu! nemškim društvom. Gotovo so bili vzvišeni in plemeniti nameni, kateri so dovedli Njegovo visokost prestolonaslednika do tega koraka, do prevzetja protektorata nad imenovanim društvom, katero smatrajo tudi za nekako protitežje proti gibanju »Los von Rom" med Nemci, ki bi pomenilo ob jed-nero »Los von Osterreicli I* Vsa ta zadeva je torej — nemška; gibanje »Los von Rom" je vzraslo na vsenemških tleh, in Vsenemci, kakor se sodi, hrepenijo »los von Osterreicli", pri čemur se hočejo posluževati vsakojakih sredstev, tudi šol. Tako nekako proti temu namenu, in tudi proti društvu »Deulscher Schulverein", je postavljen »Katholischer Schulverein*, toroj nemško društvo proti nemškemu društvu. Vsa zadeva je povsem nemška, in ima brigati Nemce, drugi pa se lahko pečamo ž njo le kot pojavom v našem avstrijskem javnem življenju. Bliže nas ta zadeva no briga. Med nami ni gibanja »Los von Rom«, ni gibanja »Los von Oslerreieh* in med nami ni nekatoliških šol, marveč so vse tako katoliške, da si ne moremo več želeti, h vse te zadeve se spominjamo le društva »Deutscher Sclmlverein", ki razteza svojo kremplje zlasti po severnih mejah slovenske domovine. Ubraniti se mu morejo, kjer se da, le krepki občinski zastopi in šolski sveti; ako pa ni tu moči, je zaman vsak trud; pritožbe in izjavljanja ne koristijo nič. Preti druHvu »Dentsehor Schulverein" se morejo boriti vspešno le krepki slovenski značaji, stojeSi na pristojnih mestih; drugače ni vspeha.... Kadar pa po- • tujčijo otroke, so ti najbolj zagrizeni Nemci, pravi janičarji, ki nas za sramujejo tako, kakor kak Pangerman iz vsenemške zveze. Kakšnega mišljenja so potem, ali so za »Los von Rom*, kar pomeni baje »Los von Oster-reich", ali pa mislijo pošteno avstrijsko, — kaj nas to briga? Oni so nam tujci, mi pa skrbimo pred vsem zase! In skrbeti zase, to je naša sveta naloga. Bolj osredotočiti moči za pravo narodno delo, in manj stikati po nepotrebi okoli sosedov, bi bilo dandanašnji nujno svetovati izvestnemu delu Slovencev. Potem boiho čutili težje svoje lastne težave in težnje in iskali Um marljiveje po leku za nje, pustili pa bomo v miru zdrave ude našega narodnega telesa. In med te zdrave Blucher jo pritekel. Igralci so se začeli zaničljivo baviti ž njim, in videlo se je, da bi se radi lotili drugega dela. — In kaj, gospoda, še ne igrate ? Prosim, začnite, če vas ne motim. Vedite, jaz sem klepetač, je rekel Turbin — rad ali nerad, tako je. III, Luknov je primaknil k sebi dve sveči, je izvlekel iz žepa veliko z denarjem napolnjeno usnjeno listnico, odprl jo počasi, kakor bi izvrševal kako tajnost, vzel ven dva bankovca po sto rublje v in ju položil pred karte. — Tako kakor včeraj, je rekel in popravljal očala, razpečatujoč karte. — Dobro, je rekel Iljin, ne da bi ga pogledal, razgovarjajoč se s Tur-binom. Igra se je pričela. Luknov je precizno metal, kakor stroj. Včasih se je pa ustavil in počasi zapisaval ali pa strogo pOgledaval izza naočnikov in rekel s slabim glasom: »Metajte«! Debeli pomeščik je govoril najglasneje, delal sam s seboj različne kombinacije, grizel debele prste in pripogibal karte. Posadkin častnik je molčal, rudeče ,d-pišaval pod karto in pod stolom pripo- ude spada na jedno prvih mest naša udano s t, S ponosom in samozavestjo smemo reci, da ga ni v Avstriji bolj udanega naroda vladarski rodbini nego je naš. To zavest imamo nn\ in to prepričanje o nas imajo na Dunaju. Naš narod je to dokazal neštetokrat ob umestnih prilikah in to dokaže tudi v bodoče, kadar za to nanesejo prave in umestne prilike. Ako na primer zasede sedanji prestolonaslednik prestol avstrijskega vladarja, takrat se odzove gotovo slovenski narod po svojih za- to poklicanih _| korporacijah z izjavo udanosti. Naš narod je v takih slučajih med prvimi udaniki..,, V zadnjem Času pa so zaceli nunci po Kranjskem sklepati udanostne izjave prestolonasledniku radi protektorata nad društvom »Katholischer Schulverein", in temu vzgledu je sledil tudi Cepovanski župnik Rejec. Ta Rejec je, mimogrede rečeno, hud nasprotnik narodno-napredni stranki na Goriškem, proti kateri in nje listom je že zlorabil cerkev in vero, zlasti ob volitvah. Kot strasten strankar je nastopal tudi na občnem zboru Čitalnice v Cepovanu, in ko je izlil svojo žolč proti naprednim listom, kar je moralo med .nevednimi in neizkušenimi izmed navzočih obuditi le sovraštvo do naprednjakov, je predlagal kar nakrat udanostno izjavo prestolonasledniku radi katoliških šol. Dozdeva se nam, da mu je bilo za uplivajoč velik učinek na tem zborovanju.... Zato vprašamo: Ali ni na dlani, da je bilo postopanje župnika Rejca z izjavo udanosti v sedanjih razburjenih Časih političnega razkola, ko je župnik poznat kot jako bojevit pristaš klerikalne stranke, sposobno vzbuditi v navzočih mnenje, da na njih strani, pri njihovi stranki je sam prestolonaslednik, ko je sledila izjava kot zaključek na bruhanje proti naprednim listom ? Ali ni bilo isto sposobno, napraviti še veCji razkol in zapeljati koga celo v nesrečo, ko si je neuki kmet mislil: Mi smo sklenili izjavo udanosti, naprednjaki pa ne; torej smo mi udani in pri nas je bodoči naš cesar, pri naprednjakih pa ne? Kdor pozna gibanje po naših vaseh, ta nam mora pritrditi, da je res tako.... Naši sosedje Lahi Še niso sklenili radi protektorata nad društvom »Katholiseher Schulverein* nikake udanostne izjave in je tudi ne sklenejo, ker vsa zadeva je, kakor reCeno, Cisto nemška, in ker nočejo tirati politike usiljevanja in nadlegovanja, katero pa uvajajo med nami naši politikujoCi nunci, kateri imajo pri tem še namen, delati še veCji razKol med slovenskim narodom, hc^C kazati svoje pristaše za ud a ne vladarski hiši, svoje politične nasprotnike pa za neudane, docim je notoriCna istina, da je naš narod v svoji celoti udan prestolu. Zato so barvane take nunCevske izjave z barvo domačega politiškega razkola, kateri nima nic opraviti z onim gibanjem med Nemci, ali prihaja prav našim nuncem v njih posebne namene. In kdor te pozna, kakor jih poznamo mi, ve, kako je soditi o označenih nunčevskih izjavah .... Njegova visokost nadvojvoda paC ne more vedeti, kako politiko tirajo med nami oni nunci, snovatelji takih izjav, ker je res težko tudi si misliti tako zlorabo vere in cerkve v po- litične svrhe, kakoršna se dogaja med nami, in kateri svrhi se držijo tudi izjav.... Napisali smo te vrste, hoteC označiti stremljenje gg. nuncev na to stran, in stavimo jih v prevdarek našemu p. n. občinstvu, zlasti tam, kjer se utegnejo snovati nove udanostne izjave. Povdarjamo pa, da ne svetujemo niC in ne odsvetujemo nic, samo prevdarka želimo. Srednje šole v Avstriji. Glasom izkaza naučnega ministrstva je v šolskem letu 1901. do 1902. v naši državni polovici vsega skupaj 215 gimnazij in 107 realk. Gimnazije obiskuje 72.476, realke pa 37.412 dijakov, vseh srednješolskih dijakov je torej 109.888. Ti >. inješolski zavodi se razdele po deželah tako-le: Na Češkem je 62 gimnazij in 34 realk, na Moravskem 30 gimnazij in 26 realk, v Sleziji 7 gimnazij in 4 realke, v Galiciji 33 gimnazij in 7 realk, v Bukovini 5 gimnazij in 1 realka, na Dolenjem Avstrijskem 31 gimnazij in 17 realk, na Goreujem Avstrijskem 6 gimnazij in 2 realki, na Solno-graškem 2 gimnaziji in 1 realka, na Štajerskem 8 gimnazij in 3 realke, na Koroškem 3 gimnazije in 1 realka, na Kranjskem 5 gimnazij in 1 realka (Op. ured.: Zdaj imajo 2 realki), na Primorskem 7 gimnazij in 4 realke, na Tirolskem in Predarlskem 11 gimnazij in 4 realke, v Dalmaciji 5 gimnazij in 2 realki. Država vzdržuje 160 gimnazij in 71 r«alk, dežele 10 gimnazij in 26 realk, mesta 16 gimnazij in 6 realk, fondi 3 gimnazije in 1 realko, 9 gimnazij in 3 realke so zasebne, škofje in redovi pa imajo 17 gimnazij. Učni jezik je v 113 gimnazijah in 65 realkah nemški, v 50 gimnazijah in 31 realkah Češki, v 28 gimnazijah in 7 realkah poljski, v 5 gimnazijah in 3 realkah italijanski v 5 gimnazijah in 1 realki hrvatski, v 3 gimnazijah maloruski, v 11 gimnazijah se pa poleg nemščine tudi še kak drug jezik — slovenščina, malorušCina ali rumanščina — rabi kot uCni jezik. V teh številkah se zrcali vse naše be-raštvo, iz njih pa se tudi vidi, kako kruta mačeha je država našemu narodu. Po šte vilu prebivalstva bi morali Slovenci imeti 10 gimnazij in 5 realk, dejanjski pa je za nas najslabše preskrbljeno v celi državi. In potem se ljudje Čudijo, da se pri nas le norca delamo, kadar čujemo oblastvene kroge deklamirati o pravičnosti, n^ristranosti in očetovski ljubezni... »Slov. Narod". Domače in razne novice. Gorica t letu 2000 ali velika So-kolska niaskarada se bo vršila na pustni torek dne 11. febr. t. I. v čitalnični dvorani. Odbor je sestavil poseben veseliški odsek dam in gospodov v svrho prireditve primernih skupin. Z ozirom na naslov treba je v maskah jednotnega nastopa, zbog česar so gg. in dame, katere imajo namen, maskirati se, uljudno naproženi, da sporoče to društve- nemu odboru odnosno njega tajniku g. Verniku, ki daje vsa tozadevna pojasnila. VeC pride. Mala niaskarada Sokolske mladino je zbrala v nedeljo lepo število čednih mask in drugega občinstva v Sokolski telovadnici. Vladala je neprisiljena zabava. Prihodnja niaskarada bo v nedeljo dne 26. t. m. Občni zbor kolesarskega društva .Gorica" se je ?;šil prošlo soboto »pri treh kronah" ob zadostni udeležbi članov. Po pozdravu gosp. predsednika dr. Treo-ta, preeitata tajnik gosp. Vernik in blagajnik gosp. Bisail svoji poročili ;• občni zbor vzame ista z zadovoljstvom na znanje ter izreče obema funkcijonarjema zahvalo. Jed-nako se zahvalijo zborovalci predsedniku za spretno vodstvo. Odbor se je volil per aeela-mationem sledeče: gosp. dr. Treo predsednikom, gosp. dr. Gruntar podpredsednikom, gosp. Vernik tajnikom, gosp. Bisail blagajnikom;- gosp. R. Drufovka prvim rednikom, g. Zajec drugim rednikom, gg. Saunig in JerkiC odbornikoma. Deželni odbor. — Gospod Anton KlanCiC je že prevzel ves prejšnji Tumov delokrog v dež. odboru. Njemu je tudi plaCa nakazana. Sprejel je že celo kopo aktov. — Gospod KlančiC: do*"* fek! — Prof. Berbuč je naslednik Abrarhov. Zdaj smo radovedni na vspehe o — užitnini. Gospod profesor: mi smo na straži. \ Eto škandal za sldv. ljudstvo v deželi! Tako je naše zastopstvo jhasproti trem laškim odvetnikom. — Radi priznavamo, da je dr. Pajerju ljuba taka slabost na slovenski strani. Ima povsem prav-sf'svojega italijanskega stališča. — Pokazalo se je, da smo Slovenci še vedno le palice vredni! Zdi se, da smo je tudi potrebni! Klerikalni švlndl v »Centrifugi*. — Ko smo naznanjali krasen denarni promet v naši močni »Goriški ljudski posojilnici", so skušali klerikalci manjšati veljivo našega zavoda z besedičenjem, Ceš: kaj promet, to niC ni, promet je lahko umetno delo. — In čujte: naša »G. lj. pos.* ni imela prometa niti za dvojni znesek hranilnih vlog. Zdaj pa poglejmo, kako se je maščevala ta klerikalna zloba pri slaboznani »Centrifugi8. — V »Norici" od sobote smo Ci-tali, da je imela »Centrifuga8 koncem I. 1901, Kron 367.000, — prometa pa v prvem upravnem letu — čujte, Cujtel! — 2,430.000 K, torej skoro za petkratni znesek hranilnih vlog. Nam, ki tudi poznamo poslovanje posojilnic, se naravnost čudno zdi, kako je bilo mogoče napraviti s tako bagatelo denarja tolik promet. Mogoče pa tako, da sta učena dohtarja Kos in Pavlica stala vsak na jednem koncu sobe ter metala denar drug drugemu v roke, na sredi pa je stal vrli blagajnik Sfiligoj ter je pridno beležil — promet!! In hranilne vloge ? Sami so se pohvalili, da je dr. Žlindra v Ljubljani njih največji dobrotnik. Torej ž njim vred so spravili vkup ono — bagatelo! Hrupili so se pa najmanj gibal male ogle. Grk je sedel poleg bankarja in pazljivo sledil s svojimi upalimi, črnimi očmi igro, kakor bi nekaj pričakoval. Zavaljševski je, stoječ pri mizi, naenkrat ves oživel, vzel iz hlačnega žepa sedaj rudeč, sedaj moder bankovec, položil nanj karto in pokril z dlanjo ter rekel: »Vzdigni sedmico!« grizel je brke, prestavljal noge, zaru-deval in se gibal, dokler ni prišla karta. Iljin je jedel telečjo pečenko s kumarami, ki je stala zraven njega na žim-natem divanu. Turbin, ki je sprva sedel na divanu, je takoj opazil, kako da,gre. L. knov ni pogledal Iljina in ni spregovoril ž njim ničesar. Le včasih so se obrnila njegova očala za trenotje na ulanovo roko, pa večina njegovih kart je zgubljala. — Rad bi ubil to karto, je spregovoril Luknov o karti debelega pome-ščika, igrajočega po pol rublja. — Ubivajte Iljinu, čemu meni, )» pripomnil pomeščik. In res, Iljinove karte so ubivali pogosteje nego druge. Turbin je vstal z divana in poprosil Grka; da mu pusti sesti poleg bankarja. Grk je presedel na drugo mesto in grof je sedel na njegov stol, in pazno začel gledati v roke Luk-novu, ne da bi se bil ozrl kam drugam. Iljin ! je spregovoril nakrat s svojim navadnim glasom, kateri je popolnoma proti njegovi volji zaglušil vse druge : zakaj se tako držite jedne barve? Ti ne smeš igrati! — Igraj kakorkoli, ne pomaga vse nič. — Tako zaigra vsekako. Daj, da jaz igram za tebe. — Ne, ne zameri, iaz igram vselej sam. Zase igraj, če hočeš. — Za sebe ne igrarn, sem že rekel; za tebe bi pa igral, kajti jezi me, da vedno zgubljaš. — Je že osoda taka! Grof je umolknil in opirjajoč se na komolec nadalje hitro gledal bankarja. — Slabo! je spregovoril nakrat glasno in zategnjeno. Luknov ga je pogledal. Igra se je nadaljevala. — Slabo! je rekel zopti, Turbin, ko je ravno Luknov ubil Iljinu vel* ko karto. — Kaj vam ne ugaja, grof? je vprašal spoštljivo in ravnodušno baukar. — To, da vi dajete Ilijnu simpel, ogle pa bijete. To je slabo. Luknov je malo zmajal z ramami in obrvmi, kakor bi hotel svetovati, da je v vsem udati se usodi in igrati dalje. — Bliicher! pfuj! je zakričal grof in vstal: — primi ga, je pristavil hitreje. Bliicher se je zadel s hrbtom ob divan in je skoro podrl garnizijskega častnika, skočil od tod k svojemu gospodarju in zarenčal, gledal po vseh in mahal z repom, kakor bi izpraševal: j kdo zabavlja tukaj ? Luknov je položil karte na mizo , in se obrnil s stolom v stran. — Tako ni moč igrati, je rekel: — , jaz strašno sovražnim pse. Kaka igra je to ? ko pripeljejo celo psarno !• '•. — Posebno te pse: pijavke se jim pravi, je opomnil garnizijski častnik. — Kaj ali bodemo igrali, Mihajlo Vasiljifi, ali ne, je -ekel Duknov gospodarju. — Ne moti nas, prosim te, grof, se je obrnil Iljin k Turbinu. ~ Pojdi semkaj za jeden trenutek, je rekel Turbin, prijel Iljina za roko in ga odpeljal v stran. Popolnoma jasno so se slišale besede grofa, ki je govoril s svojim navadnim glasom^ Njegov glas je bil tak, da se je slišal v tretjo sobo. (Dalje pride). za 2 milijona! — čujemo, da postavijo za blagajnika — Caheja! Nevedna profesorja v deželnem odboru še ne mirujeta, marveč skušata se poučiti pri kolegih advokatih ter potem sedata na kateder vseučiliškega profesorja ter prodajata dalje svojo modrost, hoteča poučiti celo dr. Tre o ta, — Tudi v »Norici* od sobote pišeta, da ... »rekurs dr. Treota proti deželnozborskemu sklepu je in ostane pravi juridični monstrum", dasi srno vso zadevo že postavili v pravo luč. Toda »Gorica* od torka je pokazala, da sta se nevedna profesorja dala nekje poučiti, in sicer v tem smislu, da bi se državno sodišče utegnilo izreči nekompetentnim, Ceš: saj dr. Treotu ni odrekla volilne pravice nobena upravna oblast. On je vpisan v imeniku avberske občine, ali deželni zbor je avtonomna in zakonodajna oblast. — ReCi moramo, daje »Gorica* šele v soboto utekla v pravi grm. Ta možnost je..., a dr. Treo jo je imel pred očmi in se je o tem v prijateljskem krogu tudi razgo-varjalo. Toda to je prvi slučaj, in sicer kričeč slučaj, in sklenjeno je bilo, poskušati, da bi se dosegla pravica pri državnem sodišču. S tem bi bilo rešeno važno vprašanje, da bi tudi upravne oblasti vedele, kako jim je tolmačiti zakon, ne pa tako, kakor se godi zdaj, da vsak glavar tolmači "zakon po svoje! Letos n. pr. je bil sestavljen celo volilni imenik za slovensko Irge na podlagi dvoje različnih tolmačenj, ker Bole, Kobarid in Tolmin so v tolminskem, Kanal in Ajdovščina pa v goriškem okraju 1 »Gorica" se jo torej zatekla do skrajno nemoralnega zaključka: dr. Treotu ni kratila volilne pravice nobena upravna oblast, on je v volilnem imeniku, namestništvo mu je izdalo celo volilno potrdilo, — toda slovenski klerikalci so so združili z laškimi liberalci ter ga — niso potrdili, a proti temu sklepu ni pritožbe. To se pravi po domače: mi pis-kamo na zakone, na pravičnost, marveč oblast imamo, katero lahko tudi zlorabljamo! — Prav, da imamo črno na belem celo take dokaze! Ako bodo naprednjak ikdaj enako postopali, se bodo morali klerikalci potrkati na prsi in reci: zaslužili srno, culpa nostra ! Agitacija za časnike. — Po celi deželi so začeli nunci z novim letom posebno agitirati za »katoliške* Časnike, pred vsem za »Prismojenca" in »Norico". V cerkvi, farovžu, privatnih hišah, koder se gibljejo sploh, agi-tirajo za svoje Časnike ter pri tem grdo zabavljajo naprednjakom in našim listom. Pa tudi naši rodoljubi po deželi ne držijo križema rok, marveC se pridno gibljejo ter delajo za razširjenje naših listov, kateri v nasprotju s klerikalnimi kažejo svet in dejstva v prav? luči ter pišejo resnico. Hvala našim marljivim in požrtvovalnim rodoljubom! Prosimo jih, naj vstrajajo na tej poti, ker se bojujejo za sveto stvar. Drugim naj bodo v vspodbudo. Naša dva lista »Soča" in »Primorec* bosta potrebna zlasti odslej naprej, ker se bo kazala v njih vsa klerikalna politika v podrobnostih in vse klerikalno gospodarstvo, da bo ljudstvo videlo, kako ga farbajo črni politikom z vero ter kako zapravljajo njegov denar. Jasno mora biti v naši deželi, in k tej jasnosti pripomoreta prav »Soča* in »Primorec". V vsaki kmečki hiši bi mor*U imeti »Primorca*, »Sočo* pa povedi tam, kjer zmorejo njeno naročnino. Rodoljubi, ;:* delo ! Potom časnikov se utrdijo tla napredni ideji v naši deželt. Klerikalni »Popolo* se je prav hudo zaletel v »Sočo" zaradi opazk o furlanski i banki. Taji sleherno zvezo z »Montom*. — Kardinal Missia je neomejeni gospodar ! »Monta", predsednik banke pa je — seme-j niški profesor. In to zadošča vsakemu Clo-( veku, ki ni tepec ali klerikalni fanatik. — i Dostavljamo še enkrat: Mont, Banca friulana , in vse Casse Rurali po Furlaniji so pijonirji ' za nepremagljivo klerikalno trdnjavo. — Liberalci to tudi dobro vedo, zato so ustanovili ob 12 uri — ljudsko banko (Banca po-polare). Za prevode citatov iz »Soče* pa smo »Popolu" le hvaležni. Morda komu odprč oCi. Torej.... le dalje! Brata Fridolina tudi »Primorski List", kakor že omenjeno, noče zagovarjati. Sicer noče naših vesti potrdili in se dela, kakor bi o tem vsem prav^ nič ne vedel. Mi mu tega ne verjamemo; ali ako bi bilo res, da odbor o tem nič ne ve, moramo reči, da je to naravnost gorostasen škandal. Šolski brat Fridolin, torej član katoliškega reda, akoravno le kuhar, je bil v »Alojzevišču* nekaj let, in je celo še potem, ko so že ostali šolski bratje zvedeli o njegovih nesramnih dejanjih, dva do tri mesece pohujševal 15 -20 otrok, kateri so bili pod njegovim nadzorstvom. — Dovoljeval si je naravnost gorostasne proti-naravne Čine. — Ako hočejo gospodje okoli »Primorskega Lista* izvedeti kaj natanjčuej-šega, smo jim na razpolago; kajti pisati se o tem ne da. Ker pa ,Prim -ski'List*'že ne more drugače opravičevati »Alcjzijevlšča*, na katerega upravi smo še marsikaj drugega t grajali, se seveda zaletava v nas, kakor da smo hoteli udariti v naših noticah po duhovnikih. To je naravnost nesramna na katoliški pods, lagi izumljena laž, s katero je hotel zopet »Primorski List« dati svojim vernim ovčicam, ki ne čitajo »Soče", razumeti: Glejte, kuharja slikajo kot nesramneža, a krivdo valijo na duhovščino. Takih lažij smo od strani »Pri-morskega L»sta" že navajeni in zato nas to nikakor ni presenetilo. Mi nismo duhovščine niti omenili, ko smo pisali o bratu Fridolinu, izrekamo pa danes, da je odbor »Alojzije-višča* deloma sokriv na dejanjih brata Fri-dolina, ker niti toliko ni nadzoroval zavoda, kateremu je izročen v oskrb, da bi bil zasledil očitnega nesramneža tekom več let, Toliko v nadaljni odgovor za danes. Morda se še vidimo. f Furlauija proti Pajerju. — Tržaški »Avanti* je objavil iz Furlanije oster dopis proti neomejenemu gospbdstvu dr. Pajerja in pravi, da so ga Furlani do grla siti. — To utegne biti tu pa tam res, ali večina ho Še dalje na Pajerjevi strani. Saj je ukrotil celo klerikalce. Zanettija je poslal v Pu!j za prosta, in s tem je za šest let gotov. Dalje čez to dobo pa itak ne namerava vršiti dosedanje velike naloge. — Klerikalci po Furlaniji se drže načela: mi lahko čakamo! In pripravljajo se na dobo, ko ne bo več Pajerja. — Ako se liberalci ne bodo resneje pripravljali na boj s klerikalci, propadejo na celi črti. Petrolerjem pri »Gorici". — Slovenski trgovec, ki je imel dovolj poguma in jo podpisal svoje ime, je priobčil v »Soči" dopis, ki je zavrnil tendencijozno vest v »Gorici* o — nizkih cenah petrolija. Da je .Gorica* imela s svojo notico poseben namen, trgovcem v škodo, so razumeli vsi in se tudi postavili po robu. — Jaz nisem imel z vso to afero najmanjše dotike. Tudi rokopisa nisem čital in o vsej reči izvedel že iz dotiskane »Soče". »Gorica* pa je porabila tudi to neznatno stvarco za hujskanje proti moji — osebi, češ, da sem pokazal svoj neukročeni srd proti »Gorici* in »Narodni tiskarni*, ki sta moja bolečinica in je moj?želodček občutljiv. Tu je zopet dokaz, kako občutljivi so — petrolerji okoli klerikalnega trobila." — In kedarkoli dobe 7aušnico, hite po »katoliški* morali: vrniti jo meni ali dr. Tumi, — dr. Turni ali meni. Povsod iščejo mene; zdaj celo v dopisu trgovca Nemca iz Podgore. — Tako priden nisem, da bi šlo vse skozi moje roke! Da bi pa iskal maščevanje iz vzroka, kateri navaja »Gorica*, je smešno: moje podjetje se od leta do leta množi in napreduje, da me prav nič ne vznemirja klerikalna konkurenca; zadovoljen sem, tla sem prost klerikalne in jezuvitske golazni. Jeza je pa drugod, namreč na strani ki '.tkalcev. Gregorčič, Rojic, Berbuč e tutti quai,iti so klobasali 1. 1899., da me v dveh letih ne bo več v Gorici. Tako velikansko domišljijo so imeli o svoji konkurenci. Po dveh letih pa vidijo, da veselo napredujem v vsakem oziru, da sta »Soča* in »Prini." zelo napredovala, da izdajam knjigo za knjigo itd. — in zavist jim razliva žolč in jih grize, da so včasih vsi zeleni. Skrbeti hočem, da bodo petrolerji še napredovali vsaj v — zavisti in njeni sorodnici »sveti jezi*. Samo na žolč naj malce pazijo, da jim ne poči, tega jim ne želi niti — Andrej Gabršček. Zagnala sta se »Prismojenec* in za njim »Slovenec* v gosp, prof. Seidla, kateremu je v izgojo izročerfa naša mladina, da je nadzornik pohujšljivtl »Soče*. — Na tole par besed: G, prof. Seiok delovanje na šolskem polju je čisto, in mik nima nikdo nič očitati, tudi predstojniki ne\ ker njemu izročena mladina je v jako doprih in spretnih rokah dobrosrčnega in učenega znanstvenika. Najmanj pa je poklican spodtikafi se nad njim dr. Drejc Pavlica, čegar supliranje na tukajšnji realki, čeprav je trajalo le eno poluletje, ostane pri zavodu v trajnem spominu, ker je provzročil neopravičeno polno preiskovanj in sitnostij ter je pridigal dijakom tako grozovito, da so se pravi šolniki oddahnili, ko je zapustil zavod ta učeni dohtar svetega pisma! To je pedagog par excellence!... Kar se tiče pohujšljivosti to-le: »Soča* piše resnico in se z resnico in poštenim orožjem bojuje proti laži in nepoštenju pri »Gorici* in »Prim. Listu*. Stavimo pa gledž pohujšljivosti za danes dve vprašanji: Ali je bilo sposobno §Vo|etJefeno-(ako--SeJj:aja, neverno, ker ne vohunimo za njim) skrajno surovo govorjenje in sakramentiranje profesorja Juvančiča v javnih lokalih, vplivati pohujšljivo? Ali je pohujšljivo ali ne, zlasti za mladino, dejstvo, da je profesor Berbuč v dež. zboru zagovarjal javnega sleparja K1 a v ž a r j a, on, kateremu je v izgojo izročena naša mladina? Kaj pravite na to, g. »kavci* ? Pustite mirne in dostojne ljudi na miru, pa cedite svojo nemirnost in nedostojnost, za katerih čejo je treba toliko časa, da ga ne preostaja za sosedov prag l Gapito I O volitvl deželnega odbora je napisala »Norica" dolgo klobaso, s katero hoče tresti svojim neukim čitateljem pesek v oči. Zaganja se proti „Soči* radi danega pojasnila, pa na način, kakor da mi ne poznamo odno-šajev v deželnem zboru ter hočemo ljudstvo begati. Kar je povedala »Norica" stvarnega, jej živ krst ne prigovarja. Da mora biti kompromis med Slovenci in Italijani, to ve vsak otrok; ako ga ni in dobi jedna stranka prevelik apetit; druga se ne udeleži sej, pa je z apetitom pri kraju, ker deželni zbor ni sklepčen ! Na vse druge klerikalne neumnosti in farbarije ne odgovarjamo. Kuga y Vel, Zabijali. — Pišejo nam: O klerikalna »Devica-norica-Gorica* —• prav si imela, ko si ob času deželnozborskih volitev pisala, da je »kuga* v Vel. Žaoljah. Le to si pogrešila, ko si dejala, daje »napredna", a resnici na ljubo moramo povedati, da je »klerikalna" in še jedenkral »klerikalna*, da si dobro zapomniš. Kdo bi si mislil, da imaš tako dober »nus*, da prideš tuko hitro na sled kugi; zares, treba te je ovenčati z »robido* za zasluge. Ljudstvo je takrat dvomilo, ker ni vedelo, je-li kaj resnice na tem, ali no, kar si pisarila. Sedaj pa je vsakdor prepričan, da je »kuga* tukaj, in sicer pravi izvir je v tuk. farovžu, kjer je stranišče eksplodiralo. Vzroki so baje razni, a pravi bo menda ta-le, cla so se zanesle »glivice*, tam s Geste in Bog ve še odkod, da so provzročile tako katastrofo. Smradu, kakoršen je v tuk. farovžu, ga menda ne najdeš kmalo. To, to je kuga in bati se je tudi kolere. Gospodarski svet je že veliko žrtvoval, da bi se tej kugi v okom prišlo, a kakor kaže, vse zaman. Kuga in smrad sta prešla že v malto in zid fa-rovža. »Norica*, pobožna žena nezakonskega »Primorskega lista*, kugo si sejala, kugo in kolero žanješ. Dober tek! »Blata* ti sedaj ne zmanjka za Tvoje predale. Blata menda je za tri črede mažarskih čred. — To je malo boljše nego jama razbojnikov — ne? Kanale, kanale in grabne do morja, da se rešimo kuge in smrada klerikalnega! Torej pozor na kugo, da ne pride kdo zopet v pajtei, potem bo treba rabiti »pinzel*. Strašen zločin slaboumnega. — (Podrobnejše poročilo k zadnji notici.) Dne' 13. t. m. je kopal 37-Ietni Franc Gotič, doma z Vrha pri Opatjemselu, tedajno v službi pri Anton-u Legiša (po domače Becelin) v Cerovijah, občina Mavhinje, v njivi blizu vasi jarek za trte. Okoli 9. ure predpoldne je šel Legiša gledat na delo svojega hlapca, koji je bil radi slaboumnosti že v bolnišnici ter je splošno poznan kot kesnoglav. Na njivi sta se hlapec in gospodar radi raznomiselnosti takoj spričkala in sicer iz razloga, ker je kakor rečeno prvi slaboumen in slednji tudi bil ptznat trmoglavec. Gotič, nepoznavajoč šale, mahne Legišo tako močno s pikonom po glavi, da je isti z razbilo črepinjo takoj v nezavesti obležal. Da bi ne prišel več k zavesti, mahne Gotič še parkrat s pikonom po glavi ter zakoplje truplo na licu mesta v za nasad trt pripravljeni jarek in nadaljuje svoje delo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. S kako hladnokrvnostjo je Gotič povzročil zločin, je razvidno iz tega, ker ko je soproga ubitega donesla opoldne obed ter poprašala po gospodarju, se je vsel zločinec na svojo žrtev, povžil mirno jed in odgovoril, da mu ni znano, kje je gospodar. Ker so bili soobčani sploh mnenja, da si je Legiša iz družinskih razmer (njegov edini sin Mihael ubil je 1899. svojega prijatelja ter bil obsojen pred porotnim sodiščem v Trstu na smrt na vislice, bil potem pomi-loščen in ima 20-letno težko ječo v kaznilnici v Gradišču) sam vzel življenje, ga je čela občina iskala ter so ga našli dne 15. t. m. kakor rečeno v njivi zakopanega. Medtem je tudi zločinec izginil, kojega je postajenačeinik iz Nabrežine dne 16. v Sv. Mihelu zasačil ter odpeljal v sodnijske zapore v Komen. Cotič je zločin popolnoma priznal ter pripomnil, da je gospodarja radi tega ubil, ker ga je slednji neprenehoma dražil in mu nagajal. ,<, ....«.„,......,_ , Antikrist — je že tu! — Pišejo nam: Dne 16. t. m. je prišla po poslih neka pri-prosta ženica k neki znani slovenski rodovini na Placuti ter s strahom pripovedovala do-mačej gospodinji, daje došel bivat v izpraz-neno stanovanje blizu Soškega mosta pravi »Antikrist*. Na vprašanje domače gospodinje, kak da je, je odj>3vorila preplašena ženica, da je dotični Antikrist sam dr. Turna, kakor pravijo gospodje nunci. Dr. Turna seveda se ni izselil, ker ima svojo hišo, pač pa neki njegov uslužbenec, ki se je moral radi bolezni oddaljeno iz mesta preseliti. In tega imajo sedaj brumne dušice za samega Antikrista, Čeprav mu ni nič podoben. j V Opatiji vlada sedaj v zimski sezoni jako animirano življenje, ako se upošteva, da imajo tam gostov povprečno okoli 700. Dn6 15. t. m. jih je bilo 739. Tujci so iz raznih dežel Avstro-Ogerske, in tudi iz inozemstva jih je dosti. Komitd izdaja vsoko soboto seznam lujcev z raznimi inserati in za goste važnimi opazkami. Pred kratkim je izdal komite v nemškem jeziku lepo priročno knjižico o Opatiji s slikami, jako lepo izvedenimi, in z zanimivimi berilom. Tudi o prebivalstvu, Čičih, pišejo jako simpatično. Vidi se, da se bivanje tujcev v Opatiji jako razvija, kar koristi kraju in okolici, kakor tudi gostom, ki prihajajo iskat zdravja na ta lep kos slovanske zemlje, Kmetijska zadruga ? Kocin Ju bode imela svoj redni letni občni zbor na Svečnico, dne 2. febr. 1902. z vsporedom: 1. Dogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Predlogi. 5. Volitev na-čolništva in nadzorništva. Odbor. Bralno društvo »Jubilej* t Mitv-hlnjeni je sklenilo priredili javni ples dne 26. t. m. v zaprtem prostoru gosp. Urdiha štev, 27, Mod plesom se bode prodajalo listke po 20 vin. za dobitke, V dobitkih so vrednosti do 4 K; dobilkov je 25. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz zaporov v Krmlnu sta ušla te dni ob različnem času dva velika tatova, neki Jos. Szomolai, in Michelini, oba Laha; slednji je bil kaznovan že neštetokrat radi tatvin v Avstriji in v Italiji ter je izgnan iz naše države. Zadnjič je kradel v Moši. Varujte se amsterdamskih podjetij za srečke. — Že lansko leto smo v našem listu svarili pred kupovanjem srečk pri kreditnih in bančnih podjetjih v Amsterdamu, ki se pečajo s prodajanjem srečk, ker je njih kupčijsko poslovanje zelo nereelno. Pred kratkim so je v Amsterdamu ustanovil nov komisijski in bančni zavod pod imenom »Fortuna*. Kakor smo izvedeli iz jako zanesljivega vira, ni la zavod nič boljši in je zelo svariti zlasti pred kupovanjem srečk pri njem. Ravno tako svarimo tudi pred tvrdko »Fondsenbank'* v Haagu. Razgled po svetu. Nemški princ Adalbert v Trstu. — Na banketu v čast princu je govoril namestnik grof Goess med drugim tudi to-le: Tudi čas, v katerega spada obisk ces. nemške la-dije, ni za Trst brez pomena, ker ravno te dni so pričela ona dela, ki bodo takorekoč predrla mogočni okop, ki ga tvori trojno gorovje: Ture, Karavanke in Julijske Alpe in nas v malo letih močno zbližala s severnim, produktivnim delom monarhije In z nemško državo. Mnogokrat ste že nemška pridnost in nemška podjetnost tu vspešno delovali, naj bi se torej, kakor sedaj sever eaše monarhije oploduje nemška pristanišča, tudi južna N3tnčija potem posluževala skrajšane poti do avstrijskega obrežja ter tako uplela novo vez med mnogoštevilne medsebojne razmere obeh držav. — Ako bo Vaše kraljevo veličanslvo, kakor upamo, v poznejšej zrelej moškej dobi ta visoki poklic zopet dovel na to obrežje, naj. bi takrat Vaše veličanstvo našlo to mesto, kakor mogočno razvit avstrijski emporij in v istem, kakor dragocen del trgovskega stanu: nemško kolonijo v bogatem raz-c v i t u. Te besede dado mnogo misliti, in govore jasno o avstrijski politiki na Primorskem. • Politično društvo »Edinost* je imelo v nedeljo na Opčinah dobro obiskan shod, na katerem je bilo govora o mestnem proračunu, o sejmih na Opčinah, o šoli na Gropadi, na Opčinah itd. Poslušalci so sledili govornikom z vidnim zanimanjem. Iz Trsta so bili navzoči dr. Rybal=, dr. Abram in dr. Gerne. Zviti porotniki. —Pri nekem porotnem sodišču v Bukovini je bil obsojen zelo silovit človek. Ednajst porotnikov je glasovalo z »da«, eden pa z ,ne*. Predsednik dr. Gr. se je čudil takemu glasovanju, ko je bila krivda vendar tako jasno dokazana. Vprašani porotnik, mu pojasni: »Saj smo glasovali vsi za obsodbo, toda ker smo vsi porotniki kmetje ter smo se bali, da nam hudobnež še koče žapali, zmenili smo S(r c ¦ ¦ . . A «¦37 «-20| 2-3JI 12-30 9-13 .'»¦52 1-2« ( 1-05 0'08 5-38| I0'5a 4-3! 4-2(1 9-33 8-07 « 10 i".-:',o 2-48 (2-22 ir*» 8- 9!'35 5-24 T Jlai-ilMii- • ¦ 3-10 2-5« 7-40J 3'27 l27.« 9'10 4-13 1 3-45 IT)0 10-08 5-55 724 Celje . • • 1-33 1-29 5-21 2-50 9*42 7-3M _ ! 3-58 9*04 1022 r»-i4| 7.37 Laški trg . 11« 5-02 2"28 9M7 7'15 — ! ---- 2M4 10-32 «•28 7-47 Rim.-dif topli e ¦ ¦ 4-51 2" 17 9'02 7.03 4-4/ j 4-23 2'54 11-07 703 759 j Zidani Jiioh! 1 '' 12-57 i -i O 2-C5 V'iV, «'55 1 " 3'05 tl-18 T19 8-tO Ilm.-lniL • . — 4-1« l"«» S" 20 U-4I — i 4-3S , 3"13 11-26 730 8i8 Trbovlp.- . . 12-2:'. 4-07 t "JI S-09 «¦33 — 4-44 3'2! U-34 7-42 18.25 Zagorje . . ._. 1217 3-59 1 *23 77.!) «2« _ , 3"33 11-46 8() m ISin-iivnicii . ¦ Logatec . . J Planina . . • • A 1 ~ 2-06 10 4!) 3'iii)! X"i'2 «•52 6-32 «10 2-12 12-45 9- 1 • • T IO-3H 1-43 10-23 4'27 7-51 _ — i 6'27 2-29 1-15 9-17 | • 1 1.30 1010 4-031 7-.5S — , 6-52 6'40 i 2*41 1-42 9-31 Rakek . . ¦ IO-2'J 1-21 9-59J 3-171 7-L*« 7-27 ' 7-08 7'01 301 22! 9")3| Pohlnjina . ni-3i> 10-09 1.01 fl-i0. 3-15 7-07 — i — 7-12 3-12 2-37 10-071 Prestianek . 12-50 9-25 2-51 «•51. 750, 7-33 8*10 3-33 3-20 1020|| 1 Št. Peter . ¦ - A 10-15 9-52 12-10 914 235 «•12 — ! — 8-26 3'49 3-52 ˇ Gor. Ležeče — 12-17 8'47, 1-31 8-24 i S-01 9-— 4-09 4-35 Divača . . 9-38 9-18 11 '50 816 1-09| 8-30 ! 8-13 1 9*13 4-22 5-— _ Sežana . . 9-18 9-- 1135 7 59 i 12-33; 1 9-24 4-33 5-19 B Opčine . - 11-20 714 l2-02i ._ - — 9-31 4-40 533 J Prosek . 1 11-09 7H:i 11-131 9-18 8-38 9-57 506 610 V Nabrežina . | 8-50 8-32 10-51 7-15 11-09 9-40 9- |l0-25 5-35 0-56 doh. Trst . . . odh. | S-15 8- 9-35 «•- 9-45| Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, v Niinsld ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pree. duhovščini in si«v. občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vošCene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA rdin pristna bela in črna vina i/vipavskih, furlanskih, l>oslavlja i vse kraje avstro litrov naprej. Na briških, dal matinskih in isterskih vinogradov. a dom in razpošilja po železnici na - ogerske monarhije v sodili od 56 zahtevo poiilja tudi uzorre. Ceno zmerne. Postrežba poštena. V* Prva slovenska trgoyina z železjem v Gorici gL g Konjedie & Zajec S ® (prej G. Darbo) J? ® pred nadškofljo St\. 5. Podružnica konec Kastela šiv %. w ® Zaloge v ulici Morelii st. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posoj »nični hiši. w Qr Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ISr ® štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo- ifi| ičovine, orodja sta razne obrti in ponižnega, itedllna ognjišča, Vej JL peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. ^n \& Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse ?f J5| naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. fiS |M| Glavna zaloga za Gorico in okolico f* x izdelkov e. kr. priviligovanih livarn. S \f Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a jjj ^n v Ajdovščini po tovarniških cenah. ^n 0 Edina zaloga 0 0 najboljšega koroškega Acalon in Brescia«-jekla. © ^y Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskin strojev iz 4^ fgk prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. |9k ©©®©0©©0©©©©®©©©©©©00© Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ai »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! j Najneeistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratska Jinost in obliko z uporabo „FeeolinaB »Feeolin« je iz 42. najpletnenitejih in najsvežjih zeljišc i sestavl;eno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte I na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« i je najbotjše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo i za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »FeeoIin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolraoin« popolnoma zadovoljen (lena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4. , 12 komadom K 7. . Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošibja glavna zaloga M. Foith, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38, 1 l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače •/;» birninnco, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu 7;.\ nitiogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. in dajamo za vsako uro 3-Ielno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, 'e moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo li-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s l*-ksrat zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb hi okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njieek od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3*— 5*— in 8'......K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpoiiljanje ur »Ghronos Basel" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot, na dopisnice 10 stot. imo vsem vešcakom, a, poštnim, železniškim kina uradnikom kakor komur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karalne remont, ure zlatega - eiektro - pla-que, „sestav glas-hQUe1'. Te ure imajo ptolimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje reguli-