Mahatma Gandhi — kot vzgojitelj. Izza akroglc mize, kjer je konferiral Ma* hatma Gandhi v Londonu o perečih vprašanjih Indije, je prišel domov. kmalu nato pa so se zaprla za njim železna vrata politične jetnišnice — in mož jc šcl tja, kodcr je prcsedel že tudi v letih 1922.—1924. Tedaj, ko je bil napovedan Gandhijev obisk v Londonu, je govoril o njem ves svet, z najrazno* vrstnejšimi malenkostmi so vsi svetovni listi dražili svoje čitatelje: ali bo Mahatma slekel v mrzli evropski klimi svojo skromno plat* neno haljo in se bo topleje oblekel, ali bo Mahatma opustil svoje posebnosti glede molžnje domačih koz, ki jih je pripeljal iz svoje daljnje domačije, ali bo Mahatma tudi za časa konference za okroglo mizo, kjer se bo odločala usoda več sto milijonov njegovih rojakov, tudi držal običajno vsakotedensko celodnevno molčečno zaobljubo in drugo... Gandhi pa je ostal tudi v mrzlem, meglenem Londonu prav tak kakor v svoji rod« ni Afriki: molčal ob ponedeljikih, molzel kozo, predel domačo volno in oznanjal svoj miroljubni nauk: »Nasilja nikar!« — »Satya graha!« Te vrste nimajo prav nikakega namena, presojati o upravičenosti oz. neupravičenosti pokreta, kateremu stoji na čelu popularni Indijec, prikazati hočejo Gandhija zgolj kot vzgojitelja in osvetliti z nekaterimi primeri njegovo teorijo in prakso. Sam je povedal te svoje življenjske isto= rije in jih je narekoval svojemu prijatelju, ko sta bila zaradi podobnih političnih zadev v zaporu že pred 9. leti. Lastna biografija je izhajala v Gandhijevem časopisu, kasneje pa so bili izbrani odstavki ponatisnjeni v po= sebni knjigi: »Satya graha in South-Africa« (Nikar nasilja v Južni Afriki«). Knjigo so prestavili v razne jezike, v razširjeni obliki z Gandhijevim uvodom pa jo je izdal pred dobrim letom C. T. Andrews v neki newyorški zaiožbi. Popularni Indijec pravi, da ga je zanesla na čelo vodstva svojih rojakov le želja, da pomaga svojim bednim bratom in sestram. Večstomilijonski narod je bil dclcžen le kri= vic s strani svojih gospodarjev-belokožcev. Zahvalil se je za ponujeno mesto za visokega uradnika v upravni službi, kupil si je obsežno zemljišče in je ustanovil — kot vnet častilec slovanskcga misleca Tolstoja — farmo, ki ji jc nadel imc: »Tolstojeva far= ma«. Mnogo mladeničev in mladenk, mož in žena z družinami je odšlo na »Tolstojevo farmo«. Gandhi je živel s svojci sredi med njimi: ncutrudoma je učil, z besedo in peresom, potoval je iz kraja v kraj, vodil je delavskc štrajke, prirejal protestnc shode, bil zato često gost policijskih zaporov, pa ga vsc to ni odvrnilo od njegovega 20-letnega podrobnega dela, ko je učil svojo farmo, sose= sko in ostale sorojake. »Le ena sila me je vodila v vseih teh letih,« piše Gandhi, »želja po resnici in pravičnosti.« »Eden mojih učencev,« pripoveduje Mahatma Gandhi, »je bil neukročen lažnivec, prepirljivec, pravi pravcati nebodigatreba. Često je razjezil druge, kakor tudi mene. Po svojem trdnem običaju pa nisem iv>koli kaz= noval s šibo niti druge niti njega. Nekoč pa mi je nemarnik zaigral nekaj takega, da me je kar vrglo iz običajnega tira. Še bolj zaradi tega, ker sem ga skušal prcpričati o krivičnem postopku in sem ga z lepo, očetovsko besedo svaril, Fantič se mi je le rogal in me je hotel pred ostalo šolsko družino napraviti prav majhnega. V trenotsku. ko se nisem več obvladal, zagrabim za ravnilo na bližnji mizi in ga vsekam ž njim po roki. Tresel sem se od razburjenja, kar je prav tako opazil kaznovanec kakor tudi ostali njegovi součenci. V kakšno neobičajno stanje me je spravil upornik, so opazili prav vsi. Ko sem ves togoten in tresoč zamahnil z ravnilom po decku, je ta 'krčevito zavpil. Pa menda ne toliko zaradi bolečine. kakor bolj zaradi dejstva, ker me je ujezil do brezvladja, in sem zagrabil za palico, kakor še nikoli dotlej. Vem tudi, da ga udarec ni tako močno zabolel, da bi mu izvabil obupen krik, saj je bil fant star 17 let in neobičajno ikrepko razvit. Ko bi ga zbesnel moj udarec do razkačenosti, bi se vrgel name, podrl bi me in mcni ne bi bilo več pomoči. Bilo pa je prav nasprotno. Rcs, fant je ob mojem nenavadnem udarcu zavpil; ampak le zaradi tega, ker je opazil, da me je pritiral do skrajnosti. ZaboIela ga je moja — bolečina... Ker sem segel do — nasilja. Kaznovanec se je spremenil v trenotku. Nikoli mi ni več odpovedal pokorščine. Zo^ per njega nisem imel več povoda, da bi se pritožil. Pač pa sem obtožil — samcga scbe. Obžaloval scm svoj postopek, svojo nemoč. Tisti dan sem pogrcšal v sebi popolnega človečanstva in scm začutil. da »em — zver.« — »Jaz pa le žclim,« tako končuje Gandhi na= vedeni dogodeik: »nasilja — nikar! — Satya graha!« — Bo šc nadaljeval: —nč1—