NAŠ MLADI KRALJ PETER II. Kruta usoda nam je ugrabila našega milega vladarja. Zadet od zločinčeve krogle je padel, a vcs jugoslovanski narod je zajokal. Neizmerna tuja je objeia vso Jugoslavijo. Izgubili smo kralja, in ko zrejo nad odprtira njegovim grobom naše rosme oči v bodoenost, 6e ustavi naš pogled na njegovem nasledniku, našem mlatiiTn kraljem Petrom II. Tako še mlad, tako še neizkušen in nepripravljem, pa je že poklican, da zasede na prestolu mesto svojega izkušenega očeta, Viteškega kralja Aleksandira I. Zedinitelja. Vanj »o uprte vse naše oči, vanj polagamo vse svoje nade vse svoje upe. V mjem zremo bodočega izvrševalca oporoke njegovega velikega očeta. v njem vidimo svojega bodočega vodnika in preudarnega krmilarja naše mile do movine. Dair.€9 še deček, a že ie kralj. Ko salm joka za svojim očetom in objokuje njegovo kruto usodo, že mora prevzeti njeffovo mesto in naložiti težko breme na svoja šibka iramena. Blascn.okojni oče našega mladega kralja &e je dobro zavedal, da eakajo mjegovega sina prej ali sle.i težke dolžnosti in odgovorne naloge. Zaradi tega je nadvsc skrbno pazil na njegovo vzgojo. Največjo pozornost je posvečal pravi usmarjenosti pouka svojega 6ina. Ko ga ie izročal njegovemu učitelju v vzgojo in pouk mu je naročil: »Napram njemu postopajte kot napram vsakemu drugemu učencu. ki ste ga doslej učili. On je za vas samo učemec. Naučiti se mora vsega, kot njegovi sovrstniki«. Izpokiile so se kraljeve besede in naš mladi kralj se ic takrat posvetil osnovnošolskim naukom z vso pridnostjo, marljivostjo in vztrainostjo in pokazal je kai kmalu najboljše uspehe. In ravno to ie povzročalo njegovemu očetu največje zadovoljstvo, največje veselje. Po dovršeni osnovind šoli se je podal v London. da bi tamkaj dovršil srednješolski študij. Tu naj bi se spopolnjeval in pripravljal, krepil voljo in razum, pridobival sposobnosti in življenjskih izkušenj, da bi pozneje, ko bi ga us^da poklicala na mesto njegovega razumnega očeta, postal veren inaslednik Viteškega vladairja. »Še velike naloge te čakajo v bodočnosti«, mu je rekel ob slovesu blagopokojni oče. Ali je mogel on sam, ali je mogel kdo drugi slutiti. da se bodo te težke naloge tako kmalu prevalile na ramena še tako mladega, tako neizkušenega sina. Nihče, prav nihče si ni mogel tega misliti — toda usoda je neizprosna. Iz Londona se je vrnil kralj Peter II. Komaj je začel s svojimi študijami, komaj je začel s pripravami za težke naloge v bodočnosti, že je ipadlo ogiromno breme na njegova ramena. Rad bi jokal ob ikrsti mrtvaga svojega očeta, a kot kralj ne pripada več samemu sebi, nego narodu. Skrb njegovih kraljevskih roditeljev je vcepila v njegovo dušo najlepše in najplemenitejše lastnosti, ki ga bodo dičile vse njegovo življenje. Blagopokojni oče mu je dajal najlepši vzgled delavnosti, marljivosti. točno- sti in vatrajnosti. In v resnici, že kot prav majhen deček, kot učenec začetnik si je vzel svojega ljubljenega očeta za vzor v vseh najlepših lastnostih. Kot otrok je skušal zasledovati dek> svojega visokaga roditdja in ob neki priliki je izjavil: »Papa mnogo potuje in to ga utruja. Ko dorastem mu bom pomagal«. Nikoli več ne bo videl svojega ljubljenega očeta in tudi pomagati mu ne bo mogel. Sam bo moral potovati. sam vršiti težke in odgovorne po&le, sam nositi breme vladarskega poklica. Po&tal je kralj! Ko so topovski streli 1. 1923. oznanjali širom naše domovine njegovo rojstvo smo ga že vzljubili. Čim bolj je doraščal, tem bolj ie rastla tudi narodova ljubezen dt> njega. Kadarkoli in kjerkoli, ga je narod vzrl med seboj mu je izkazoval najiskrenejše izraze svoje Ijubezni. Vsako leto ga je pozdravljala solnčna Dalmacija. Pozimi, kakor tudi poleti je obiskoval Bled in okolico. — Vzljubil ga je Zagreb, vzklikal mu je Beograd in danes ga pozdravljamo vsi kot kralja. Neizprosnost usode ga je postavila v tako nežni mladosti na kraljevski presbol, toda «aj ni preDuščen samemu sebi. Srca vsega naroda žarijo zanj in nrevidnost ter modrost njegovega blagopokojnega' očeta mu je preskrbela modrih in preizkušenih svetovalcev. Zanj bodo opravljali vladarske posle, in skrbeli bodo, da v svoji nežni mladosti nc bo še tako zelo občutil teže novih nalog novih dolžnosti. V mislih nam je bodočnost domovine, zato se oklenimo vsi svojega mladega kralja, novega krmilarja naše domovine. Zavedati se moramo, da bo On izvrševalec oporokc svojega velikega ačeta. da bo On vodnik svojega naroda, da bo On ponos vse države. S ocmočjo vsega naroda z njegovo zvestobo in vernostio bo mogel nadaljevati in dovrševati započeto delo Viteškega kralja, izpolniti ideale vladarja Zedinitelja. Učitelji pouiiesimo med narod njegovo ime, oznaniajmo Ijudstvu, da ie On n.aš up in naša nada. in kot veren naslednik rsvojega velike^a očeta, naj uživa vso našo ljubezen, vso našo zvestobo in v.so vdanost. Ko pirisegamo novemu kraliu prisegamo tudi, da bomo delali skupno z njim za uresničonje vseh svetlih idealov blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Delali bomo za svetlo bodočnost našega naroda, delali za dobrobit naše države in želeč Mu srečo kličemo: Živel kralj Peter II.