Lisičje zgodbe
Maščevanje.
?Ne boš z raenoj se norčeval,         Kot strela z jasnega neba
in lovskih zrnec mi dajal;                lisica plane v tnirni stan:
premalo uren si, gozdar,                 vse bega, groze trepeta,
da strel tvoj meni bil bi v kvar.     ves krik, vse vpitje je zaman...
To bil je roparski napadl                Vso družbo je podavila
Zato pa grem se maščevat              in brzo hlev ostavila,
h kokošim tvojim za plačilo —       boječa se, da pri kosili,
Tam čaka mastno me kosilo."         bi varhi je ne zalotili.
(Konec prib.)