I -
Ln
] n
Št. 33 (2608), leto L • Novo mesto, četrtek, 19. avgusta 1999 • Cena: 210 tolarjev
dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
AKCIJSKE CENE V ČASU 01) 21.8. »O 3.9.199» rastlinsko olje Cekin 1/1 st. Oljarica	197,00	SIT
sirup gozdni sadeži 1,5 lit. Vital	399.00	SIT
multivitaminski napitek 1,5 lit. Dana	189,00	SIT
tuna v olju 185 g Uvoz	188,00	SIT
cokolesnik 200 g Kolinska	188,00	SIT
Pralni prašek Dam TEAD 4,4 kg Teol	850,00	SIT
toaletni papir 10/1 natura Kora-C	246,00	SIT
V soboto, 21, avgusta, od 7. do 19. ure odprta prodajalna  	MARKET RAGOVSKA.
fSSN 0416-2242
770416
224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI list
NAJVISJI NAZIV -ŠAMPION ZA VINA BIZELJČAN
BREŽICE - Blagovna znamka Bizeljčan je na trgu že vrsto let. Vsa ta leta je to glavna in ena najpomembnejših blagovnih znamk firme Vino Brežice, tako po količini kot po kvaliteti. Krono nagrad in prizadevanj za kvaliteto v zadnjih letih pomeni najvišji naziv - naziv “šampiona”, ki ga je to vino dobilo na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vin v sklopu 25. Kmetij-sko-živilskega sejma v Gornji Radgoni.
Transport uparjalnikov pripravljen
Jožko Čuk obiskal NEK in Vipap Videm • GZS podpira modernizacijo NEK in s tem povezano zamenjavo uparjalnikov - Transporta bosta 30. avgusta in 13. septembra - Moten promet
KRŠKO - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira modernizacijo Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in s tem povezano zamenjavo uparjalnikov. Transport le-teh je dobro pripravljen in slovensko gospodarstvo si bo zagotovilo nemoteno oskrbo z električno energijo. Tako je v četrtek, 12. avgusta, dejal predsednik GZS mag. Jožko Čuk ob obisku krške nuklearke.
g	SV	JURIJU	-	Sopranistka	Olga	Gracelj in čembalist Mil-
Zel lzla* s,a v nedeljo zvečer v cerkvi sv. Jurija v Grčevju nad Otočcem VJ Navdušila poslušalce, cerkev, kjer j
Vj ,. -------- /ziz.nu.iuicc, cez/ieu njer je bil to prvi koncert, pa je bila za
bam. 'snovalce celo premajhna. Z baročnimi arijami in čembalskimi sklad-hod it	V so^(>,° zvečer predstavila že v Domu glasbene dediščine v Glo-
lj0 ut h-jerje bil koncert prav tako zaseden do zadnjega kotička, v nede-kižetrf -^ SV' ^urhlL Koncert je organiziral Novomeški glasbeni festival, Soj . etle 'el° širi svojo glasbeno ponudbo izven Novega mesta, in po obisku c’ so ljudje te koncerte sprejeli kot zelo dobrodošle. (Foto: J. Domiž)
Z njenim direktorjem Stanetom Rožmanom sta se pogovarjala tudi o tekočem poslovanju, o zagotovitvi nemotene proizvodnje električne energije ter o varnosti delovanja naše edine nuklearne elektrarne. Od Vlade RS v zvezi s tem pričakuje spoštovanje Medministrskega dogovora za podporo pri pripravi in izvedbi prevoza dveh novih uparjalnikov od Kopra do NEK. V njem so se ministrstva za gospodarske dejavnosti, notranje zadeve, okolje in prostor ter promet in zveze obvezala, da bodo dala največjo prednost aktivnostim za pripravo in izvedbo tega transporta, ki bo 30. avgusta in 13. septembra. Kot izredni tovor bosta sicer povzročila motnje v cestnem prometu, vendar so te neizogibne. NEK je za potrebe transporta izvedel petdeset posegov na poti v skupni vrednosti 8 milijonov ameriških dolarjev. Ti posegi pomenijo trajno izboljšanje prepustnosti cestnih objektov.
V zvezi z lastništvom NEK sta mag. Čuk in Rožman poudarila, da je nujno, da se odprta vprašanja rešijo čimprej, saj bo le tako
10. JUBILEJNI TABOR SKD
lriN(>Vo MESTO - Slovenski .anski demokrati bodo or-p 'z'raj' 10. jubilejni tabor na cer ,a J na Koroškem, in si-
telcai neueli°’ avgusta. po-pa bo pod geslom “Odpr-
Dn.i ,0dnost”- Tud' tokrat bo dneK i V dveh delih- Dopol-ie nr,	občinski odbori gost-
rcivvarnezn'b občinskih odbo-ške; Tške- Savinjsko - Šale-nu-n delno tudi Celjske regije. Eiie k odbori Dolenjske re-10 „ • 0 svrečanje pričeli ob niji.H z mašo v prevaljski žup-
^ cerkvi, nakar si bodo lah-
krai-, nda|i t>e znamenitos'’ bQJa' popoldne, ob 14. uri, s
“0(lo zbrali n„ ...........
Pr°storu
. Sledali še znamenitosti dne, ob 14. uri, se na prireditvenem
ošrerin™’ kicr. b° potekala nja prireditev z govorom Lojzi
f 'n gostov. Sledil bo pe-
t^rleta SKD Lofzeta Pester rt 80sl Rram ruzabni in kulturni pro-(kult’ sPrem|jajoče dejavnosti mize	športne, okrogle
Vrstil’ P08°v°ri) pa se bodo
sam m Lozi vcs tedcn Prcd bor n' tab°rom. Občinski od-demei°V0mežkih krščanskih toK °krat0
'°busni|
veči^Ua Prijav tudi z vseh ohčinri/ralev’ zato na sedežu Prijave v odbora že zbirajo Novn	avtobusne postaje
odDeii tllesto bodo avtobusi Valj n ■ °b P-30, odhod s Pre-lc Predviden ob 17. uri.
tov b° organiziral av-JeRa olpr,evoz!.v Pr'nieri) več Večji' - Oriiav tudi z vsel
obči:
Več kot le knjiga in muzej
Na domačiji Raztresen v Jankovičih pri Adlešičih že šestič zapored pripravili prireditev “Platno-pesem-pisanice”
JANKOVIČI - Gospodar Boris Raztresen s svojo družino vedno najde razlog, da na domačiji v Jankovičih pri Adlešičih zbere okrog sebe ljudi. Vendar so to vedno dogodki, zaradi katerih so se tudi v preteklosti ljudje zbrali na domačih in prisrčnih druženjih, ki so dajala in še vedno dajejo poseben pečat življenju na vasi.
Ena takšnih je tudi prireditev “Platno-pesem-pisanice”, združena s sejmom domače obrti, ki so jo Raztresenovi v petek, 13. avgusta, pripravili že šestič zapored.
Čeprav je prireditev vsa leta ohranila ime, sta se tako vsebina kot oblika močno spremenili.
Prvo leto se je zbrala pred hišo le skupina ljudi, ki se je takoj po uradnem delu razšla.- Vendar pa so mnogi spodbujali Raztreseno-ve, naj nadaljujejo z zamislijo.
Vztrajanje se je očitno splačalo.
Prireditev, ki seje raztegnila že na dva dni, je danes na velikem dvorišču ter popestrena s sejmom izdelovalcev domače obrti ter pritegne vsako leto več ljudi. Poklepetajo in poveselijo se še dolgo v noč. Razveseljivo pa je, da ne le domači obrtniki, ampak tudi obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije.
m
^,L°NEc v."a
- ALI SKLEDA ? - Čeprav je prireditev “Platno-pesem-pisani->Jstrov :>lai'iji Raztresen že v petek obiskalo veliko obiskovalcev in Ma,0/: ‘ °mače obrti, jih je bilo v soboto še več. “Izbrusil sem si pete, "je Pa s° bili	a^cšišk° kometiral gospodar Boris. Izdelovalci domače obrti,
Nii p() } csc[i, da so se zlasti mladi zelo zanimali za njihovo obrt in celo (natnared‘,i kakšen izdelek. Eri lončarju Borisu Cestniku iz Tr-^ti. (l,„ 'ot°grafiji) so morebitni bodoči domači obrtniki čakali kar v ■ot°: M. B.-J.)
VREME
Jutri bo sončno, v soboto postopno poslabšanje z nevihtami, v nedeljo pa se bo vreme izboljšalo. Hladneje bo!
zagotovljeno normalno delovanje NEK. V razreševanje naj bodo vključeni vsi prizadeti. Pretekli mesec je bilo delovanje NEK uspešno. Proizvedli so 453273 MWh (neto) električne energije, kar pomeni, daje NEK julija do-
segla 100-odstotno razpoložljivost in 98,3-odstotno izkoriščenost.
Mag. Jožko Čuk je obiskal tudi Vipap Videm, d.d. S predsednikom uprave družbe Oldrichom Kettnerjem se je na pogovoru seznanil s problematiko, delovanja in ekološke sanacije te tovarne. Mag. Čuk je dejal, da GZS podpira prizadevanja novega lastnika, vendar je treba v razvoju tovarne upoštevati tudi širši narodnogospodarski vidik. L. MURN
Berite danes
stran 2:
•Namesto ekološkega spusta protest?
stran 3:	v
• Ureditev Šentjerneja gre h koncu
stran 4:
•Res ne odklanjajo, a težav na kupe
stran 6:
•Malkovec bi rad nekdanjo veljavo
stran 7:
•Ko starejši dobijo svoj drugi dom
stran 8:
•Ko namesto ljubezni v družini zavlada pekel
SONČNI MRK - Popolnega so videli pri nas le na skrajnem severovzhodu države, mnogi pa so si ga šli ogledat prav na osrednjo os, ki je potekala čez Blatno jezero na Madžarskem. Dolenjska je bila deležna le okoli 95-od-stotnega mrka, pogledu nanj pa je znatno ponagajala oblačnost. Ko se je ta razmaknila, je Luna že pričela odkrivati Sončevo površino, ko je nastal tudi naš posnetek. Za sončni mrk, ki je prejšnjo sredo očaral mnoge prebivalce severne poloble od Kanade do Indije, je značilno tudi to, da je bil zadnji v tem tisočletju, s čimer se ponašajo tudi mnogi pomembni dogodki našega vsakdana. Na primer: zadnje županske volitve so bile zadnje v tem tisočletju, župani pa bodo čez 135 dni župani iz prejšnjega tisočletja. (Foto: Marko Klinc)
IZLITJE MAZUTA
VRBINA - Na deponiji odpadnega materiala Surovina Maribor je prejšnji teden iz okrog 30-kubične cisterne prišlo do izlitja mazuta. Strokovnjaki PGE Krško so ugotovili, da tekočine ne bodo mogli črpati, ampak jo bodo morali sežgati ali sanirati s kopanjem. Vodja oddelka Surovine Maribor Otmar Kolarič je povedal, da omenjena cisterna stoji na istem mestu že okrog pet let in da so jo že skušali odstraniti z deponije, pa jim še ni uspelo. Kraj onesnaženja si je ogledal tudi pristojni inšpektor.
Letos se je na sejmu domače obrti predstavilo 20 mojstrov, od izdelovalcev idrijskih čipk, drsank, košev in košar, različnih spominkov, sodarjev, lončarjev in še koga. Skratka, pestra ponudba slovenske domače obrti. Sicer pa so se tudi Raztresenovi na svoji domačiji usmerili v prikazovanje belokranjskih domačih obrti, od katerih so se mnoge prav na adle-šiškem koncu ohranile vse do današnjih dni. Branko Matkovič, državni svetnik in slavnostni govornik na prireditvi, je tudi tokrat tako kot že večkrat doslej opozoril, da država ohranjanju belokranjske etnološke dediščine, kot so se je lotili v Jankovičih, ne posveča posebne pozornosti. “Se danes je tako. A vendar so se na tej domačiji v zadnjih letih zvrstili številni avtobusi s šolarji, kar pomeni, da je naraslo zanimanje za prikazovanje domačih obrti in s tem vsaj vedenje o teh že pozabljenih, nekdaj pa gospodarsko pomembnih dejavnostih. In to je veliko več, kot bi prebrali nekaj vrstic v šolski knjigi in si nato ogledali stvari v muzeju,” je dejal Matkovič ter Raztresenovim čestital, ker so kljub vprašljivi rentabilnosti svoje dejavnosti vztrajali. Verjame namreč, da se jim bo to nekoč obrestovalo.
Gospodar Boris pa ni mogel mimo bistvene podražitve izdelkov domače obrti zaradi davka, ki seje od 5 povišal na 19 odst. Opozoril je tudi na izumiranje domače obrti ter na željo mnogih v Evropi, da bi naše izdelke predstavljali kot svoje. V kulturnem programu pa so številni obiskovalci prisluhnili članom KUD Božo Račič iz Adlešičev, recitatorkam iz Rav-nac ter etno-pop skupini Vodomec.
M. BEZEK-JAKŠE
NATALIJA PRVA NA SVETOVNO PRVENSTVO
SEMIČ - Semiška motokro-sistka Natalija Konda, ki je na nedeljski dirki za pokal Alpe Adria v Stranski vasi osvojila skupno peto mesto, bo 29. avgusta nastopila na svetovnem prvenstvu v razredu 80 ccm, ki bo v Gaildorfu v Nemčiji. Natalija bo skoraj zagotovo edino dekle med fanti, obenem pa bo nasploh prva med Slovenci, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v razredu 80 ccm.
I
Z novim videzom in imenom
Mercator v Brežicah odprla prva moža Posavja in Mercatorja
BREŽICE - Veliko število Bre-žičanov, zbranih na otvoritvi prenovljenega 31 let starega marketa sredi mesta,je potrdilo, daje ta najstarejša takšna brežiška prodajalna res priljubljena.
Od preteklega četrtka naprej se blešči v povsem novi podobi. Trgovsko podjetje Posavje, kije vanj vložilo 60 milijonov tolarjev, je s prenovo in ukinitvijo nekdanjega gostinskega dela pridobilo nove, sodobno opremljene prodajne površine, ki jih je sedaj 350 kvadratnih metrov. Za blago je poskrbel novi poslovni partner Posavja, Mercator Dolenjska. “Mi bi sicer želeli, da bi namesto Dolenjska pisalo Posayje,” je na otvoritvi povedal brežiški župan Vladislav Deržič, “toda pozdravljam vsak takšen poseg, ki pomaga pridobivati nova delovna mesta.”
Ob vhodu v posodobljeno trgovino, ki bi po prvotnih načrtih morala dobiti še etažo z restavracijo in razgledno teraso in ob kateri močno pogrešamo urejeno okolje in parkirišča, je zaslediti droben napis lastnika, to je trgovsko podjetje Posavje, in z velikimi črkami izpisano ime skorajšnjega lastnika, poslovnega sistema Mercator, ki nezadržno prodira tudi v Brežice. Ta slovenski trgovski gigant bo Posavje tudi formalno prevzel že letos, prihodnje leto pa bo ob sedanjem Intermarketu zgradil največji hipermarket v tem delu Slovenije.	L.	M.
OBNOVA SAMOSTANSKE STREHE - Prejšnji teden so začeli zamenjevati strešno kritino na notranji strani novomeškega frančiškanskega samostana. Obnovili bodo tudi streho na notranjem delu cerkvene ladje, na celotnem prezbiteriju in karmelski kapeli. Skupaj bodo zamenjali kritino na okoli 1.000 m2 strehe, ob tem pa seveda opravili tudi druga manjša krovska in potrebna kleparska dela. Delo opravlja ekipa mojstra Fabjana s Sušic. Na zunanji strani samostana so kritino zamenjali pred 20 leti, pri sedanjem delu pa so našli celo bobrovce iz leta 1827. Za prepotrebna, a draga dela so vzeli posojilo. Denar je prispevala frančiškanska provinca, precej so prispevali verniki, nekaj novomeške firme in zasebniki, pričakujejo pa tudi prispevek novomeške občine, saj je samostan kulturni spomenik I. kategorije. Dela naj bi končali v mesecu dni. (Foto: A. B.)
Pamet, dober dan!
Čeprav je poletje zaradi počitnic in dopustov eden lepših letnih časov v letu, pa je vendarle vedno znova tudi obdobje vse slabše varnosti cestnega prometa. Ni dolgo tega, ko se je v enem koncu tedna na naših cestah ubilo kar osem ljudi. Sploh pa je letos davek prehitri, neprevidni vožnji, večkrat pod vplivom alkohola, plačalo že preko dvesto ljudi, kar je za 8 odst. več kot v enakem obdobju lani. Žalostno je, da je med najbolj kritičnimi prometnimi udeleženci mladina, ki se večinoma znajde še med žrtvami. Skrb zbuja tudi podatek, da je v štirinajstih mesecih, odkar velja zakon o varnosti cestnega prometa, kar 100 voznikov začetnikov že ob vozniško dovoljenje.
Prav vprašanje, kako čimprej ustaviti morijo na naših cestah, je bilo razlog za nedavni izredni sestanek predstavnikov za prometno varnost najbolj odgovornih ustanov (udeležil se ga ni nihče s prometnega ministrstva!). In rezultati? Vlada bo finančno podprla akcijo Vozimo pametno!, finančne pomoči v višini 50 milijonov tolarjev bo deležna policija za nakup dodatne tehnične opreme, s katero bo bolje nadzirala voznike, ustanovili naj bi državno koordinacijo za varnost v cestnem prometu, pripravljajo izobraževalni program za vse, ki dosežejo določeno število kazenskih točk, in bi se jim po obisku tečaja štiri točke odbile.
Gotovo so našteti ukrepi potrebni, toda rešitev problema je bistvu zelo enostavna: vsak udeleženec v prometu bi se moral zavedati, da k varnosti lahko največ pripomore prav sam. Kako? Tako, da se na cesti obnaša pametno. O pameti pa bi se dalo razpravljati.
LIDIJA MURN
I
NASA
A N le E T A
Ne konec sveta, le tema
Pametne in zdravemu razumu razumljive razlage, da bo ob sončnem mrku 11. avgusta ob 11. uri konec sveta, ni znal povedati nihče izmed jasnovidcev, ki so strašili s svojimi črnimi napovedmi, a kljub temu je marsikateri lahkovemež ta dan tiščal glavo pod blazino in čakal, da bo počilo. Pa se potem ni zgodilo nič takega, le malo se je stemnilo, ljudje so pogledali v nebo, kjer so namesto rumenobele žareče krogle videli črno luknjo in sij okoli nje, rekli “Oh!” in se vrnili k svojim vsakodnevnim opravkom. Nič pretresljivega se ni zgodilo, le televizijske postaje so imele ta dan čudovito izpolnjen program, saj je sončni mrk prav na konec novic izrinil vse vojne, naravne katastrofe in politične igre tega sveta, ki ga ta dan ni hotelo biti konec. Jasnovidci pa že napovedujejo nov sodni dan, ki naj bi prišel prav kmalu. Najboljši odgovor na njihova blodenja po prihodnosti je dala ena izmed naših anketirank, kije krivdo za konec sveta pripisala človekovemu ravnanju z naravo, ne pa naravnim silam.
IGOR PATE, strojni tehnik iz Dolenjega Kamenja: “Mračnim napovedim o koncu sveta ob sončnem mrku nisem verjel, sem se pa nanj pripravil. Kupil sem si posebna očala in ga z zanimanjem opazoval, čeprav mi je žal, da na Dolenjskem nismo mogli videti popolnega sončnega mrka. Sicer se za nebesne pojave ne zanimam, tega pa sem opazoval, ker so nanj opozarjali vsi mediji po vrsti.” MARKO PRUS, dijak s Krmačine pri Metliki: “Dobro sem se pripravil na gledanje sončnega mrka. Bil je sicer zanimiv, vendar se mi ni zdel nič posebnega. Tam, kjer je bil popoln, je bilo najbrž veliko bolj atraktivno. Da pa bi bil 11. avgusta konec sveta, nikoli nisem verjel. Saj je bilo že veliko popolnih sončnih mrkov in ne vidim razloga, zakaj bi bil konec sveta prav tokrat.”
DUŠAN.ŠUŠTAR, poslovodja iz Dragatuša: “Vedel sem, kdaj bo sončni mrk, a ker sem takrat delal za zidarskem odru, sem ga z očali za tovrstno opazovanje gledal kar od tam. Ta zanimivi naravni pojav me ne zanima toliko, da bi ga šel gledat tja, kjer je bil popoln. Presenetljivo je, da je takrat, ko je pri nas luna ‘najbolj prekrila sonce, nastala tišina. Ptice so namreč povsem utihnile.”
MARIJA KUNEJ, gospodinja z Zdol pri Krškem: “Pred leti sem že videla delni sončni mrk, pa tudi zdaj nisem izpustila te priložnosti. Opozorila strokovnjakov o nevarnosti gledanja sem vzela zares in sem mrk opazovala skozi sinovo varilno masko. Prav gotovo je posebno doživetje - posebna tišina, svetloba, ptice so se umirile ipd. Zanimivo, ni kaj.”
VESNA LUŽAR, dijakinja iz Kočevja: “Če ne bi bila ravno tedaj na dopustu na morju, bi šla na Madžarsko, da bi si ogledala sončni mrk. Tisti, ki so bili, pravijo, daje bilo čudovito in nepozabno. Konca sveta ob mrku nisem pričakovala, smo pa o tem veliko govorili. Vanj so verjeli tisti, ki nasedajo raznim vedeževalcem. Če bo konec sveta, mislim, da bo zaradi človekovega ravnanja in ne delovanja naravnih sil!” DANICA FEGIC, direktorica Centra za socilano delo Kočevje, doma iz Ribnice: “Mrka nisem opazovala, ker sem bila v službi. Sicer pa pri nas tudi ni bilo kaj dosti videti. Za tiste, ki so si lahko vzeli čas in odšli na Madžarsko, pa je bilo to nedvomno enkratno doživetje. To smo lahko videli tudi po TV. Čeprav je v zadnjem času po svetu veliko naravnih nesreč, pa kakšne katastrofe ob mrku nisem pričakovala.” MAJA PAVLIN, študentka biologije z Mirne: "Sončev mrk sem opazovala doma. Nanj gledam kot na naraven pojav, nikoli pa nisem nikoli pomislila, da naj bi to pomenilo konec sveta, o tem pa tudi nisem nič slišala. Čeprav sem mlada, je bolj malo verjetno, da si bom lahko ogledala tudi sončni mrk, ki ga astronomi napovedujejo za leto 2081.”
ZALKA PUNGERČAR, gospodinja z Malkovca: “Z vnukinjo, ki sem jo pazila, si nisem mogla posebej ogledati sončnega mrka. Mož. Ivan, ki za Hidrometeorološki zavod opravlja razne meritve, je šel pogledat termometer na opazovalnici. Povedal mi je, daje pred mrkom znašala 23° Celzija, neposredno po mrku pa le 16°.”
MLADEN RALETIČ, upokojenec iz Brežic: “Mrk jemljem kot normalen naravni pojav. Ker sem leta 1961 v Zadru že doživel popolnega, tokratni name ni naredil tako močnega vtisa, medtem ko takrat nisem mogel verjeti, da lahko kar sredi dneva nastane popolna tema. Sem pa vseeno vesel, da sem med tistimi, ki so ga doživeli dvakrat.”
*
UvajaZavrtceikula Namesto ekološkega spusta protest?
LJUBLJANA - Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je 18. marca sprejel kurikulum za vrtce, ki ga bodo v vzgojno delo vrtcev uvajali postopoma. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretičnimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo vrtcev.
28. maja je bila v Uradnem listu RS objavljena Odredba o postopnem uvajanju kurikula za vrtce, s katero je minister za šolstvo in šport določil postopek in način uvajanja kurikula, pogoje, ki jih mora vrtec izpolnjevati, da lahko začne izvajati kurikulum. Postopno uvajanje kurikula bo potekalo v šolskem letu 1999/2000 in šolskemu letu 2000/2001. Začelo se bo izvajati 1. oktobra letos, in sicer v petindvajsetih vrtcih po Sloveniji, med njimi tudi v novomeškem vrtcu. Odgovorni nosilec uvajanja in spremljanja kurikula je ravnatelj, ki imenuje projektno skupino vrtca, v projektni skupini pa je tudi predstavnik staršev.
USPEH KOČEVSKE FOTOGRAFINJE
KOČEVJE - 21. FIAP festivala mladih fotografov iz Thu-na v Švici na temo Mokrota se je s slovenskimi fotografi udeležila tudi Anja Papež iz Kočevja, dijakinja srednje ekonomske šole in najmlajša članica fotografskega društva Grča. Svoja dela je poslala v črno-belih in barvnih fotografijah za skupino starejših mladincev od 17 do 21 let. V kategoriji črno-belih fotografij je za fotografiji Ta deževen dan in Moker kuža prejela diplomi. Uvrstili sta se na 5. in 6. mesto. Barvna fotografija kočevske pokrajine z naslovom Zima je po točkah zasedla 13. mesto. Diplomi in zlati medalji iz Luxembourga je tako dodala še dve pomembni mednarodni nagradi. Anja se zdaj pripravlja na 12. natečaj mladih fotografov v Pentage v Luksemburgu, na katerem bo sodelovala s fotografijami, nastalimi na fotografskem taboru v Pulju.
J. PAPEŽ
Ivan Štrekelj z Vranovičev je s pomočjo družinskega podjetja preteklo soboto pripravil ekološki spust po Lahinji in njenih pritokih - Cilj: osveščanje in sanacija v IMP Livarju
jamejo, da je za ohranjanje čiste reke potrebno čistiti tako strugo kot bregove. “Po poti smo pobirali tudi smeti, vendar bi bilo za temeljito čiščenje potrebnega veliko več časa,” je poudaril dr. Plul “Ob spustu smo si postavili tudi
BELA KRAJINA - Že dolga leta je bilo v navadi ali celo v modi, da so ljudje pripravljali spuste po Kolpi. A nihče, razen inorda redkih posameznikov, se ni spomnil, da bi zaveslal po Lahinji in njenih pritokih. Minulo soboto pa seje ekološkega spusta po Lahinji od Pustega Gradca do Botlivca - približno tri kilometre od izliva Lahinje v Kolpo oddaljenega izvira - od izliva do Botlivca ter po pritokih Lahinje Dobličici in Krupi udeležilo z okrog 60 čolni približno 150 ljudi.
Organizator spusta je bil Ivan Štrekelj z Vranovičev s svojim družinskim podjetjem Štrekelj & Co. “Rojen sem bil ob Lahinji, iz katere sem v mladih letih pil vodo in se v njej naučil plavati. Ne želim pa svojim otrokom zapustiti takšne reke, kot je danes. Že dolgo se je v moji glavi rojevala misel o ekološkem spustu, ker pa je povezan s stroški in časom, se je ideja uresničila šele danes,”.je na cilju vidno zadovoljen povedal Štrekelj. Tokrat je poklical predvsem svoje znance in prijatelje iz Bele krajine, ki so se odzvali v veliko
AKCIJA “VOZIČEK ZA DONA”
NOVO MESTO - Dolenjski list in Humanitarni zavod Vid iz Kranja sta prejšnji mesec začela akcijo zbiranja denarja za nakup transportnega vozička za Dona Maliča iz Novega mesta, ki ima cerebralno paralizo. Akcija poteka zelo uspešno, do 16. avgusta je denar nakazalo 25 darovalcev, ki so skupaj prispevali 226.000 tolarjev. Poleg že objavljenih darovalcev so prispevali še: Marija Dr-gan iz Novega mesta 5.000 tolarjev; Bojan Prunk iz Ljubljane 10.000; Martina Vrhovnik iz Novega mesta 15.000; Joža Florjančič z Otočca 10.000; Marta Krivec iz Novega mesta 1.000; Vinko Kulovec iz Novega mesta 5.000; Peter in Gabrijela Liberšar iz Ljubljane 20.000; Martina Kuplenk iz Novega mesta 3.000; Meta, d.o.o., iz Metlike 20.000 in skavtska skupina Gorjanski medvedi iz Novega mesta 19.000 tolarjev. Vsi, ki bi želeli pomagati Donu, lahko nakažejo denar na žiro račun Humanitarnega zavoda Vid št. 51500-603-33738, s pripisom “Voziček za Dona”.
NOVO MESTO - V novomeški Krki so tudi v letošnjem prvem polletju dobro gospodarili in ustvarili za to obdobje načrtovano prodajo in dobiček. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so prodali za več kot 24 milijard tolarjev, od tega na domačem trgu 28 odst., ostalo pa v tujini. Daleč največ, 73 odst., so ustvarili s prodajo zdravil, izdelki za samozdravljenje so prinesli 13 odst. od celotne prodaje, ostalo pa so ustvarili s prodajo izdelkov programov veterina, kozmetika in surovine. Čisti dobiček v prvem polletju znaša nekaj več kot 2 milijardi tolarjev.
Čeprav se prodaja v Rusiji v primerjavi z lani izboljšuje, raz-
večjem številu, kot je pričakoval. Prišli so z gumijastimi čolni, kajaki in kanuji. “Smisel spusta je bil ekološko osvestiti Belokranjce, živeče ob Lahinji in njenih pritokih. V prihodnje pa naj bi, raje ko da pobirajo smeti ob reki, skrbeli, da jih sploh ne bi bilo,” je poudaril Štrekelj.
Med udeleženci spusta je bil tudi geograf dr. Dušan Plut, belokranjski rojak. “V zmoti so tisti, ki menijo, daje Kolpa osrednja belokranjska reka. Je zgolj obrobna, saj Belo krajino obliva na njenem jugu in vzhodu. Osrednja pa je Lahinja, ki teče s svojimi pritoki po vseh treh belokranjskih občinah. Zato je tudi ohranjanje njene kvalitete skrb vseh treh občin. To še toliko bolj, ker je ekološko bolj občutljiva kot Kolpa, saj ima desetkrat manjši pretok in bistveno manjši strmec. Hkrati je onesnaževanje kljub čistilni napravi v Črnomlju zaradi nizke sposobnosti samočiščenja reke preveliko,” je pojasnil dr. Plut. Prav zaradi tega se Lahinja poleti ob nizkem vodnem stanju uvršča pod Črnomljem šele v tretji od štirih kakovostnih razredov, vendar se je v zadnjih letih njena kakovost nekoliko izboljšala. Po njegovem je bistvo tega spusta, da ljudje do-
cilj: doseči, da IMP Livar v
Čr-
nomlju z livarskimi peski ne bo več onesnaževal Dobličice. Ce črnomaljski župan to dovoli, bomo mi poskušali to početje ustaviti in doseči, da bodo v IMP začeli s sanacijo,” je dejal Štrekelj. In ce jim ne bo uspelo, sc kaj lahko zgodi, da bo prihodnje leto spust po Lahinji namesto ekološki predvsem protestni.	...
M. bezek-jakse
TRIMESEČNE ZAKLADNE MENICE
LJUBLJANA - V torek, 24. avgusta, bo od 13.30 do 14. ure potekala avkcija trimesečnih zakladnih menic. Avkcijo in pogoje zanjo razpisuje Ministrstvo za 1 nance. V času avkcije bodo lahK vlagatelji pri 12 bankah (Abanka. Bank Avstria, Banka Celje, Banka Koper, Banka Vipa, Dolenjs banka, Factor banka, Gorenjs banka, Nova kreditna banka Ma ribor, Nova Ljubljanska bank > SKB banka in Slovenska zadružna kmetijska banka) naročili skupn 35.000 lotov, od katerih imavsas vrednost 100.000 tolarjev. Vpia čilo zakladnih menic bo 26. avg sta, za izplačilo 25, novembra p jamči država.
Krka še naprej uspešno
Dobro poslovanje v prvem polletju - Prihodnje leto izvoz v ZDA - Poskusna proizvodnja v Notolu leta 2001
nljubljen inf£
DIVJE KAMPIRANJE NA GORJANCIH - Gorjanci so pnlj^-j- pn. gost cilj številnih izletnikov, pohodnikov in drugih ljubiteljev narave’:enjh vabljajopa tudi ljudi, ki imajo slab in neprimeren odnos do narave in n/ . ( . vrednot. Eden takih je meni nič, tebi nič med drevesa v neposredni ^ doma novomeškega Elektra privlekel zdelano počitniško pri ic0'tf0jke bi bilo, ko bi tega gorjanskega črnega kampista odkrili in na njegove s odstranili to motečo nakazo. (Foto: A. B.)
mere še niso stabilne, zato Krka izpad ruskega ivoza nadomešča z večjo prodajo na drugih trgih, zlasti v državah Cefte in nekdanje Jugoslavije, povečuje pa tudi prodajo na trgih zahodne Evrope. Večjo prodajo na teh trgih načrtujejo ob koncu leta. Prihodnje leto pa načrtujejo prodajo svojih zdravil tudi v ZDA.
Za investicije in opremo so v Krki v prvem polletju namenili 2,4 milijarde tolarjev. Gradnja največje Krkine naložbe sploh, tovarne Notol, poteka po načrtih, poskusna proizvodnja naj bi stekla leta 2001.
A. B.
TRETJI SPOMINSKI POHOI) VANJE FURLANA - V velikem številu so se v nedeljo pri Gospodični planinci, pohodniki in prijatelji udeležili spominske slovesnosti ob tretji obletnici tragično preminulega alpinista in himalajca Vanje Furlana. Poleg predstavnikov planinskih društev Dolenjske in Bele krajine se je spominske slovesnoti udeležila tudi delegacija planinskega društva Železničar iz Ljubljane in delegacija Mestne občine Novo mesto, ki je položila venec k skulpturi Vanje Furlana. V kulturnem programu je nastopil Smihelski pevski zbor, planinci pa so po slovesnosti odšli še na Trdinov vrh in naprej do Miklavža. (Foto: Majda Luzar)
Ljubljansko pismo
Slovo od balkanskih manir?
Poslej brez fige v žepu
LJUBLJANA - V vseh letih razpadanja SFRJ je bila nekdanja družbena in celo zasebna lastnina “nemških” državljanov ogrožena, pokradena, nekaznovan “vojni plan” agresorjev, kar pomeni, brez kolikor toliko pravične cene. Tudi počitniški domovi slovenskih podjetij na hrvaških tleh so pogosto delili usodo srbskih stanovanjskih objektov, saj so vanje vseljevali begunce od vsepovsod, za plačilo odškodnin za uničeno pa se ni nihče zmenil. S takšno balkansko dediščino na hrbtu, jasno, ni-možno na pot v (kapitalistično) Evropo, kjer zasebno lastnino častijo skoraj po božje. Če bi Hrvaška in Slovenija bremena premoženjskega brezpravja ne odvrgli, bi obe državi dokončno pristali na Balkanu. In tudi zato je le prišlo do podpisa premoženjsko-pravnega sporazuma, ki naj bi omogočil, da bodo počitniški domovi prišli v last pravih lastnikov in da bo podjetjem, ki so nekoč vlagala v nepremičnine tu in tam, priznan njihov lastniški delež.
Pogajalci so v spremnem zapisniku, kije del premoženjskopravnega sporazuma, zapisali, da z dnem uveljavitve tega sporazuma prenehajo veljati vse prepovedi razpolaganja z nepremičninami, ki jih je sprejela
ena ali druga država. Tako na Hrvaškem prenehal ve: J “zakon o zabrani rasP°.je| nja”, v Sloveniji pa tisti uredbe o preoblikovanju p slovnih enot, kije bil napisa podlagi 16. člena ustavnega kona in ki se nanaša na p poved razpolaganja. Sp°re radi morebitnih kršitev sp zuma pa bo reševala sta arbitraža v Haagu.	..
In koliko slovenskega P' moženja je na Hrvaškem- . kdanja Služba družbenega j govodstva (danes AgenclJ‘ j plačilni promet) je na po ^ obrazcev, ki jih je izpolniiio podjetij s področja gospo	,
va, v grobem ocenila vre tega premoženja za ol»n celotne nekdanje Jugos Vrednost poslovnih eno ,	^
novanj in počitniških stav ^ bi tako na 31. december i znašala 29.124 milijarde " jev oziroma 780,19 nemških mark. Večji del -	^
skih poslovnih enot je na . tot. škem, prav tako tudi 96'	..^i,
kov stanovanj in poClt stavb.	.	.	j	pri-
S hrvaške strani Pa zU hajajo veliko višje ocene nosti slovenskega Prem°hi ;n,e-
njihovi državi. Tako naj	2,5
la Slovenija na Hrvaške Q. milijarde nemških mark p . ženja. Iz te številke Pa Je • s)0-to premoženje, ki je v la venskih fizičnih oseb. v poslednjega naj bi znašala * lijardo nemških mar jatka> hrvaška vlada nima p .^gia koliko premoženja naj n0 zdaj Hrvaška v Sloveniji- *-
je le to, da je imela in mi'	e.
ška pri nas bistveno manj v moženja kot Slovenija-
VINKO BLA1‘
[Novomeška kronika
SLUŽBA - V novomeški izpostavi pomembne državne službe se imajo lepo. Po izjavi enega °o mlajših uslužbencev je delo yeč kot lagodno. Veliko zaposlenih študira. Seveda to pomembno in odgovorno opravilo v prvi yrsti opravljajo med delovnim časom, ko imajo največ časa, zbranosti in miru. Pa še (dobra) Plača teče. V poletni vročini in sopari, ko se jim niti študirati ne )nbi, pa se v glavnem raztepejo Po mestu, po opravkih ali posedet s prijatelji v senci ob hladnem P1'?!1' Za primer, da bi slučajno Pnsla kakšna neznansko tečna stranka ali, bognedaj, nadrejeni iz ..nljnega prestolnega mesta, so Jim nabavili mobitele, da se na Uro obvestijo in zberejo.
• DACARJI - Odkar je davkarija v novih prostorih v nekdanji lonirjevi upravni stavbi, so še olj zadovoljni. Davkarji, seveda, be pa ubogi davčni podaniki, .^/bogočni dacarji sedijo v bobnih klimatiziranih prostorih, majo na voljo svoja z zaporni-ami ločena parkirišča, podaniki semogočne oblasti pa so tudi tu Ponižani in razžaljeni. Kdor nima a, a ga opravki silijo na davka-J°> mu ostane pešačenje iz meti P° vr°čini ali dežju. Ko pride a. P3 mora po vsak zahtevan bazaj v mesto. Tega, da bi ■ J bajpogosteje iskane obrazce S ba davkariji, očitno še niso nL bdirali- Ali pa gre zgolj za o ost in brezobzirnost oblasti, rini . , (K • Očitki z enega od ... cn) radiev, da drugi pos-rii„ a^° bjihove ideje, je povzro-stil PvjV' v'k 'n krik in prepir v v '. 0 komu, kdo koga, kdo s ln zakaj slabo. Tisti, ki jim je ano, da kradejo kot srake, »aj°, da se res krade, am-sra, a t'sti prvi kradejo huje kot
ukrast; v"' pa nJlm nimaj° kaj ne m tanl' kjer ni, še vojska Skratvre vzet‘> kaj šele sraka. {jasj • kdor se oglasi, ta ga sklo-
inor0, %osPa je rekla, da bi govomeški velodrom
lahin ntjerneJu- Tam bi ga uP°rabili vsaj za petelinje
^družni sejem “GRABEN 99”
nowP^? MESTO - Delavci Krk- r?e^e Kmetijske zadruge
red n ŽC šestoleto zapori;, Qr8abizirali zadružni sejem prjk/a ,.nu Pri Novemu mestu, vodn’ J bodo zadružno proiz-‘ijski ° 0Venskih zadrug, kme-°rodi reP>romaterial, stroje in raZstat|P? bo izstavljalo 110 v Petek i V' Seiem se d° začel in bo^ ’ sePlembra, ob 11. uri Poldah5K?' d° ponede|jka po-rana	a sejmu bo organizi-
skimi ruzna tržnica s sejem-bod0, P^Pbsti, pripravili pa vani »!! \Ve^ str°kovnih preda-varn’0 H , drugim o tem, kako ^°do n-C ...v 8°zdu. Izbirali cvj^ek aJ/ežji grozd, najboljši stmn ’s uPaJ 2 Društvom ga-
Sk°turkt°J Sloveniie- Dolenjko	',čno zvezo in novome-
8abiziralUSl° ŠOl° pa bodo or‘
Mečie V. kmovanje v pripravi bo tUcj° are-Ob tej priložnosti ^°lenisLreaZStava 'n pokušnja bodo . i Pot'c- M času sejma bikarje tPkmovanja harmo-blov V’ c'trarjev in ansam-
-	;r vN o	c> ivi e KI
- PORod im I S n le >
l1 bovorl^ ?d 2. do 5. avgusta so • Kamr Porodnišnici rodi-LaS'SrCČn,,k 'z Spodnje-^ateia m8a Grada - Marino, Uto rv.r .,z Potoka-Bruno-
Kr' Suh?fa-®'ca Muc iz Ravnac ■ ahi7 7riu : Martino, Tanja
lwVene iznniCC ■ Grško, Mate-r bteja I Gjilenje vasi - Tanjo, S&Č.Z Krmelja - An-|°tttlje ,a Kramarič iz Dra-,'bk 7	'	Tonita,	Nevenka
ehhan i a,5za - Zalo in Judita r 2 Novc^raške vasi - Kajo. ^ SEfGA MESTA: Mar-b*bdr-i* ankarjeva ulica 14 ‘Gigita Turk, K C’ Mir-m »° 'n Mirjam Sklica Jarca 18-Mano.
ČESTITAMO!
ttt&t iz naših obči n
Ljudje v stiski vam bodo hvaležni
Novomeško OZRK letos odprlo sklad za pomoč ljudem v stiski - Krka pokroviteljica sklada - Denarja za pakete zmanjkuje - Na mesec razdelijo okrog 150 paketov
NOVO MESTO - “Revščina je naj večje nasilje nad človekom,” je dejal Mahatma Gandhi. Revščina tudi zelo boli in z njo se nihče ne hvali. Rdeči križ je ena od humanitarnih organizacij, ki ljudem na robu preživetja pomaga skozi celo leto. Novomeško območno združenje Rdečega križa je v ta namen, potem ko je zaprlo sklad za drage medicinske instrumente, odprlo sklad za pomoč ljudem v stiski. Do sedaj so že šestič zapored vsak mesec razdelili okrog 150 paketov s hrano in praškom socialno najbolj ogroženim iz vseh šestih občin na območju nekdanje novomeške občine.
Da bi sklad predstavili ljudem, so maja v športni dvorani Marof organizirali dobrodelno prireditev pod naslovom “Moč humanosti”. Prireditev, katere pokrovitelj je bil novomeški župan dr. Tone Starc, je bila dobro obiskana. Od prodaje kart skupaj z 200 tisočaki, ki jih je prispeval župan Starc oz. novomeška občina, so zbrali okrog 600 tisočakov, po poravnavi stroškov pa so v sklad namenili 400 tisočakov. “Na tej prireditvi je pokroviteljstvo nad skladom pre-
Anica Bukovec
vzela tovarna Krka in konec junija smo podpisali enoletno donatorsko pogodbo, v sklad pa je Krka že nakazala 2 milijona tolarjev,” je z veseljem povedala predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec. Sicer pa je dotok denarja skromen, zato se v Rdečem križu bojijo, da bodo pakete s pomočjo, ki so za te družine in posameznike nujno potrebni, lahko razdelili le še septembra.
Paketi z osnovnimi prehrambenimi izdelki in praškom so vredni okrog 3 tisoč tolarjev, tako da na mesec zanje potrebujejo okrog 450 tisočakov. “Seznam ljudi, ki potrebujejo pomoč, smo naredili v krajevnih organizacijah, podatke pa smo preverjali na Centru za socialno delo, v šolah in v patronažni službi, še zdaleč pa si ne domišljamo, da smo našli vse, ki potrebujejo pomoč, zato se lahko tisti, ki smo jih prezrli, kar sami javijo na Rdečem križu,” pravi Bukovčeva. Pomoč delijo predvsem mladim družinam s tremi in več otroki, kjer je zaposlen le eden ali nobeden od staršev, ter samohranilkam. Potreb je veliko, zato si na Rdečem križu prizadevajo, da bi pomoč lahko delili vsak mesec, čeprav so med pomo-
v
Šentjernej vabi na jemejevo
ŠENTJERNEJ - Jernejevo, ki ga bodo v Šentjerneju letos praznovali že osmo leto zapovrstjo, je bilo včasih praznik šentjemejske fare, sedaj pa je to tudi praznik občine. Letošnje praznovanje jernejevega, katerega glavni nosilec in organizator je šentjernej-sko turistično društvo, bo trajalo kar 10 dni.
Praznovanje se bo začelo jutri ob 20. uri s koncertom pihalnega orkestra slovenske policije v atriju šentjemejske osnovne šole. V soboto bo avtorally s štartom ob 15. uri iz Šentjerneja po progi Groblje - Zameško - Draga - Otočec - Ratež - Brusnice - Tojsti Vrh - Orehovica - Vrhpolje - Šentjernej. Ob 19.30 bo razglasitev rezultatov in zabavni večer s Stojanom Auetjem. V nedeljo se bo ob 9. uri začel nogometni turnir za pokal Občine Šentjernej, ob 14.30 pa konjske dirke na šentjernejskem hipodromu: osrednja bo dirka kasačev za pokal Mobitela, poleg
Suhokranjski drobiž
. ODBOJKARSKI PRAZNIK - V Žužemberku je bil minuli vikend pravi odbojkarski praznik, na katerega so prišli igralci in gledalci iz cele Slovenije. Množica gledalcev je lahko tri dni spremljala izvrstno odbojko na mivki. Med najzanimivejšimi so bile tudi tekme veteranov iz Mokronoga, Novega mesta in Žužemberka. Najstarejša igralca sta bila Ceko Satošek (63 let) in večni mladenič Vinko Primc (57 let). Za odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja so dobili člani OK Žužemberk veliko pohval, kar je gotovo velika spodbuda za nadaljnje delo.
ZMELKOOW - Obalni odšte-kanci skupina Zmelkoow so v soboto navdušili več tisoč glavo množico na prizorišču odbojkarskega turnirja v Žužemberku. Predstavili so tudi veliki uspešnici tega poletja: pesem Bit, ki govori o bistvu življenja, in zabavni valček Po srcu poštenjak. Za mlajše udeležence pa je v dopoldanskem času poskrbel Darko Pucelj, ki je pripravil vrsto zabavnih igric in tekmovanj.
DVIGALO - Precej so se namučili vaščani Budganje vasi pri Žužemberku, da so naši primerno dvigalo, ki je dvignilo pod oblake zvonove in zvonik. To jim je uspelo v soboto dopoldne, ko so v prisotnosti glavnega organizatorja Ivana Rojca, dekana Franca Povirka in številnih občanov na svoje mesto postavili nov zvonik. Lepo je videti tudi novo pozlačeno bakreno kroglo na vrhu zvonika, ki jo je darovala 80-letna botra Jakčeva Vida.
či potrebnimi tudi taki, ki kljub temu da so do nje upravičeni, pomoč odklonijo in se skušajo nekako znajti sami.
Že tretje leto zapored so maja uspešno izvedli tudi akcijo zbiranja prehrambenih artiklov, praška in čistil po trgovinah s pomočjo t.i.
• Vsi, ki bi radi nakazali denar bodisi namesto venca na grob ali samo zato, ker bi komu radi pomagali, lahko položijo denar na ŽR 52100 - 678 - 80144 s pripisom “Za ljudi v stiski”.
“Košarice RK”. Pakete so razdelili družinam, ki ne prejemajo mesečnih paketov, v jeseni pa bodo nekaj paketov razdelili tudi s pomočjo akcije RKS “Nikoli sami”. Ljudem pomagajo tudi z oblačili, po katera lahko pridejo ob sredah od 12. do 14. ure in ob petkih od 12. do 13. ure na sedež območne organizacije v Novem mestu. Oblačil imajo dovolj, saj jih ljudje sproti prinašajo, žal pa imajo že dalj časa težave s skladiščem, kije neprimerno in premajhno.
J. DORNIŽ
ZBORNIK ZUPNUE ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ - V četrtek, 26. avgusta, ob 18. uri bo na prireditvenem prostoru pred šentjernejsko občino predstavitev “Zbornika župnije Šentjernej. Zbornik je izšel ob 750-letnici prve pisne omembe župnije in župnika. Oblikovali so ga številni sodelavci, izšel pa bo na 524 straneh. Predstavitev bo popestril oktet Veritas.
PREDSTAVITEV SONČNE URE
ŠENTJERNEJ - Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartho-lomaeus iz Šentjerneja vabi na predstavitev sončne ure, ki bo v sredo, 25. avgusta, ob 17. uri na pleterskem parkirišču ob muzeju na prostem. Po predstavitvi sončne ure in kratkem kulturnem programu bo v prenovljeni razstavni galeriji v kartuziji Pleteije otvoritev razstave slikarske kolonije “Šentjernej 99”, ki bo potekala ob šentjernejskem občinskem prazniku od 18. do 22. avgusta. Svoja dela bodo predstavili priznani slovenski slikarji: Aleš Sedmak, JankovOrač, Marjan Skumavec, Jerca Šantej, Drago Mom, Martina Koritnik Fajt in Jožica Medle.
te pa bo še atraktivna dirka županov in galopska dirka za kmečke konje ter ob 18.30 še dirka petelinov.
V ponedeljek, 23. avgusta se bodo na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo predstavile šentjemejske družine, v torek, 24. avgusta, ko goduje sv. Jernej, bo celodnevno češčenje v farni cerkvi, ob 11. uri bo otvoritev kmetijske trgovine Cerjak, ob 20. uri pa orgelski koncert v farni cerkvi. V sredo, 25. avgusta, bo ob 18. uri otvoritev razstave slikarske kolonije v galeriji v Pletarjah in sončne ure v muzeju na prostem, zvečer pa bo na hipodromu potekal glasbeni maraton pop skupin; v četrtek, 26. avgusta, bo na prireditvenem prostoru pred občino ob 18. uri predstavitev Zbornika šentjemejske fare in ob 20. uri koncert pihalnega orkestra Občine Šentjernej. V petek, 27. avgusta, bodo cel dan potekale razne športne prireditve, ob 20. uri pa bo podelitev pokalov in razglasitev športnika, športnice in športnega kolektiva za leto 1998, sledil bo zabavni večer z gosti: Terezo Kesovijo, ansamblom Slapovi in z modno revijo.
Osrednja prireditev bo v soboto, 28. avgusta: ob 7. uri se bo začel Jernejev sejem, ob 10. uri bo na sejmišču koncert godbe iz Poljčan in koncert godbe iz Kamnika v centru Šentjerneja, ob 10. uri bo prelet balonov, od 11. do 15. ure pa srečanje oktetov pred občinsko stavbo. Ob 16. uri bo slavnostna seja, ob 16.30 skupni koncert pihalnih orkestrov na trgu v Šentjerneju, ob 17. uri povorka šentjernejskih društev s hipodroma do prireditvenega prostora pri občini, ki se bo zaključila s skokom padalcev, po 18. uri bo sledil nastop Šentjernejskega in vinogradniškega okteta in finalni del tekmovanja za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana. Zvečer pa bodo podelili tudi občinske nagrade in priznanja. Prireditev bo spremljalo več razstav, od jedi, cvetja, ročnih del in razglednic do slik petelinov, predstavili pa se bodo tudi lončar, kovač, sodar, predice in drugi. Gosta večera bosta plesna skupina Harlekin in ansambel Tonija Verderberja. V času praznovanja bodo v Šentjerneju imeli tudi svoj radio Kikiriki. V nedeljo, 29. avgusta, bo ob 10. uri farno žegnanje in potem družabno srečanje pred cerkvijo, kjer ne bodo manjkali Jernejevi štruklji.
J. D.
DOLENJSKO REGIJSKO TEKMOVANJE ORAČEV- Minulo soboto se je na njivah Srednje kmetijske šole Grm pomerilo 28 oračev iz novomeške, mimopeške in trebanjske občine. 24. območno in 41. občinsko tekmovanje je organiziral novomeški regijski center Zveze za tehnično kulturo Slovenije skupaj s Kmetijsko svetovalno službo in Srednjo kmetijsko šolo Grm pod pokroviteljstvom novomeške občine in KZ Krke iz Novega mesta. Na tekmovanju, kjer je bilo za tretjino manj tekmovalcev kot lani, vsi pa so bili zelo mladi, je drugo leto zapored zmagal Janez Miklič mlajši z Gorenjih Kamene, drugi je bil Robert Žnidaršič iz Dobrniča, ki je zasedel prvo mesto tudi v spretnostni vožnji, in tretji Marko Bevc iz Dolenje vasi pri Mimi Peči. Miklič in Žnidaršič bosta 3. in 4. septembra Dolenjsko zastopala na državnem tekmovanju oračev v Medvodah. Na fotografiji je najstarejši orač na tekmovanju, 31-letni Janez Vire iz Kamenja. (Foto: J. Domiž)
Janez Miklič
Dolenjski prvak v oranju
Janez Miklič mlajši
NOVO MESTO - Enaindvajsetletni Janez Miklič mlajši z Gorenjih Kamene pri Novem mestu je minulo soboto postal drugo leto zapovrstjo prvak Dolenjske v oranju. Na dolenjskem regijskem tekmovanju oračev v Srebrničah je med 28 tekmovalci zasedel prvo mesto. K tekmovanju v oranju gaje že pred osmimi leti pritegnil njegov oče Janez, ki je na tekmovanjih oračev sodeloval kar 25 let, večkrat pa je bil tudi prvak Dolenjske.
Sin Janez tako nadaljuje družinsko tradicijo dobrih oračev, čeprav se s kmetijstvom doma bolj ukvarjata njegov oče in mama Marija, po končani srednji tehnični mizarski šoli se je namreč zaposlil in že dve leti dela v Novo-lesu. “Prvič sem šel na tekmovanje v oranju pri 13 letih. Ko sem bil mlajši, sem bil vesel že, da sem lahko vozil traktor in oral, danes pa mi je najpomembnejše, kako bom opravil svoje delo,” pravi Janez. Do sedaj sta z očetom z nasveti pomagala že mnogim mladim tekmovalcem, letos pa je Janez
treniral celo Marka Bevca iz
Dolenje vasi pri Mirni Peči, ki je v soboto tekmoval prvič in zasedel kar tretje mesto.
V začetku septembra se bosta Janez Miklič in drugouvrščeni Robi Žnidaršič iz Dobrniča na državnem tekmovanju oračev v Medvodah pomerila s tekmovalci iz cele Slovenije. Janez pravi, da so pri oranju pomembni tako znanje kot tudi izkušnje. Želimo jima, da bi poleg tega imela tudi srečo.
J. D.
V
Ureditev Šentjerneja gre h koncu
Iz smeri Kostanjevice se pripravljajo na finalna dela - V celoti naj bi bila ureditev končana do sredine novembra - Poleg te poteka v občini še več drugih investicij
ŠENTJERNEJ - V letošnjem letu so v šentjernejski občini investicijska dela še povečali v primerjavi z lanskim letom. Njihova najbolj obsežna in zahtevna investicija je rekonstrukcija križišča in cest v Šentjerneju, ki poteka po planu in se počasi bliža h koncu. Iz smeri Kostanjevice bodo v kratkem položili grobi asfalt in zgradili pločnike, celotna dela pa naj bi bila zaključena sredi novembra. Potek del v občini je minuli ponedeljek na tiskovni konferenci predstavil župan Franc Hudoklin s svojimi sodelavci.
Za tako zahteven projekt, katerega naročnik je Direkcija za ceste RS, bo šentjernejska občina prispevala 47 odst. denarja, 36 odst. ministrstvo za promet in zveze oz. Direkcija za ceste RS in 16,5 odst. upravljalci komunalnih vodov (Elektro, Telekom). Ker s6 v Šentjerneju zahtevali, da se obenem položi celotna infrastruktura, tudi za plinovod in kabelsko televizijo, se je projektiranje nekoliko zavleklo, so pa s tem preprečili, da bi čez čas morali ponovno kopati po Šentjerneju. Z rekonstrukcijo cest je ponekod predvidena tudi nekoliko drugačna prometna ureditev, za katero župan pravi, da se bodo ljudje morali pač navaditi nanjo. Na očitke, da se nekatera dela pri položitvi infrastrukture ponavljajo, pa je Milan Jakše, ki na občini vodi investicije, povedal, da sta imela tako Elektro kot Telekom vsak svoje izvajalce, poleg tega bi delo potekalo drugače, če bi imeli dovolj prostora, tako pa so morali vse komunalne vode umestiti pod pločnik.
V šentjernejski občini pa se dela tudi na drugih gradbiščih, tako so letos dokončno naredili pločnik, izvedli odvodnjavanje meteorne vode, javno razsvetljavo in avtobusno postajališče v Gornjem Vrhpolju. Pločnik, javno razsvetljavo in avtobusno postajališče so dokončali tudi v Ore-
hovici ter pločnik in javno razsvetljavo v Gornjem Gradišču. Zgradili so tudi vso infrastrukturo, od cest, pločnika, javne razsvetljave do vode in kanalizacije v šentjernejski obrtni coni, kjer so že vseh osem parcel tudi prodali. Dokončali pa so tudi sanacijo mostu v Zameškem.
Nadaljujejo pa z gradnjo vodovoda na Tolstem Vrhu in v Cerovem Logu, kjer naj bi iz javnega vodovoda v domove pritekla voda v naslednjih mesecih. Na področju urejanja prostorskih dokumen-
tov je občinski svet sprejel sklep, da se pripravi ureditveni načrt za razširitev vrtca, šole in zdravstvene postaje, potem je v izdelavi zazidalni načrt za sejemsko dejavnost. V načrtu imajo tudi pripravo zazidalnega načrta Sejmišče III - za sedanjo Petrolovo črpalko, kjer je predvidena visoka in nizka stanovanjska gradnja, in zazidalni načrt Kaluder I. faza, kjer je predvidena strnjena individualna stanovanjska gradnja, avtobusna postaja, dom za starejše občane in drugo. Trenutno pripravljajo projekt za obnovo atletske steze in športnih objektov. Firma Ilbau iz Avstrije je že izdelala generalno študijo za ravnanje z odpadnimi vodami v občini, ki pa je trenutno v strokovni reviziji na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
J. DORNIŽ
m
OŽJA CESTA NA ČRPALKO - Zaradi pripomb nekaterih občanov, da je nova cesta na bencinsko črpalko v Šentjerneju preozka (na fotografiji), so si na občini to ogledali in poskušali bodo predlagati širšo pot, čeprav naj bi bila sedanja dovolj široka. Na občini pravijo, da je projekt, ki ga^ je naročila Direkcija za ceste RS, šel tudi skozi recenzijo in stroka je takšno ureditev potrdila. (Foto: J. Domiž)
iz MAŠI H O S Čl H
Sprehod po Metliki
METLIČANI - Na tradicionalni prireditvi “Platno-pesem-pisanice” na domačiji Raztresen v Jankovičih v sosednji črnomaljski občini, ki je bila pretekli petek in soboto, je bilo videti veliko Belokranjcev, a med njimi bolj malo Metličanov. Sta pa bila med njimi dva, ki bi lahko rekla: "Brez naju ne bi bilo nič!”. Prireditev je, tako kot že od vsega začetka, povezoval znani Metličan Toni Gijš-perič, slavnostni govornik pa je bil tudi tokrat tako kot že petkrat doslej Branko Matkovič, nekdanji metliški župan in državni svetnik. Čeprav so bili obiskovalci s prireditvijo zadovoljni, pa so precej nergali zaradi hladnega vremena. Ce bi povprašali gospodar-ja Borisa, bi jim gotovo zatrdil, da je imel toliko opravkov z drugim1 pripravami na prireditev, da mu zares ni uspelo imeti prstov zraven še pri urejanju vremena. Je pa, ne da bi ga sploh vprašali, razkril, zakaj je tako hradno, Andrej Sever, ki je prišel v Metliko za zeta iz Semiča. “Tako je P31-’,;® pride SEVER na JUG,” je b“ kratek Andrej.
PRASKANJE - Zgoraj omenjeni Boris Raztresen je na svoji petkovi prireditvi z veseljem oznanil, da je pri njih moč vide t tudi staro domačo obrt - praska nje jajc. Mnogi so se sicer hudomušno nasmihali, a jim je hitr pojasnil, da ni s tem mislil pra nič vulgarnega, kot so moroa pomislili nekateri. Pač pa jmj napotil k Mileni in Meti Stare šinič iz metliških Ravnac, ki sta kurjih, gosjih in še kakšnih jaj delali drsanke...
Črnomaljski drobit^
VRBE - Tisti, ki še hodijo pe^ se pritožujejo, da se komaj pre 1 jajo po pločniku na mostu c Lahinjo pri nekdanji črnomaljs klavnici. Vrbe vej žalujk n3?x segajo le še meter od tal. Sp šujejo se, ali odgovorni misbl°' ■ po pločniku hodijo le še pal • Hkrati pa jih čudi, da veje skr J šajo šele takrat, ko jlb.n.ane spomnijo bližnji prebivalci, m avtomatično, tako kot avtoma no kosijo travo po bližnjem gunskem centru. Predvs®!T1 Ji. prebivalcev ne briga, kdo bi ral postriči veje, in pričakuj akcijo in ne izgovorov.
IZGOVOR - Razumljivo P"; da težav na črnomaljskem tno nad Lahinjo niso videli PJjij ki so se preteklo soboto spu po Lahinji in njenih pr|l° . Rekli so, da je šlo za eko spust. Iz dobro obveščenih viru ; ki menda niso pretirano z° merni, pa smo zvedeli, da s°ge. resnici na vse pripravljeni ^ lokranjci ob napovedih, da ,a popolnem sončnem mrku m . tudi konec sveta, in sicer v oi vesoljnega potopa, pač prip čolne. A ker potopa m h’ • morali nekako opravičiti . zalogo čolnov, ki so Jih ' j zložene okrog hiš. Pa J® P jn prav nekakšen ekološki spu-'-to po Lahinji, Dobličici m ■ ki so bile pač bolj pri roki K ., doslej med čolnarji stce znana in priljubljena Kolp
Semiškc tropine
REŠEVANJE - K.ako ra^koV. svojega župana Janka , j
in nasploh vse, ki so iap^J
semiški občinski uprav -P .e-»redo, 11. avgusta, ob »r,, nem koncu sveta in vcs ;Lnii-itopu, dokazali tudi vdan,, $o i občani. Pred občinsko ,jj mreč privlekli čolne, da oni ičinske uslužbence z z P . (e^j i čelu, preden bi jim za ,njnov da v grlo. Škoda, da niso t istili Kar pred občinsko ye. ida namreč teče v grlo 0. :okrat, pa tudi takrat- njs0 ave in konec sveta sp [povedani.	,	„i,„	Bu-
KALNOST -Je pa JanJ> j* ivec prišel tudi do sPoZ. o0 vp-mu znanje iz veslanja K z. ih, toliko bolj, če so kam>
) še kako prav. Zato se J ^ žil nedavnega <-’K° °i nritoki*1' i po Lahinji in njenih P „ _ ja ;oda - ali pa morda sre^j ^ je edini od treh beloto*^ panov dokopal do spu. ta|cS-
ko	prav	mu	lahko	pndejo
KOROBAČ - ScmiS^ad jkovcc pa je bil tudi . pp-lokranjskih županov, k i crI,-I na prireditev “PlalnfrnP(,ma'J' sanice” v Jankovičev^ 2gU-i občini, kjer pa je bil z fl)5a£ en. Kupil si je namre | na r tako nazorno p0*? je kr0-ikšcn način bo v prihod J y v svoje občane. Torej K,Djc-isprotju s skrbjo, ki jo n ijvetj^ ivi občani za njegov0i P ^
METLIKA - V Beti-Tekstilni industriji, d.d., iz Metlike bodo imeli konec septembra skupščino delničarjev, na kateri naj bi obravnavali rezultate poslovanja v preteklem letu. Ti so bili nekoliko slabši kot leto poprej, vendar še vedno pozitivni. Dobička je bilo za 49 milijonov tolarjev, a naj bi ostal nerazporejen. Prav tako uprava ne predlaga delitve dividend od dobička iz leta 1993, ampak naj bi denar prerazporedili v rezerve.
Beti je v lanskem letu prodala za 6,251 milijarde tolarjev izdelkov ali 8 odst. več kot leta 1997, od tega 42 odst. v Sloveniji, 44 odst. v Evropi (predvsem v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji in Franciji) in ZDA ter 14 odst. v republike nekdanje Jugoslavije. Največji delež pri prodaji imajo končni konfekcijski izdelki, kjer je tudi največ zaposlenih. Vendar so lani zmanjšali število zaposlenih za 6 odst., predvsem na račun upokojitev in sporazumnih odpustitev z odpravninami. Konec letošnjega julija je bilo v Betinih družbah v Sloveniji zaposlenih 1.168 ljudi, v Žakanju na Hrvaškem pa 179.
Gospodarjenje v Beti pa se je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom bistveno poslabšalo, zlasti zaradi večje ponudbe cenenih tekstilnih izdelkov z Bližnjega vzhoda pri nas. Povpraševanje se je zmanjšalo tudi v zahodnoevropskih državah, kjer pritiskajo tudi na zniževanje cen, medtem ko je izvoz v vzhodnoevropske države in nekdanjo Jugoslavijo letos skoraj popolnoma zastal. Zato je Beti v prvi polovici leta prodala za 7 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju, a je poslovni rezultat boljši kot lani. Dobiček je bil v prvi polovici leta 93 milijonov tolarjev, torej za 148 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. “To pomeni, da smo se uspešno lotili notranje racionalizacije poslovanja. Zmanjševali smo stroške, a tudi število zaposlenih. S slednjim bomo še nadaljevali, vendar z mehkimi oblikami, medtem ko bomo na novo zaposlovali le vrhunske strokovnja-
ke,” je pojasni glavni direktor in predsednik uprave Beti Ivan Malešič. “V Beti smo imeli nekdaj ekstenzivno gospodarjenje, a so nas razmere na trgu prisilile v intenzivno gospodarjenje z racionalizacijo. Podatki iz prvega letošnjega polletja kažejo, da smo na pravi poti.” Z racionalizacijo so že zaključili v družbi Preja, prav sedaj jo končujejo v Trikotažnih tkaninah, na vrsti pa so še Modna oblačila in krovno podjetje. Njihov cilj je obdržati obseg poslovanja na sedanji ravni.
V Beti so v lanskem letu namenili 2,5 milijona DEM za posodobitev tehnološke opreme, približno toliko pa načrtujejo tudi za le-
tošnje leto. Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju predvsem vodilnih in strokovnih delavcev.
• Beti ima v Sloveniji družbe Preja, Trikotažne tkanine in Modna oblačila, slednja pa ima tri dislocirane obrate, in sicer v Črnomlju, Mirni Peči in Dobovi. Poleg tega ima v hrvaškem Žakanju družbo Konfekcija, v Miinchnu firmo Bertv ter krovno podjetje s službami, ki so skupne za vse družbe. Sicer pa imajo notranji delničarji v Beti 47-odst. delež, ostalo pa je v rokah zunanjih lastnikov, torej kapitalskega in odškodninskega sklada, razvojne družbe, pidov in denacionalizi-rancev.
Prav sedaj poteka postopek za pridobitev certifikata ISO 9001, ki naj bi bil zaključen do konca leta, medtem ko ga imajo v družbi Preja že od lani. M. BEZEK-JAKŠE
VRTEC LE V ENEM PROSTORU - Poleti, ko so dopusti, je v starotrškem vrtcu nekoliko manj otrok. Tako so se postavili pred. objektiv skupaj v vzgojiteljico Marjeto Ivičič in vzgojiteljem Gorazdom Šuštaričem, manjka pa pomočnica vzgojiteljice Katarina Špehar. Potožili so, da nimajo ne telovadnice ne pravega zunanjega igrišča z igrali, a tudi sicer igrač ni v izobilju, saj so jim govorili, da morajo varčevati, ker bodo gradili vrtec. Sedaj ni ne igrač ne novogradnje. Poleg tega jim pušča streha, težave imajo z ogrevanjem, delo pa je precej improvizirano, saj vzgojitelji delajo vse sami in so poleg običajnega dela vzgojiteljev še čistilci, perice, nabavni referenti in še kaj. (Foto: M. B.-J.)
Res ne odklanjajo, a težav na kupe
Če bi v vrtcu v Starem trgu začeli odklanjati otroke, bi zaradi pomanjkljivosti odklonili vse in vrtec zaprli - Zaman upali na novogradnjo - Z novim vrtcem rešili šolo
STARI TRG - Odkar so v Starem trgu ob Kolpi odprli vrtec, domuje v prostorih krajevne skupnosti, ki pa niso primerni, saj je bil dom grajen kot večnamenski in ne za otroško varstvo. Poleg tega je vrtec v 1. nadstropju, v enem prostoru sta oddelka za otroke od prvega do tretjega in od tretjega do šestega leta starosti. Da pa bi bile težave še večje, v prostore niso vlagali, saj ne gre za občinsko lastnino.
Pred nekaj leti je pošta kupila spodnje prostore večnamenskega doma, kjer je potekala mala šola. Tako so se mali šolarji preselili v osnovno šolo, kjer pa imajo že brez nje prostorsko stisko. V zadnjih desetih letih se je namreč število otrok povečevalo, tako da se jih bo jeseni v malo šolo vpisalo 13, prav toliko v 1. razred, v vrtec pa 18, kar
ČRNOMALJSKI PRAZNIK - V spomin na noč med II. in 12. avgustom 1941, ko so prvi partizanski borci iz Črnomlja in Gradca pri vranoviškem mostu napadli italijansko vojaško stražo, praznuje črnomaljska krajevna skupnost svoj praznik. Ob tej priložnosti so minulo soboto predštavniki občinske in krajevne organizacije Zveze borcev Črnomelj ter krajevne skupnosti Črnomelj (na fotografiji) in predstavniki Slovenske vojske ob častni straži Slovenske vojske položili venca h kamnitemu spomeniku pri vranoviškem mostu. Postavljen je bil lani v spomin na uničen spomenik iz bakra, ki je stal tam dolga leta. Praznovanje krajevnega praznika pa je bilo na Gričku v Črnomlju. V kulturnem programu je nastopila črnomaljska Godba na pihala. Podelili so tudi nagrade za naloge “Črnomelj, moje mesto”, ki so jih prejele Marta Križan iz OŠ Loka ter Tanja Radovič in Anja Pezdirc iz OŠ Mirana Jarca. (Foto: M. B.-J.)
je za en prostor občutno preveč. V Starem trgu pa ne stojijo križem-rok, saj se dobro zavedajo problema. Tako so lani prenovili šolsko kuhinjo prav z namenom, da bodo v njej kuhali tudi za vrtec. Letošnjo jesen bodo šolsko kurjavo preusmerili s trdega na tekočo kurivo, ob tem pa uredili napeljavo tako, da jo bodo lahko napeljali tudi v vrtec. Imajo namreč že narejene projekte za gradnjo vrtca pri šoli in upali so, da bodo letos tudi začeli z gradnjo.
“Dogovorjeno je bilo, da bo država pomagala pri gradnji vrtca, a je zaostajala pri plačilu kuhinje, tako da jo je odplačala šele pred kratkim. Poleg tega se je država izgovarjali, da v vrtcu nismo nikoli odklonili otrok, kar povsem drži. Če bo do tega prišlo,
TEKMOVANJE ORAČEV NA KRASINCU
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika, Strojni krožek Bele krajine in Združenje oračev Slovenije vabijo na regijsko tekmovanje oračev, ki bo v nedeljo, 22. avgusta, na Krasincu. Ob 14. uri bo demonstracija tekmovalnega oranja, ob 15. uri se bo začelo tekmovanje in ob 18. uri bo razglasitev rezultatov. Med tekmovanjem bo demonstracija strojev članov strojnega krožka Bele krajine. Vabljeni!
bomo odklonili vse, ker bomo morali vrtec zaradi pomanjkljivosti zapreti. Državo so zanimali tudi demografski podatki, ki pa res kažejo nekoliko slabše, ker gre za krizo generacije,” pove Štane Dražumerič, ravnatelj osnovne šole Stari trg, pod okrilje katere sodi vrtec. Ker pa za gradnjo vrtca ni dala denarja država, ga ni prispevala niti črnomaljska občina. Vendar v šoli upajo, da se bo njihov vrtec znašel v prihodnjem občinskem proračunu. V osnovni šoli je namreč sedaj sedem učilnic in prav toliko oddelkov, saj v dveh nižjih razredih poteka pouk v kombinaciji. Toliko učilnic pa je premalo za devetletko, zato sta v vrtčevski stavbi načrtovana še dva razreda. In če vrtec ne bo zgrajen do šolskega leta 2003/2004, v Starem trgu ne bodo mogli začeti z devetletno osnovno šolo, čeprav bo tako zahteval zakon.
M. BEZEK-JAKŠE
LIKOVNA DELAVNICA
ČRNOMELJ Od 16. do 20. avgusta poteka v Špeličevi hiši v Črnomlju likovna delavnica za mlade, v kateri sodeluje 12 učencev in dijakov iz črnomaljske in semiške občine. Tako kot dosedanje delavnice tudi tokratno vodi akademski slikar Robert Lozar.
NA KMETUSKO-ŽIVILSKI SEJEM
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika vabita člane kmetijskih društev iz vseh treh belokranjskih občin na ogled Kme-tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Odhod avtobusa bo v četrtek, 26. avgusta, ob 5. uri izpred črnomaljskega grada. Informacije in prijave na KSS Metlika (tel. 58-585) ali KSS Črnomelj (tel. 56-210) do torka, 24. avgusta.
NASTOP ORKESTRA “LJUBLJANSKE KORENINE”
METLIKA - V okviru mednarodnih poletnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo v soboto, 21. avgusta, ob 20.30 na Pungartu nastopil dixieland orkester Ljubljanske korenine, v katerem igra osem glasbenikov, starih od 52 do 63 let. Skupaj so igrali že pred tridesetimi leti, pred dvema letoma pa so se znova zbrali in od takrat redno vadijo in nastopajo. V sredo, 25. avgusta, pa bo ob 10. uri v okviru kulturnih prireditev v metliškem kulturnem domu brezplačen ogled filma Mamin sinko.
BAROČNI TRIO V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V petek, 20. avgusta, bo ob 20. uri v tukajšnjem pastoralnem centru nastopil v sklopu kulturnih prireditev “Poletje v Črnomlju” baročni trio. Na violino bo igral Igor Grasseli, na violončelo Igor Mitrovič ter na špinet Milko Bizjak.
70. OBLETNICA OTVORITVE PLANINSKEGA DOMA
MIRNA GORA - Planinska društva Semič, Metlika in Črnomelj vabijo vse planince, ljubitelje narave in Bele krajine v nedeljo, 22. avgusta, na praznovanje 70-letnice otvoritve planinskega doma na Mirni gori, ki leži 1.048 metrov nad morjem. Ob 10. uri bo sveta maša, uro pozneje pa slovesnost, ki jo bodo pričeli rogisti Lovske zveze in pevski zbor lovcev Bele krajine. Zbrane bosta pozdravila predstavnika organizacijskega odbora in Planinske zveze Slovenije, kronološki pregled o domu bo podal Franc Janež, kulturni program pa bodo pripravili črnomaljski osnovnošolci. Sledilo bo družabno srečanje, na katerem bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Vlak bo iz Ljubljane odpeljal ob 6.45, v Semič, kjer bo čakal vodnik, pa bo pripeljal ob 9. uri.
Manj prodali, dobiček pa večji
Razmere na trgu so Beti prisilile v racionalnejše gospodarjenje - Rezultati že vidni - Tudi zmanjševanje števila zaposlenih - Velika vlaganja v tehnološko opremo
Dobavitelji plina se ne zanimajo le za oskrbo v poslovno-servisni coni Vrtača, temveč v vsej občini • V pripravi občinska odloka - Plin tudi v osrednjem delu Semiča
Veliko zanimanje za semiški plin
GASILSKI DOM Z/1 JUBILEJ - V Sloveniji je več kot 1.300 gasilskih domov, eden zadnjih pa je zrasel v Zapudju pri Dragatušu. Odprli so ga preteklo nedeljo ob 30-letnici tamkajšnjega Gasilskega društva. Ob tej priložnosti so pripravili tudi slovesnost, ki je bila letošnja osrednja gasilska prireditev v črnomaljski občini. 30-letno delo društva je orisal njegov predsednik Branko Filip, predsednik Gasilske zveze Črnomelj Ivan Strekelj (na fotografiji v ospredju) pa je poudaril, da se bodo morali z županom Andrejem Fabjanom pogovoriti o povečanju denarja za gasilstvo. Fabjan, ki je tudi otvoril dom, potem ko ga je dragatuški župnik Jože Rus blagoslovil, pa je dejal, da so prav gasilci dokazali, da se da tudi z malo denarja veliko narediti, saj je složnost najpomembnejša. (Foto: M. B.-J.)
SEMIČ - Semiška občina je hkrati z urejanjem komunalne infrastrukture v poslovno-servisni coni Vrtača pričela tudi z zbiranjem informacij in ponudb za oskrbo s plinom v tej coni. Zanimapjc med dobavitelji, kot so Europlin iz Trbovelj, novomeška poslovna enota Istra-gasa in Petrol iz Ljubljane, je bilo veliko. Vendar pa bi vsi želeli pridobiti koncesijo za distribucijo plina za vso občino.
Zaradi tega, a tudi zato, ker v semiški občini nimajo sprejetih dokumentov, ki bi urejali oskrbo s plinom, so pripravili odlok, ki določa osnovne pogoje o načinu opravljanja gospodarske javne službe distribucije omrežnega plina. Šele s sprejetjem tega odloka in odloka o načinu in pogojih podelitve koncesije za distribucijo omrežnega plina - oba odloka so semiški svetniki v prvi obravnavi že sprejeli - bo občina lahko ob-
javila javni razpis za izbiro koncesionarja in podpisala koncesijsko pogodbo. To sicer pomeni, da ne bo moč takoj zgraditi omrežja v poslovno-servisni coni na Vrtači. A ker v tem letu v coni še ne bodo asfaltirali cest, naknadno prekopavanje zaradi gradnje plinskega omrežja ne bo povzročilo večje škode, občina pa bo z javnim razpisom lahko našla najugodnejšega izvajalca.
Najprej naj bi uredili plinifika-
cijo v poslovno-servisni coni, potem pa v osrednjem delu Semiča za vrtec, šolo, banko, blokovsko naselje in novi stanovanjski del. Infrastrukturne objekte in naprave za distribucijo plina bi sicer lahko gradili tako, da bi občina bodisi v celoti zgradila distribucijsko omrežje ali bi bila le soinvestitor ali pa bi distributer pokril vse stroške gradnje omrežja. Semiška občina se pri gradnji omrežja v poslovno-servisni coni Vrtača dogovarja za takšno gradnjo omrežja, da bi občina prispevala zemljišče za objekte in pomagala pri pridobivanju dovoljenj, distributer pa bi zgradil objekt in omrežje.
M. B.-J.
Drobne iz Kočevja
kvartet s štirimi možnimi IMENI - Ponosni na svojega someščana, ki je uspel v svetu glasbe, so v Kočevju na vabilu za četrtkov koncert jazzovskega kvarteta članov Big Banda kvartet poimenovali po domačinu iz Kočevja, saksofonistu Tadeju Tomšiču. V opravičilo ostalim članom kvarteta, *■> so tako kot Tomšič priznani slovenski glasbeniki, kot tudi v pojasnilo občinstvu je Tomšič na koncertu dejal, da se kvartet jmenuje po njem zato, ker igrajo v Kočevju. Če bi igrali v rojstnem kraju Blaža Jurjevčiča, bi se kvartet imenoval po njem. Prav tako pa bi se kvartet lahko imenoval tudi po Alešu Avblju ali Radku Divjaku. Za-jadi nezlohotnega pretiravanja Kočevarjev v želji, da bi svojemu rojaku izkazali zasluženo Priznanje, in razumevanja ter medsebojnega spoštovanja članov kvarteta ima lahko kvartet, ■ sicer nima imena, glede na o> kje igrajo in v kakšni zased-i. poslej kar štiri možna imena!
[Sbniški zobotrebci
BILO BI PREVEČ! - V sklo-Pu nedavnega 7. srečanja har-onikarjev Urška v Zamostecu aJ bi poleg izpeljangega final-I izbora “Naj godca” za osnie leto med veterani pred-ayili tudi turistično akcijo, ki 0 pokazala, kako lepa in domača je občina Sodražica. Kako Predstavitev akcije prišla v Program prireditve, predstavni-organizatorjev, Kljuba har-onikarjev Urška in ribniške z, r°une *zPostave Sklada RS nn Ju .teiJske kulturne dejav-nif c 'Sla znala najbolje pojas-'j 5 manj pa je o tem vedel
rel t ŽUpan Andrej p°g°-y e j’ naJ bi akcijo predstavil.
Cf,i,ar s tem prireditev, ki je v „1 'zzvenela kot izključno v n' -	Prireditev, ni bila prav
če! .erner okrnjena. Nasprotno, 'si v okviru uradnega dela Pnreditve, kije že tako trajala ru e’ °b pozdravnem nagovo-da’j^reiemanju in izročanju . Zupan vzel še čas za prediv turistične akcije - ta na čen ^ tedai n' bila zaklju-d0ia; " Bi občinstvo le stežka reditve!° tud' zabavni del pri-
Cjjgteiski rižni )
- Pn°rLPA’ POLNA ČOLNOV štartn' veslačev je plačalo ni «n,ln.0 za sobotni rekreativ-
Žiebovn^^P' od,Fare do ko na ; u • km)’ se enkrat toli-jave^i eslal° kar brez pribilo 7 spust. Največ veslačev je bora P M0Čia Ljubljane, Mari-
čano L«°Vega mesta‘ Za Pla'
udeip^ t9,no 1500 tolarjev so katni eenc' PreJel* na cilju uni-
ViceinScoek’kap0ali n°ga'
Nj^ENJA SE OCENJEVA-vanien- , L.EPS1H - Ocenjc-okoiie'1-* Pše urejenih vrtov in v Detpc !avB se bo začelo jutri, delo 7,, ’ Bo šla kot prva na ja, c: nanja strokovna komisi-Miki.JP.^orli inženir Marko Potok i!C lz Afboretuma Volčji njevat ( as.neje pa bo šla oce-Turistja (komisija domačega jovorii w° ?Portnega društva, ki vanje t, °Jca Selan. Za tekmo-hij, vj, Je Prijavilo 37 lastnikov PoslnvJn!1 v in upravljalcev lenost 'h stavB. Njihovo ure-de° kasett° tud' P°sneli na vi-
SLačc0I^Eza nove ve'
Ko|dua ' Kajakaške šole na k trii« J® udeležilo 8 mladih in 'e en i,x asl' Iz Kostela je bil ^Vjain iC"eLc’. °stali pa iz Ko-ddeigj Ljubljane. Med šolo so Pr0£n^^ ‘rikrat prevozili kjer je £ 9sdn'ce do Žlebov, Usekih ,Pa na posameznih žencjSn,z®*° divja- Vsi udele-58 udelpvi ° usPešno opravili in spusta z 'tudi rekreacijskega Prejeli Vi° , °lpi, na cilju pa so Post j j; 'P!onte. Ob tej prilož-?itektor« J,e spregovoril tudi *enrf I .c Miran Skok. Ude-Pteit-k,, •?. e se bodo kmalu jakašif-	na tekmovalni
l|trtliij „Pr°gi v Tacnu in tako Vr.?-AK|r'n’,^eno znanje. ^ri^UČEK SEZONE ' ^ijučirt	- Na Kolpi bodo
! ^no je 1 letošnjo veslaško se-I I'0'rekrpSeP,cniBra s tekmoval-i j ertci |? Vniin spustom. Ude-i Igi nl^° vozili na 10 km Pr°gi od Fare do Žage.
OB C I
Cilj: zdrava hrana z blagovno znamko
Na Kočevskem se bodo aktivneje posvetili biološkemu kmetovanju in razvoju sonaravnega turizma ■ Še naprej problem državnega lastništva kmetijskih zemljišč
KOČEVJE - Z nedavnim sprejemom razvojnih programov je kočevska občina med drugim dobila tudi jasno opredeljene ciljne naloge s področja razvoja kmetijstva. V skladu s sprejetimi načeli trajne rabe narave in trajnostnega razvoja bo razvoj kmetijstva temeljil na pridelavi zdrave hrane s posebno blagovno znamko kvalitete.
V dokumentu Trajnostni razvoj je določeno, da bosta gospodarski in kulturni razvoj mesta in podeželja potekala ob ohranjanju narave. Ohranjen naravni prostor bodo vzdrževali za pridelavo zdrave hrane, z načrtnim ohranjanjem kulturne dediščine, značaja podeželja ter gozdnate krajine pa bodo ustvarjali podlago za razvoj sonaravnega turizma. Naloge za uresničitev željenih ciljev so opredelili v razvojnih programih za obdobje 1999 - 2002. V njih je za področje kmetijstva določeno, da bodo ustanovili in razvijali center za sonaravno (biološko) pridelovanje in predelavo hrane rastlinskega izvora ter center za sonaravno prirejo in predelavo hrane živalskega izvora. Med pomembnimi nalogami že v tem obdobju bo pridobivanje blagovnih znamk ter geografskega porekla za pridelke in izdelke na območju Kočevske. Gre za: mleko, maslo, sir, med in druge čebe-
POMERILO SE BO NAD 90 GASILSKIH EKIP
RIBNICA - Na sestanku predstavnikov gasilskih zvez Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Loški Potok, ki ga je sklicalo regijsko gasilsko poveljstvo Ljubljana II, so se dogovorili, da bo tekmovanje tega območja v Ribnici, in sicer 12. septembra. Po do sedaj prijavljenih ekipah se bo tekmovanja udeležilo nad 90 ekip. V celoti usklajene s predpisi mednarodne gasilske organizacije, kar omogoča, da se bodo tiste ekipe, ki bodo na tem tekmovanju in prihodnje leto na državnem gasilskem tekmovanju dosegle najbolje rezultate, lahko udeležile mednarodnih tekmovanj.
'Jr*.
METLE IZDELUJE - Danijela Štrumbelj z Golega je na srečanju v Robu pokazala, kako se izdelujejo metle za pometanje kmečkih dvorišč pa tudi okolice vikendov, saj po njih najbolj povprašujejo lastniki vikendov. (Foto: J. Primc)
Srečali so se v Robu
Pokazali so, kaj vse znajo
ROB PRI VELIKIH LAŠČAH - Turistično društvo Kurešček je minulo soboto organiziralo prijetno in zanimivo srečanje v Robu, na katerem so prikazali, kaj vse so izdelovali na tem območju zahodne Dolenjske nekdaj in kaj počno še danes. To je bila predstavitev starih obrti, saj so prikazali svoje delo kovač, tesar, izdelovalka metel pa zobotrebčarji, izdelovalci špin (za klobase), lesenih žlic in drugih izdelkov domače obrti.
V kulturnem programu so nastopile pevske in igralske skupine iz območja občin Velike Lašče in Ig. V zanimivem programu so nastopili še vitezi in druga grajska gospoda s služabniki pa tudi konjeniki, vozovi s konjsko vprego in drugi.
Na srečanju so se predstavila s svojimi “štanti” še druga turistična društva, tudi iz okoliških občin, pa izdelovalci spominkov in likovnih del v lesu, društva podeželskih žena pa s svojo dejavnostjo.
J. PRIMC
larske izdelke, meso domačih in divjih živali, sadje ter gozdne sadeže in zdravilna zelišča.Sprejeta strategija razvoja kmetijstva na območju kočevske občine, katere sestavni del je tudi razvoj Mercatorja - Kmetijskega gospodarstva, d.o.o., Kočevje, ki je določen v dokumentu “Strategija razvoja M-KG Kočevje za obdobje 1997 -2007”, je v skladu s strategijo kmetijstva države ob pripravah na vključevanje v evropske integracije in v skladu s specifičnimi pogoji za kmetovanje na Kočevskem. Med temi je na prvem mestu posebnost Kočevske, daje kar 80 odst. kmetijskih zemljišč in gozdov v državni-lasti. Ker Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov najemnikom zemljišč zaračunava najemnino, gozdne izvajalske organizacije pa mu plačujejo rento, to ovira uresničevanje občinskih razvojnih programov. Ob že nekajletnih prizadevanjih občine, da bi renta iz kočevskih gozdov, ki se sedaj steka v državni proračun,
21. BLOŠKE KMEČKE IGRE
NOVA VAS - Tradicionalne kmečke igre so Bločani pripravili v nedeljo, 8. avgusta. Pisani druščini okrašenih in še bolj zloščenih konj, vpreženih v stare zapravljivčke, je sledilo košnja in grabljenje, prikaz spretnostne vožnje s traktorjem, priprava konj za vprego (oširanje) in seveda konjske dirke kmečkih in pravih kasačev plemenitih pasem. Svojo točko so imeli tudi župani, in sicer hojo v vrečah. Sodelovali so bloški Jože Doles, potoški Janez Novak, so-draški Andrej Pogorelec, ribniški Jože Tanko, velikolaški Tone Zakrajšek in loški Jože Gorše.
V prihodnje tudi samoplačniške ambulante
Sprejeli strategijo razvoja zdravstva
RIBNICA - Na zadnji, pred-počitniški seji ribniškega občinskega sveta so svetniki sprejeli strategijo razvoja ribniškega zdravstva na meji tretjega tisočletja. Strategijo so pripravili v ribniškem Zdravstvenem domu dr. Janeza Oražma z namenom, da bi se ribniška občina kot ustanoviteljica zdravstvenega doma opredelila do koncepta zdravstva, s svojimi predlogi pa sta jo dopolnila tudi občinska uprava in svetniki.
Da imajo v Ribnici organizirano javno zdravstvo na primarni in deloma tudi sekundarni ravni tako, kot le malo katera občina v Sloveniji, so se z direktorjem zdravstvenega doma dr. Petrom Rusom strinjali tudi svetniki. Menili so, da zdravstveni doma dobro dela in da ni odgovoren za težave, ki ga spremljajo že nekaj let. Lado Orel (ZLSD) je poudaril, da je danes stanje še slabše kot pred tremi leti, da pa sta za to kriva Ministrstvo za zdravstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki da že vse od leta 1991 vodita politiko “stihijskega razpadanja zdravstva v Sloveniji, ki bi ga potem, ko bi popolnoma razpadel, na novo postavili”.
Kljub pomislekom, za katere je dejal, da so danes še večji kot pred tremi leti, ko je občinski svet dvakrat obravnaval predlog o samoplačniških ambulantah, vendar soglasja k njihovi ustanovitvi ni dal, pa je tako kot tudi ostali svetniki podprl predlog občinske uprave, da zdravstveni dom lahko uvede samoplačniške storitve izven svojega rednega programa dejavnosti ob znanih in objavljenih pogojih, za znano ceno in račun. Ob dodatni zahtevi svetnikov, da mora občinska uprava skupaj z zdravstvenim domom na osnovi strategije pripraviti vsebinski in finančni načrt, so svetniki strategijo sprejeli. M. L.-S.
ostala na Kočevskem, bo zato še naprej pomembna naloga občine tudi doseči, da kmetijska podjetja in kmetje na Kočevskem ne bi več plačevali najemnine za državna kmetijska zemljišča.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ŠOLO KONČNO LE OBNAVLJAJO
PODPRESKA - O podružnični šoli v Podpreski je bilo zadnja leta izrečenih mnogo pomislekov, ali je sploh še potrebna, poleg tega pa je bila potrebna temeljite obnove. Krajani KS Draga se niso dali, kljub temu da ni pričakovati večjega števila učencev. Tako so šolo postopno prenavljali. Prvo so prišli na vrsto nekateri notranji prostori, npr. kuhinja, lani so napeljali centralno ogrevanje, letos pa gre za obširna dela, med drugim tudi za obnovo pročelja celotne stavbe. Te dni dela sicer potekajo pospešeno, kot pravijo, so v manjši zamudi, kar bo povzročilo, da se bo pouk začel malce kasneje in bodo otroke začasno vozili v Loški Potok.
VABILO NA IZLET
LOŠKI POTOK - Društvo upokojencev Loški Potok vabi na enodnevni izlet (ali romanje) na Trsat, ki bo v sredo, 8. septembra, na malo mašo. Del dneva, torej popoldanske ure, bodo namenjene ogledu obmorskih krajev, in če bo vreme dopuščalo, tudi kopanju. Vabilo velja seveda tudi za ne-upokojence. Društvo želi, da se prijavite čim prej, najkasneje pa do 3. septembra, v trafiki na Hribu.
TADEJ TOMŠIČ S PRIJATELJI - Četrkovi poletni večeri na mestni ploščadi v Kočevju, ki jih pripravljajo Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Center za promocijo turizma in radio Univox, so iz tedna v teden bolj obiskani. Tako se je tudi minuli četrtek, ko je nastopil jazzovski kvartet na čelu s saksofonistom Tadejem Tomšičem iz Kočevja, zbralo nekaj sto ljudi. Čeprav je v drugi polovici uro in pol trajajočega koncerta začelo deževati, pa so tako glasbeniki - ob Tomšiču so nastopili še njegovi kolegi iz Big benda: Blaž Jurjevčič (klaviature), Aleš Avbelj (bas kitara) in Radko Divjak (bobni) - kot občinstvo vztrajali do konca. (M. L.-S.)
Kje so tiste (grajske) stezice?
Očistili in nanovo odkrili jih bodo udeleženci prostovoljnega delovnega tabora Turjak 99 - Delajo mladi, vitezi in domačini
TURJAK - “Gradu in okolice okoli 60 let ni nihče spodobno očistil. To zdaj počno udeleženci delovnega tabora Turjak 99 v sodelovanju z domačini. Grad in njegova okolica bosta tako spet dobila urejeno podobo, kot sta jo imela nekoč.” Tako je povedal predsednik Turističnega društva Tutjak Anton Janežič, ki najtesneje sodeluje z mladimi prostovoljci in skrbi za njihovo usklajeno delovanje z domačini.
Taborovodja Danilo Bavec, doma iz Loške doline, je že vodil podobne tabore. Tokratni tabor je bil zamišljen kot mednarodni, a je le slovenski, saj je tik pred začet-
v
Zupanov sklad se polni
Denar za štipendiranje dijakov in študentov -Novorojenčkom darilni boni
VELIKE LAŠČE - Kot kandidat za novega velikolaškega župana je Anton Zakrajšek pred volitvami obiskoval kraje v občini.
Zbodlo ga je, ko je srečal določene ljudi, ki živijo v veliki stiski.
Rekel jim je, da bo, če bo izvoljen za župana, polovico svojega dodatka - do 1. maja je funkcijo opravljal nepoklicno - namenil za štipendiranje dijaka ali študenta iz občine.
Predvolilno obljubo je eden izmed najmlajših slovenskih županov takoj uresničil (kasneje se mu
Zmeda z ribniškimi prometnimi znaki
Eden dobil “noge”, drugi pozabljen
RIBNICA - Prometni' režim skozi Ribnico že dalj časa moti pomanjkanje prometnih znakov, opozorilnih tabel in kažipotov. Pravo zmedo med vozniki, posebno tistimi, ki se prvič peljejo po suhorobarski deželi, je več tednov povzročal, odtujen kažipot za Ljubljano. Ta naj bi stal na križišču pred nekdanjim hotelom Jelka, a ker je, če se izrazimo po domače, dobil noge, je šoferje napačno usmerjal proti železniški postaji. Da bi bila zmeda še večja: tudi na križišču v Kolodvorski ulici pri edinem ribniškemu semaforju ravno tako ni prav nobene označitve.
Te dni so kažipot vendarle namestili pri ogledalu na križišču na začetku Kolodvorske ulice in vozniki v smeri Ljubljane nimajo več težav. Na težave pa naletijo šoferji kamionov, katere iz smeri Kočevja pred gasilnim domom še vedno pred meseci nameščena tabla o obvozu čez Jurjevico opozarja, da je promet po Gorenjski cesti zanje zaprt. Ribničani dobro vedo, da ni tako, saj so delavci novomeškega cestnega podjetja cesto prejšnji teden dokončno asfaltirali, a so, kot kaže, na tablo pozabili. Seveda na škodo voznikov, ki s kamioni po nepotrebnem delajo težave na ozki cesti proti Jurjeviči.
M. G.
kom del odpovedala udeležbo mladinka iz Poljske. Tako delajo: 9 mladincev in mladink ter štirje vitezi, člani Viteškega društva Turjak in domačini. Med taborom, ki se je začel 9. avgusta in bo trajal 14 dni, bodo očistili okolico gradu, pot do Bajdinških slapov pa še grajske oziroma grofove stezice, da bodo take, kot so bile nekoč.
Župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek se je na otvoritvi delovnega tabora zahvalil mladim za pomoč in domačinom za sodelovanje, hkrati pa jih je opozoril na previdnost, da ne bi med delom prišlo do kakšne nesreče, saj vsi prostori gradu in njegova okolica še niso natančno raziskani, znano pa je, da so tu potekali tudi boji itd.
- Dela potekajo v dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, v primeru slabega vremena pa bodo udeleženci v notranjosti gradu barvali okna in vrata.
J. P.
Anton Zakrajšek
je pridružil še en svetnik). Doslej se je v njegov sklad, ki je menda edini v Sloveniji, zbralo okrog 80 tisoč tolarjev; denar so namenili učencem, ki so bili res potrebni te pomoči.
“Prejemniki so bili zelo zadovoljni, zlasti z mojo gesto, saj so dojeli, da v tej družbi nekdo zanje tudi drugače skrbi. Septembra bomo razpisali novo štipendijo (okrog 15 tisoč tolarjev na mesec), upam pa, da se bodo na mojo pobudo odzvali tudi drugi svetniki. Da je ta zamisel padla na plodna tla, mi potrjujejo nekateri občani, ki so pripravljeni pomagati tudi pri organizaciji dobrodelne akcije, prodaje slik na Trubarjevi domačiji na Rašici. Zbrani denar bi napolnil županov sklad,” je povedal prvi mož občine Anton Zakrajšek.
Medtem ko so morali kočevski svetniki vložiti precej moči pri sprejemu sklepa o denarni pomoči novorojenčkom, so velikolaški brez pomislekov privolili v pobudo občinske uprave in seveda županovo, da bi bilo smotrno v okviru spodbujanja demografsko ogroženega območja razmišljati tudi o ljudeh.
Občinski svet je zmogel pogum in bo za vsakega novorojenega otroka iz proračuna namenil denar za spominsko darilo (album in županova čestitka) ter 40 tisoč tolarjev v bonih kot enkratno pomoč.
M. G.
Gre za rop etnološke dediščine?
LOŠKI POTOK - Zadnje mesece odkupovalci starin množično oblegajo območje občine, iščoč stare predmete, od pohištva, posodja in slik do orodja, ki so bila nekoč nepogrešljiv del vsake hiše in še posebej kmetij. Koliko za te predmete plačajo, je seveda odvisno od tega, ali lastnik predmete še ceni ali pa se jih hoče le znebiti za nekaj stotakov.
Kam ti predmeti odhajajo, je težko z gotovostjo ugotoviti. Nekatere sledi vodijo v inozemstvo, vsekakor pa gre za preprodajo in posredništvo.
Pri tem se kaže vprašati, kaj bi za ohranitev tovrstne dediščine lahko storile pristojne inštitucije, ki že desetletja govore, da bi bili takšni predmeti na ogled v domačem kraju, saj je starih hiš, ki sicer propadajo, več kot dovolj. Žal vse ostaja zgolj pri govorjenju. Denimo: 1983. leta je bila grafično in slikovno obdelana ena najstarejših hiš v kraju z vsem ohranjenim ambientom in uporabnimi predmeti - Krže-tova hiša. Istega leta je bilo predlagano, da jo sprejme v varstvo pristojna ustanova, to je Zavod za spomeniško varstvo. Do kod je prišel ta predlog, je težko reči, letos, 16 let pozneje, je hiša prodana, izredno dragocena oprema pa je bogve kje.
K sreči je še nekaj ljudi, ki, če jim to dovoljuje denarnica, zbirajo te dragocenosti, nesreča pa je, da lokalna oblast v tem pogledu ne stori nič ali pa se bo zbudila, ko bo že pre-
pozno.
A. KOŠMERL
MM*
IZ MASI H O S Č I M
MM*
Malkovec bi rad nekdanjo veljavo
Domačinom se toži po nekdanji zadružni vinski kleti, ki je odkupila in takoj plačala tržne presežke grozdja in cvička - Zakaj inšpekcije ne ukrepajo ob zaraščanju vinogradov?
Ivan Pungerčar
TRŽIŠČE - V malkovškem vinorodnem okolišu je okrog 300 ha vinogradov, zvečine skrbno obdelanih. Redke izjeme so vinogradi, katerih lastniki so pomrli ali pa niso sposobni več sami obdelovati.
Med temi izjemami daleč naokoli izstopa 2 ha zaraščenega, nekdaj zadružnega vinograda.
Tega so vrnili denacionalizacijskima upravičencema, bratoma Mavsarjema, ki živita v Ameriki. Vinograd je na prvovrstni legi, ki omogoča celo strojno obdelavo, kar je v teh strmih goricah spet prava redkost. Pred leti se je inšpektorica prav v teh krajih spotikala ob zatravljanju vinogradov, zdaj pa že nekaj let ni blizu kakšne inšpekcije, ki bi preganjala povzročitelje zaraščanja kultiviranem kmetijske zemlje, ki povzroča škodo drugim vinogradom, saj se v tej kotlini krasno širi osat in drug plevel.
Vinska klet na Malkovcu je najprej spadala pod Kmetijsko zadrugo Tržišče (vodil jo je že pokojni Lojze Udovč), nato pod KZ Tržišče-Šentjanž, največji razcvet pa je doživela, ko je bila v lasti novomeškega Hmeljnika, ki mu je KZ Sevnica prodala klet z vinogradi vred. Od leta 1956 do svoje upokojitve leta 1987 je vodil vinsko klet na Malkovcu 69-letni Ivan Pungerčar, tudi bivši predsednik krajevne skupnosti Tržišče.
Z njegovo upokojitvijo je zamrla tudi klet. “Takrat je bil turizem v razcvetu, zdaj ga pa ni več. Imeli smo tudi po dva napovedana avtobusa ljudi hkrati. Pri kleti so bile najboljše in dobro obiskane gasilske in druge veselice. Lokacija je bila enkratna, pijača pa dobra, zato so se tu ljudje radi srečevali.
Leta 1958 smo sami naredili cisterno, leto pozneje dozidali klet,” se spominja Pungerčar.
Alojz Zemljak zdaj še zasebni ~ detektiv
V Sevnici od začetka septembra zasebna detektivska pisarna
SEVNICA - Po dolgoletnem službovanju na ministrstvu za notranje zadeve, natančneje pretežno na Upravi za notranje zadeve Krško, krajši čas pa na UNZ Postojna, se je Sevničan Alojz Zemljak odločil za zasebno detektivsko prakso. Pridobil je licenco Detektivske zbornice Slovenije, kar sploh ni tako preprosto, saj je moral proučiti zahtevno raznovrstno snov in na izpitu pokazati, kako obvlada ta različna znanja, predvsem s pravnega področja. Glede na izkušnje, kajti Zemljak je največ delal kot kriminalist za področje gospodarskega kriminala, se lahko nadeja, da bo imel veliko dela prav s podjetji, ki pred poglabljanjem poslovnih stikov skušajo čim natančneje ugotoviti boniteto morebitnega poslovnega partnerja.
Zemljak se zaveda, da zasebne * detektive pri nas zavezuje in precej bolj omejuje kodeks, kot to prikazujejo razni filmi oz. nanizanke hollywoodske produkcije. Seveda pa to še ne pomeni, da kot zasebni detektiv v svoji detektivski pisarni v Planinski ulici v Sevnici, kjer tudi prebiva v isti stanovanjski hiši kot starši, ne bi hotel prisluhniti strankam, ki bi želele pomoč zaradi mnogo bolj prozaičnih, vsakdanjih stvari, denimo, če bi ljubosumna žena rada (z)vedela, kje se tako pogosto in pozno potika njen ljubi možek ali obratno...	P.	P.
Ciril Flajs
Ameriška lastnika s pridobljenim slovenskim državljanstvom Franc in Jože Mavsar sta pooblastila sorodnika (vele)kmeta Alfonza Jakija iz Brinja na rakovni-škem polju, naj skuša prodati njuno premoženje ali vsaj oddati v najem. Jaki pri tem doslej ni imel srečne roke. Zanika, da bi terjal 92.000 dolarjev za prodajo teh nepremičnin, kot pravijo domačini. Povedal pa je, da bi lahko za
*
Alojz Zemljak
Ivan Smuk med otvoritvijo doma
Prvi odprl vrata novega doma
TREBNJE - Življenje Ivana Smuka ni bilo posuto z rožicami; sprijazniti seje moral z dejstvom, da je invalid, temu pa je moral tudi prilagoditi življenje. Ima veliko prijateljev, ki mu pomenijo vse, saj pravi: "Veliko denarja ljudi samo pokvari; največja vrednota so medčloveški odnosi.”
Ivan, ki se je rodil 1945 leta v Trbovljah družini s še petimi otroki, je že celo življenje invalid. Obiskoval je šolo za invalidsko mladino v Kamniku, v prostem času pa je rad igral namizni tenis. Leta 1963 seje preselil v Trebnje, kjer je delal kot prodajalec časopisov. 1983. leta se je invalidsko upokojil.
Njegova želja je bila, da ostane sam, saj noče biti nikomur v napoto. Ukvarjal seje s telovadbo, vendar so mu pred nekaj leti odpovedale noge, zato je moral v bolnišnico in nato v zdravilišče. Ker pa so zdravilišča draga, so mu pri tem pomagali sorodniki in drugi ljudje. Ivan je dejal: ”Na svetu so še dobri ljudje.”
Ivanu pa je dom starejših občanov iz Trebnjega pripravil presenečenje, saj je lahko prvi odprl vrata novega doma in skupaj s svojim psom Pikom popeljal župana in ministra za delo Antona Ropa na ogled. Ivan bo sedaj bival v domu. Pravi, da ljudje ne smejo gledati na dom kot na hiralnico, saj je tukaj za ljudi dobro poskrb-
'j6"0-	R.	MAJER
75.000 dolarjev prodal premoženje Vladu Mraku (včasih je bil na Dobu), ki je imel odobrenih 1,5 milijona mark posojila.
Toda ker je že prej dal aro Marjan Kotar iz Gornjih Vodal, ki je pričakoval posojilo za kmečki turizem in ni hotel odstopiti od pogodbe, je kupčija z Mrakom padla v vodo. S Kotarjevim posojilom ni bilo nič, po Jakijevih besedah se z njim tožijo, ker naj bi jim naredil na kleti veliko škode. Medtem je prvi resni kupec Mrak zbolel, vmes naj bi se po Jakijevem pričevanju preko posrednikov pojavil kot morebitni kupec tudi šentru-perski podjetnik Frelih. Zdaj bi Jaki prodal Mavsarjevo posest tudi za 60.000 dolarjev. Enako število deviz, toda ne zelenih bankovcev, ampak nemških mark, je bila pripravljena vložiti v nakup šesterica domačinov iz tržiške fare, med njimi tudi Ciril^Flajs, Ivan Pungerčar in Janez Valant, a o tem ni hotel Jaki nič slišati.
Ko je bil še vodja kleti Pungerčar, so odkupili od 100 do 150 ton sort gorzdja za cviček in 150.000 do 200.000 litrov vina. Še pomembnejše je, da so vinogradnikom pridelek takoj plačali, kar so danes lahko le pobožne sanje ali znanstvena fantastika. Predvsem zato bi radi domačini, da bi spet zaživela vinska klet.
P. PERC
POGLED NA VINOGRAD IN KLET - Danes ponuja obisk nekdanje znamenite malkovške kleti kaj klavrno podobo, saj klet razpada, pod njo pa je v domala desetletje zapuščenem dobra 2 ha velikem vinogradu visok plevel skoraj povsem zadušil trto. Le nekaj trsov se še neenakopravno bojuje za življenjski prostor. (Foto: P. P.)
VIŠJE CENE VRTCEV
TREBNJE - Občinski svetniki so soglašali s predlogom odbora za družbene dejavnosti, ki ga vodi Marjan Zupančič, da povečajo ekonomsko ceno za dnevni program v vseh vrtcih (6 do 9 ur) enotno za 12,5 odstotka, in sicer bo poslej za prvo starostno skupino (1 do 3 let) cena 55.058 tolarjev, za drugo starostno skupino (3 do 7 let) pa 39.315 tolarjev. Oktobra bodo znova izvedli analizo in pripravili nov predlog cen za programe vrtcev.
DR. MIROSLAV KONČINA NOVI DIREKTOR JUTRANJKE
SEVNICA - Nadzorni svet Jutranjke, d.d., ki mu predseduje sevniški odvetnik Franc Pipan, je zaradi poslabšanega zdravja dosedanjega direktorja Draga Milino-viča sprejel odstop, ki ga je ponudil Milinovič. Za novega direktorja oz. za novo upravo je nadzorni svet imenoval dr. Miroslava Končino, doslej svetovalca na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, z izkušnjami tudi v tekstilni industriji. Dr. Končina govori več tujih jezikov, v Jutranjko pa so ga pripeljali zlasti delničarji PID-Krona, ki poznajo njegove menedžerske sposobnosti.
Tudi brez mitologije Sonce veliko
Literarna kolonija na gradu Mala Loka - Društvi Arti in Pina Koper ter literarni klub Dragotin Kette iz Novega mesta pripravili tri tematske večere - Gostja dr. Marija Stanonik
MALA LOKA - Dr. Marija Stanonik, znanstvena sodelavka Inštituta za narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je ravno ob sončevem mrku izdala zbirko pesmi slovenskih jezuitov, ki jo je naslovila Sonce. Prvikrat jo je predstavila ravnno na dan sončevega mrka na literarni koloniji na gradu Mala Loka, kjer je nekatere pesmi iz tega prvenca prebrala predsednica novomeškega literarnega kluba Dragotin Kette Klavdija Kotar.
Dr. Stanonikova je v prvem	“Kdor je preklinjal stvarnika, je
delu predstavila Sonce v slovenski	preklinjal svoj izvor, je bil spre-
mitologiji. Stanonikova je urednica znane pesniške zbirke Glasovi, v kateri je izšlo že 19 knjig, predzadnja je bilo ravno delo Marjana Tomšiča, mentorja literarne kolonije. To so knjige, zgodbe, ki ohranjajo narodno blago. Več kot 5.000 zgodb so tako že ohranili!
“Izgubili smo ključ za dešifrira-nje vedenja naših prednikov, tipamo in tavamo, kaj neki pomenijo razni pojavi. Pripravlili smo študijo, ki pravi, da so ta okamenela bitja iz pravljic - to so svatje, lovec s puško, te kamnine, te skale in ti kamni, okameneli, ker so preklinjali, drugič naj bi bilo krivo sonce in tretjič, okameneli so, ker so se pregrešili,” je pojasnila dr. Stanonikova. Ko je pripravljala pesniško zbirko slovenskih jezuitov, je ugotovila, da je skoraj vsem njihovim pesmim skupno sonce oz. da jih ono vse povezuje. Ni se hotela že vnaprej opredeljevati, a je vseeno odkrito povedala, tudi jezuitom, da je njihovo pesnjenje lahko služenje svojemu poklicu, lahko je reševanje iz stiske, lahko je dar božji, skratka vsi tipi oz. vrste poezije so bili zastopani.
menjen v kamen. Sonce je v ljudeh vzbujajo nekaj najvišjega, Šonce s(m)o častili kot Boga. Pozneje je katoliška filozofija obrnila, da je sonce samo delček tistega, kar je ustvaril Bog, nam nedoumljivi
TOVORNJAKI POSLEJ NA OREŠJU?
SEVNICA - Sevniška občina skuša zagotoviti več parkirnih površin v samem mestu. Potem ko so uredili parkirišče za HTC-jem, kjer je do 15. ure že težko najti parkirno mesto, načrtujejo še ureditev parkirišča v Šmarju, kjer parkirajo predvsem tovornjaki. Ker je parkirni prostor nujnejši za zaposlene in stranke manjših podjetij v tem predelu mesta Sevnica, bodo verjetno poiskali parkiriče za tovornjake na parceli Jožeta Povodnika na Orešju pri Sevnici. Župan Kristijan Janc s sodelavci je z lastnikom, ki mu je občinski svet že dal soglasje za ureditev parkirišča, dosegel načelno soglasje, da bi tovornjake parkirali na Orešju.
stvarnik,” je razmišljal Tomšič. Eden mladih literatov je lepo rekel, da je sonce tudi brez mitologije - veliko! Nekdo drugje povedal, da je sonce vedno v ekstazi, glasna pripomba, da pa so včasih tudi ljudje v takem stanju, je sprožila smeh.
P. P.
DODATEN ODDELEK VRTCA
MOKRONOG - Tukajšnja osnovna šola je zaprosila trebanjsko občino za odobritev dodatnega oddelka dnevnega varstva v vrtcu, kajti vpis otrok je bil tako številen, da bi morali odkloniti vpis kar 18 otrokom. Občinski svetniki so soglašali, naj bi pri mokronoški šoli za šolsko leto 1999/2000 odprli dodaten oddelek dnevnega varstva. Občina bo iz proračuna letos zagotovila 2 milijona tolarjev, razliko v višini 3.760.000 tolarjev pa v letu 2000.
li’
LOKA DOBI DENAR ZA CRPOV
SEVNICA - Občinska uprava se je dobro pripravila na različne državne razpise. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obvestilo sevniške Občinarje, da so uvrstili program uvajanja celostnega razvoja podeželja in obnove vsadi (CRPOV) ter izdelavo projekta CRPOV za območje KS Loka in izvedbe obnovitvenih del na cesti Podvrh-Dre-novec v KS Zabukovje, v predlog financiranja za leto 1999. Koliko denarja lahko pričakujejo Ločani in Zabu-kovljani, še ni znano.
KOLONIJA - Vodja projektu literarne kolonije - Katja Gorup (Arti Mula Loka) je poudarila, da je sonce edino prava svetloba in da so .sc tudi zaradi simbolike odločili za kres ob sončevem mrku. Zahvalila se je dr. Stanovnikovi, Tomšiču (na posnetku prva in drugi z desne in “graščaku” Dušanu Šparovcu (v ozadju za obema), ki je gostil enotedensko kolonijo 11 stalnih udeležencev, ki so se jim ob tematskih večerih pridružili še številni ljubitelji literature iz Dolenjske in tudi iz Ljubljane.
TOKRAT IVIC
SEVNICA - Na avgustovskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen v pospešenem šahu je zmagal Rajko Ivič, drugi je bil Janez Blas in tretji Ludvik Cvirn. Po osmih turnirjih vodi Miroslav Šibilja pred Francem Derstven-škom in Janezom Blasom.
• V maščevalnem objemu pametni popušča. (Kadmus)
Trebanjske iveri
-
PRIČA PROTI STRELU -Poklicni ultramaratonec Martin Strel je po zapletu z mirnskinu gasilci, ki zahtevajo, da jim vrne dragatuški folklori prodarjeno berdo, postal v domači občini se bolj znana osebnost. To pa p° drugi plati pomeni tudi minus za Strela, kajti slavnim so nekateri tudi nevoščljivi. Naši bralci so nas opozorili, da primer nesodelovanja Strela pri asfaltiranju vino; gradniške ceste, ki pelje tudi mimo Martinovega vikenda na Priči, kaže, da gre od njega denar bolj težko. Ker Strel ni hotel prispevati za asfalt, je le mimo njegove zidanice ostala prašna, makadamska cesta! ,	..
DERG1 PRI GRAŠČAKU NA MALI LOKI - Priljubljeni igralec Marko Derganc - Dergi, posebej pri otrocih, ki zavoljo Dergija in Roze ne zamudijo rad1 EPP sporočil naše nacionalke.J prišel za tri dni obiskat svole?a prijatelja, malološkega novodoD-nega graščaka Dušana Šparovca. Na gradu in okolici pa je Derg>J tako všeč, da je na Mali Loki z tretji teden.	.
MARKO IN BOJAN - Tako smo poimenovali ad hoc sesta^
ljen duo ljudskih pevcev,
kulturnih dogodkih, običajno p uradnem delu, rad sP°.nt,a?n zapoje kakšno slovensko ljuds* pesem, s tem pa vzbudi pozorno , drugih, da se mu pridružijo p ' ohranjanju naše pesmi. Obe ljubiteljskima pevcema je sikup no, da imata zelo rada jana?L eden ima več svojih konjev, u gi enega lipicanca, zato pa una še “sladko” direktorsko sluz -Kdor ugane, kdo sta obadva to čota”, bo deležen brezplačne jahanja v znanem jahalnem ce ru in še kilograma sladoleda.., JANKO IN JOŽICA -Janko Širec, zaposlen pri treb ^ ski kmetijski svetovalni službi, Jožica Grošelj - Murčehajic, p finančnica v Trimu, ki si je P°( . kj la dobro službo pri avstnj
Volksbanki v Zagrebu, si dosti povedati, saj se oba, 6 a_ ta eskadejevca, niti med njem slastne pleskavice zaustavila pri “izmenjavi macij”. (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
MISS IN POPEK-Preteg'
hotni večer je bil za st
Sevničane zelo zabaven, za	t0
predvsem starejše, pa Je ,xkeni težka noč. Kajti na sevnis* ^ kopališču so ob hrupni g etj hirali miss, kjer so kritični &[0 pogrešali več lepih P°P nrjredi-pa je zaključna tridnevna p t tev Grajski popek POS' |0(H, obilnim rock, metalik P^.”..^aga-ki so ga popkovi glasbeni* "se li” še po polnoči. T‘stI-„riredit' jezili, da bi tako hrupne P na. ve morali seliti izven spa ^ra|i selij, imajo sicer svoj pra ■ -,asili pa pozabljajo, da so bi ,0yal tudi sami mladi in da nei 1 za. tožijo, kakšno kulturno .jv bavno poletno mrtvilo .^„1 Sevnici, ko pa prireditve so, J
“SUaDL, .2TOVO"# iA!?-(Velf)rW
Brinja.zastopri jjn ki živita v A.31« po-
so jima vrnili nacionahzC ja so
UKRADLI 12 TDv-*-etA|-
KOV GNOJA!? - (Vele)kni fonz Jaki iz Brinja, zastop« ; tov Mavsar, ki živita v (M®
sojima vrnili nacionalizi ^
sestvo na Malkovcu, pr*
N J.,1 Lmioil Ifta IV
sestvo na Malkovcu, m “, o0l. mu na Malkovcu leta 1 hievske!
dli kar za 12 tovornjaku .jcev tj!
ga gnoja, policija pa s hotel' odkrila. S tem gn0J®Pljaj zapg' pognojiti vinograd, ki jn ^ješče n išče novega lastnik j,0|iske velom izdatno “gnoji vinograde.	-
KONCERT SEANAl JAMESA CANNO^
SEVNICA - Tukajšnji k0„. kulturnih društev va11 cert Ircev Seana in Jame- aVgu-nona, ki bo v soboto, sta, ob 21. uri na s.c\lanpr!' gradu. Sean Cannonjc fh1’ bljubljene irske skup1" kon-Dubliners. Irca se bos .^tju cert v okviru Grajskeg • „a-1999 predstavila z 'rsk narodnimi pesmimi in(j.F Ijenimi rock skladbami-
Krške novice
. PARK IN TIŠINA? - Ponava-a| velja, da s parkom povežemo tudi mir, spokojnost in tišino. Za park pri Valvasorjevi knjižnici to ze ne velja, vsaj zdaj v poletnih mesecih. Ne le tla prcmnogokrat služi kot parkirišče, temveč postaja zbirališče mladih. To seveda fe bi bilo nič narobe, toda kaj ko so preglasni in motijo sprehajalce. Skrivajo se za drevjem in grmičevjem, poslušajo razbijaško, seveda tujo pesem, kadijo in popivajo. Naokrog je mogoče najti prazne steklenice od piva, piksne [n podobne odpadke, ki tja nikakor ne sodijo. Krasna družba tudi za velike može, ki so tam pokopani, ni kaj!
VEDO, KAJ JE TURIZEM -turistično hortikulturno društvo dole, kije ta konec tedna priredilo srečanje turističnih društev osavja, se zaveda, kaj pomeni dda turizem. To se vidi sicer po malenkostih, ki pa vendarle veli-
0 povedo. Vsak, ki se je odločil pnti v Ravne, pa tam še ni bil, ni mel problemov, če je le znal bra-i!h v ® desetkilometrska pot
00 Krškega naprej je bila na vseh rizisčih dobro označena, puščice
1 ,aza'e pravo smer. Dober g ed za vse ostale, ki na to mnogokrat kar pozabijo.
LE PESCICA - V Posavju de-Je_prcko trideset turističnih nri ljV’ ki so v glavnem zelo M'zadevna. Pa vendarle so bili ganizatorji upravičeno kar om °.raz°darani, saj se jih je enjenega srečanja, na katerem i, ®ovo.ril tudi predsednik TZ
1 ,ven'je Marjan Rožič, udeleži-u «.5ekaj> Pa še ti le iz krške in jr«iske občine. Ne gre pozabiti,
k 23 področje turizma velja ‘menjavanje izkušenj in znanja, Pa brez srečanj ni mogoče.
□
ovo v Brežicah
teži! Za pravo RAVNO-Dnnt ~ " Letos se v Posavju na iain j* *°kalnih medijev doga-tem kadvse zanimive reči. Med-vse v ° S? krški tiskani medij na Sais .r'Plje otepa takšnih in dru-mia-1. težav, v tem mestu raz-sVp „° °. ustanovitvi svoje radij-jo P°.staje> v Brežicah, kjer ima-teu. ? radio že 36 let, pa bodo časpi’aS 2adeli izdajati še lokalni Tako je vendarle verjeti venn P?savskih županov, ki tf|ajonier izjavljajo, da se zavze-i.f2a aravnotežcn razvoj regije, brežin! ŠTAJERCE - Saj veste, Jerci i v °*5p'no sestavljajo Šta-stoiet" [anJc'i- Tako je menda že ta av]a' ^ed sabo jih povezuje-br0(ia m°stova pri Brežicah in zlasti ^ Mostecu. Zanimiv je ki jari most čez Savo in Krko, novink !remi 'eti zablestel v va	ter	hkrati	postal	pra-
danes ^ Za Rranjce. Ti se še eno"ls° sprijaznili z njegovo jer^nostjo, medtem ko Štabi j,j| 'kšen kar ustreza, saj naj ozekjZa dvosmerni promet preže D' Prcnevarcn. Bo že držalo, nenrpf-,mesec' je namreč neki kl>s on voznik odbil kar lep “ išp, ie’in ker na tistem me-
le
tna,
Stu v V’ *VV1 11(1 lisici ji i
1 ožvedno zeva velika odprt smeri n^a P° mostu celo v obe g0 cvarna. In tako bo še dol
- V nedeljo, na
4H OBUJAJO STA-
l*Oni X '	"vuciju, rtu
h trn e ’	1	Kapelah	poote-
^ani, j lc‘°nulna prireditev Se-(‘b	Organizator je bilo
SšlVu v °jy la pa so tudi druga ^Prav/n	Takšno prireditev
fe \i„: T‘]° vse od druge svetov-
\°ine
j’ SjVeda se zadnja leta h*oft	ati nove vsebine. Ob
l0dprl,iPr°8ranw Phare, ki je ,^aznr,0^ni(>' i‘m lo uspeva.
>oč/ dPd let'
Mazni-	jun	to	uspeva.
WnieL,‘?0 nekatere stare obrti: jelkov	12delovanje lesenih
Ta it J i/!cnJc košar, delo sed-^ Poni. e.a »taša Kapelcem Q>nPak i,>U cerkven praznik. Iev1 i pr " ,U (hm praznujejo kra-^eSa inZn‘^ se spominjajo k°dbt» ni,ega nastopa domače N Vfnitvi iz izgnanstva P,: Anfo s^U)vno vojno. Na
frrju:
0,0: Šohja M,gole)
Lr ‘ /4 fjf	"	’	•i'	rv/jtuz.	l	'M
°i .nier^i z Vrhov pri °' (Fotn Je Prec^stavil sedlarst-
WM I z M A I IH OBČI M
Ko starejši dobijo svoj drugi dom
Dom starejših občanov Krško s 180 stanovalci zadošča za potrebe krške občine -Dobri odnosi z občino, šolo in vrtcem - “Nevarnost, da se zaležiš ali zapiješ!”
KRŠKO - Od prvega dne, to je od konca januarja lani, je novi krški dom starejših občanov popolnoma zaseden. Od 180 postelj jih večina zasedajo stanovalci iz krške občine, tako da popolnoma krijejo potrebe te občine. Dom je dokončan, le za opremo so najeli 125 milijonov tolarjev posojila. V hotelskem delu je tudi 12 enoposteljnih sob, ostale so vse dvoposteljne. Tkidi negovalski del, v katerem je približno 70 odstotkov stanovalcev, ima več dvoposteljnih kot triposteljnih sob.
Za svoje stanovalce pripravlja- ri, da je kakšen sorodnik ostal pri
mo ob vzornem sodelovanju z osnovno in glasbeno šolo ter otroškim vrtcem številne kulturne, družabne prireditve. Ponosni smo tudi na naš mešani pevski zbor. Prirejamo tudi izlete in piknike v naravi. Ob letošnjem mednarodnem letu starejših smo bili še posebej počaščeni, ker so nas obiskali prav vsi občinski svetniki na čelu s krškim županom Francijem Bogovičem. Prijetno je osebju in seveda še bolj stanovalcem, da nas občina in krajani upoštevajo, kajti trudimo se, da bi bil s takšnimi medsebojnimi stiki dom čimbolj odprt navzven in navznoter. Vrata našega doma so dejansko odprta vse do 22. ure. Bili so že prime-
bolehnem ali umirajočem stano-
Jožica Mikulanc
VESELO POČITNIKOVANJE - Brežiški Center za socialno delo je letos znova poskrbel, da šolske počitnice ne bodo minile brez zanimivih dogajanj. Takole vesele otroke je bilo pretekli četrtek mogoče srečati na starem brežiškem mostu. Vračali so se s pohoda na priljubljeni Šentvid, kjer so priredili skoraj prave zmenkarije. Mentorice enotedenskega programa počitnikovanja Zlata, Andreja in Saša so povedale, da so se letos nastanili v prostorih Mladinskega centra. Prva dva dneva so počeli vrsto zanimivih reči, prekratko druženje - da je res prekratko nam je zatrjevalo vseh dvajset nadobudnežev -pasov petek zaključili s spustom z Zajelšnikovimi kanuji od Kostanjevice do Račje vasi, kjer se jim je na pikniku pridružilo še nekaj rejniških družin. (Foto: T. Z.)
valcu doma tudi čez noč. Ne nasprotujemo niti izvenzakonskim skupnostim med stanovalci. Imamo tudi fizioterapijo in delovno terapijo,” pravi Jožica Mikulanc, direktorica doma.
Zanimalo nas je, kako preživljajo jesen svojega življenja nekateri stanovalci krškega doma. Od tega, na kakšen način, iz kakšnega vzroka so prišli v dom, je seveda v dobršni meri odvisno, kako (ne)-zadovoljni so. Zvečine priznavajo, da jim je v tem drugem domu celo bolje kot poprej na domačiji, kmetiji. “Direktorica ima socialni čut; tudi zvečer pride večkrat pogledat in temu primerno se prijazno obnašajo tudi uslužbenci doma,” pravi 77-letni Tone Avsec. Njemu tudi v domu čas zelo hitro beži. Ima izdelan natančen urnik opravil, tako rekoč od pol sedmih zjutraj, ko pride časopis, do večera. Sobo si je opremil s svojim pohištvom.
P. PERC
2. POLETNA NOČ V KRŠKEM
KRŠKO - Agencija Lukec Krško je organizator druge poletne noči v starem Krškem. Za petek, 20. avgusta, pripravljajo na šolskem igrišču za Šrednjo tehnično šolo ob 19. uri rock koncert s skupino The Drinkers in domačimi predskupinami: Death Wing, Toni & The Confidence, Dream Team in Tunke. Vstopnina je 500 tolarjev. V soboto, 21. avgusta, bodo na istem prostoru ob 16. uri potekale otroške delavnice v organizaciji društva Izvir, ob 18. uri bodo nastopili: Klavdija Kerin, plesalci PPK Lukec z Vesno Vučanjk in Jernejo Šauta, dobitnicama zlatih medalj na odprtem prvenstvu ZDA, plesna skupina društva Izvir, najmlajši harmonikar Gregor Gramc. Uradna otvoritev prireditve s padalci bo ob 20. uri, popestrili pa jp bodo nastopi glasbene skupine Čuki, dalmatinska klapa Ankora, Nuša Derenda in Cili Patrol. Vstopnine ni. Prireditve bodo v primeru slabega vremena pod šotorom.
Osveščati ljudi o pomenu turizma
“To je ena bistvenih nalog TD,” je povedal dr. Marjan Rožič na 2. srečanju TD Posavja - Učinki zakona - V pripravah regionalni razvojni program Posavja - Kmečke igre
RAVNE PRI ZDOLAH - Turistično hortikulturno društvo (THD) Zdole je bilo v soboto, 14. avgusta, že drugič zapored organizator srečanja turističnih društev (TD) Posavja na turistični kmetiji Ogorevc v Ravnah. Zal seje posveta o razvoju turizma, na katerem so zbrani govorili o učinkih Zakona o pospeševanju turizma, o ustanovitvi lokalne turistične organizacije in o pripravah na regionalni razvojni program Posavja, udeležilo malo posavskih TD, le nekaj od več kot tridesetih, nobenega predstavnika pa ni bilo iz Občine Sevnica.
Kot izredno pozitivna je taka ma. “Žal se preveč pozornosti na-
druženja označil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je poudaril, da so TD predstavljajo korenine slovenskega turizma. “V Sloveniji deluje preko 480 TD, pomembna pa so, ker angažirajo ljudi, da skupaj rešujejo zanimiva in pereča vprašanja kraja, jih osveščajo o potrebi po turističnem razvoju, po urejanju okolja, organiziranju prireditev, ter so neka povezava med turizmom, kulturo, športom in ostalimi področji,” je dejal in spregovoril še o pomenu leto dni starega Zakona o pospeševanju turiz-
menja organizacijsko-tehničnim vprašanjem, premalo pa razvojnim.”
Marija Krušič, direktorica Podjetniškega centra Krško, je predstavila glavni namen leta 1995 sprejete Resolucije o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Sloveniji, ki vendarle pomeni neki začetek. “Potrebno je izrabiti znanje, ustvarjalnost ljudi, naravno in kulturno dediščino ter primerjalne prednosti, vzpostaviti ustrezno organiziranost in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter s pomočjo turizma
POSVET O TURIZMU - Predsednik THD Zdole Daniel Novak (v sredini) je vodil posvet o turizmu, na katerem sta sodelovala tudi dr. Marjan Rožič in Marija Krušič. (Foto: L. M.)	4
Prvič se predstavlja doma
V Galeriji Krško do 5. septembra razstavlja svoja dela domači likovni ustvarjalec Don Schwab
vtis velike topline in ugodja na eni ter mističnosti na drugi strani. Don Schvvab se poleg slikanja ukvarja z oblikovanjem in opremljanjem interierov.
L. M.
utrjevati identiteto Slovenije v svetu,” je poudarila in razveselila z novico, da so v Krškem že začeli pripravljati lokalno turistično organizacijo (do ustanovitve bo njene naloge prevzel Podjetniški center) ter da seje Regijski pospeševalni center Posavje letos prijavil na državni razpis za sofinanciranje izdelave Regionalnega razvojnega programa regije Posavje, ki bo vključeval tudi turizem, in bil uspešen: dobil je 4 milijone tolarjev. Hitro in aktivno se bodo morale vključiti vse tri občine: Krško, Brežice in Sevnica. V Krškem so že izdelali analizo področja turizma, spodbudno pa je na posvetu o tem govoril tudi Franc Černelič iz Občine Krško.
V posavski regiji že leto dni uspešno potekajo javna dela “Usposabljanje za trženje in poslovanje v turizmu”, za območje Občine Krško pa je Krušičeva predstavila nekaj projektov, ki pomenijo turistično infrastrukturo: Friderikova pot usode, Pot v preteklost, Slapovi Bohorja, Kolesarska pot Osmica, Šolski muzej rudarstva v OŠ na Senovem, Pot skozi čas in prostor, Gozdna učna pot po Krakovskem gozdu, Sadno-zele-njavna cesta Zdole, Pešpoti na Zdole iz vseh vetrov, Sadna cesta po krškem hribovju in Turistični zemljevid po krški občini.
Dr. Marjan Rožič je v soboto v Ravnah odprl tudi kmečke igre. Ekipe posavskih TD so se pomerile v žaganju drv, zbijanju kozla, metu kamna, metanju obroča, izdelavi in peki zavitka in v vasovanju. Sledila je veselica ob zvokih ansambla Brodniki.
L. MURN
KRŠKO - Vsaka razstava je svojevrsten dogodek, še toliko bolj pa, če se na njej domači umetnik predstavi prvič. V Galeriji Krško je Območna izpostava Krško Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v četrtek, 12. avgusta, priredila otvoritev razstave slik Iztoka Schwaba (umetniško ime Don), rojenega v Brežicah, ki pa zdaj po večletnem bivanju v tujini (London, Amsterdam) živi in ustvarja v Ljubljani. Kljub več razstavam doma in v tujini se umetnik, ki spada v mlajšo srednjo generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev, v Posavju samostojno še ni predstavil. V Galeriji Krško je do 5. septembra postavil na ogled 11 slik.
Razstava se da vsebinsko razdeliti v dva dela: v portrete in upodobitve s fantazijsko-mitološkimi vsebinami ter v slike s historično-mitološkimi vsebinami. Kot je na otvoritvi razstave o Schwabovem slikarstvu povedala kustosinja Katja Ceglar, ga lahko umestimo v tradicijo romantičnega slikarstva, simbolizma in magičnega realizma. Z uporabo zemeljskih barvnih tonov, kijih komponira v specifičnem koloritu, slikar dosega
POSAVCI V AVSTRIJI LOVILI LISICO
KRŠKO - Na mednarodnem srečanju radioamaterjev - radiogono-metristov so se Lova na lisico v Weinebnu v Avstriji udeležili tudi tekmovalci radioklubov Krško in Amater iz Sevnice. Med članicami je Cvetka Mavsar zmagala, med pionirji pa je bil prav tako najboljši Rok Kerin, Klemen Glas je bil tretji in Jaka Bernardič (vsi Krško) četrti. Med člani je bil Miha Stibrič (Amater Sevnica) tretji.
ODMEVI ŠUMENJA
BRESTANICA - Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško vabi danes, v četrtek, 19. avgusta, ob 20. uri na otvoritev fotografske razstave Odmevi šumenja Joseja Voglarja iz Vezenuele, ki bo na gradu Rajhen-burg. Otvoritev bodo popestrili s kratkim predavanjem o Venezueli.
“CIVILNIK" V DOMU - Vojak v beli halji Gregor Nose in Ljudmila Drnovšek (na vozičku) sta se že tako navezala drug na drugega, da bo gotovo tudi Gregor, podobno kot njegovi predhodniki, rad prihajal na obisk oskrbovancem krškega doma starejših občanov, s katerimi je stkal globoke, človeške vezi. (Foto: P. P.)
Ne mara nasilja in orožja
V krškem domu starejših občanov imajo koncesijo za civilno služenje vojaščine - Gregor Nose bi menjal poklic
KRŠKO - Dom starejših občanov Krško deluje kot javni zavod. Leta 1997 si je pridobil koncesijo ministrstva za notranje zadeve za civilno služenje kadrovskega roka oz. vojaščine. Dom ima sicer med 78 zaposlenimi dovolj strokovno podkovanega osebja, ki mu vodstvo omogoča tudi nenehno izpopolnjevanje oz. izobraževanje. Doslej je tako odslužilo vojake 13 fantov, trenutno pa je takih “civilnikov” v domu še 5. Pomagajo pri varovanju objekta, pri negi in oblačenju oskrbovancev... “To so čustveni fantje, ki so že dozorele osebnosti. Prihajajo iz cele Slovenije. Nanje se lahko zanesemo kot na svoje ljudi, kajti dela se lotevajo odgovorno,” pravi direktorica doma Jožica Mikulanc.
21-letni izučeni pek Gregor Nose iz Malega Gabra - prej je
eno leto že delal v trebanjski pekarni - pravi, da je zelo zadovoljen z delom in da se v tem okolju odlično počuti. “Vsi so zelo prijazni, ustrežljivi, zato je v takem okolju res prijetno delati Škoda, da prej nisem poznal tega dela. Kar malo se kesam, ker se nisem po osnovni šoli izobraževal za poklic bolničarja ali medicinskega tehnika. Razmišljam, da bi si z dodatnim izobraževanjem pridobil možnost, da bi tovrstno delo za ljudi postala moja redna služba. Ne maram nasilja in orožja, zato sem tudi zaprosil za civilno služenje vojske. Na roke so mi šli na trebanjski izpostavi za obrambo. Tak način služenja domovini se mi zdi bolj smiseln in koristen,” pripoveduje Gregor.
P. P.
NA OTVORITVI - Na otvoritvi slikarske razstave Dona Schwaba (v sredini) sta spregovorili vodja Območne izpostave sklada Tatjana Avsec (levo) ter kustosinja Katja Ceglar (desno). (Foto: L. M.)
POTA
ST/?
“Romi ne smemo živeti pošteno?”
Ignacij Hrovatič, upokojeni Rom iz Stranske vasi, noče, da mu novomeška občina vzame njivo, ki jo ima v najemu 30 let - “Nihče mu je noče vzeti, lahko jo le odkupi!”
STRANSKA VAS - 57-letni Rom Ignacij Hrovatič ob cesti na Ruperčvrh živi od začetka petdesetih let, ko je njegov oče tu kupil parcelo nekdanje graščinske zemlje in postavil barako. Čez nekaj let je tam zrasla nova hiša, Ignacij pa sije ustvaril družino z osmimi otroki - sinovi si zraven že zidajo svoje domove. Kot pravi sam, vseskozi živi pošteno in si je vse pridobil s trdim delom: 32 let je delal v novomeškem iemveju in je zdaj upokojen. Trideset let pa ima v najemu tudi parcelo, ki jo obdeluje, in ravno zaradi nje ima menda zdaj vse večje težave.
dežurni poročajo
NAŠLI TATU - R. B. iz Brežic je osumljen, daje iz trgovine Musič Box odtujil avtoradio, vreden okrog 100 tisoč tolarjev. Policisti so ga takoj odkrili in prijeli ter pri njem našli pogrešani radio. Zoper R. B. so podali kazensko ovadbo.
VLOM V VIKEND - V noči na 10. avgust je neznanec v naselju Hrast pri Jugorju vlomil v vikend, last A.A. iz Novega mesta in odnesel nekaj hrane in dva kartona pločevink piva. Očitno je bil lačen in žejen.
RAD TELEFONIRA - Neznan storilec je v soboto čez dan iz trgovine Kovinotehna iz Intermarketa v Brežicah iz vitrin meni nič tebi nič odnesel tri mobilne telefonske aparate in povzročil za okrog 200 tisoč tolarjev škode
NA UDARU ZASTAVA YUGO -V noči na 12. avgust so neznanci vlomili v osebni avto pred tovarno papirja v Krškem in odnesli dva zvočnika. Skoda znaša okrog 9 tisoč tolarjev. Prav tako je bilo to noč vlomljeno v avtomobil na Cesti 4. julija, kjer je neznanec odnesel dva zvočnika, vredna okrog 20 tisoč tolaijev. V Brestanici je neznanec z vlomom v avto lastnika oškodoval za okrog 50 tisoč tolarjev, saj mu je odnesel avtoradio in par zvočnikov. Vsa vlomljena vozila so bila znamke Zastava Yugo.
STRELJANJE - 10, avgusta je neznanec streljal v osebni avto znamke Golf JGLD, ki je bil parkiran na kraju Brezje. Neznanec je avtovzadel s tremi streli v voznikova vrata. Škoda znaša 20 tisoč tolarjev.-
POSEKAL SMREKICE - Krčan je 12. avgusta prijavil, da mu je neznanec na vrtu posekal sedem smrekic, visokih okrog tri metre. Za neznancem še poizvedujejo.
KAR 3,24 G/KG
METLIKA - 14. avgusta zvečer so na mejnem prehodu policisti z alkotestom preizkusili 44-letnega hrvaškega državljana B. G. in ugotovili, da ima v izdihanem zraku kar 3,24 g/kg alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje.
“Gre za 34 arov veliko njivo v bližini moje hiše, ki jo je v najemu imel še moj oče. Na njivi si vsa leta pridelujem najnujnejše - krompir, solato, zelenjavo, da lažje preživljam svojo družino. Najprej smo jo imeli v najemu od KIT Kmetijske zadruge Krka Novo mesto. Tudi z denacionalizacijskim upravičen-cevm, ki je prejel vrnjeno podržavljeno premoženje, sem se dogovoril o podaljšanju najemne pogodbe, za letos sem mu plačal 85 nemških mark. Toda novomeška občina mi jo želi vzeti in hoče, da jim jo plačam. Tu zraven bo delala tudi neko pot,” je povedal Hrovatič, kije nasvete iskal že na Državnem tožilstvu RS. Njihov odgovor se je glasil, da lahko zadevo urejajo le v sodelovanju z lastnikom zemlje. Ignacij ne razume, zakaj mu občina nagaja, saj spada med redke Rome, ki živijo pošteno. “Nikomur ne delam škodo, se ne prepiram in ne kradem. Vsi otroci so pismeni, omogočil
Kazensko ovadena direktor in delavec
KRŠKO - A. B. iz Brestanice je osumljen, da je v letih 1997/98 kot direktor podjetja Atoline Krško, ■'d.o.o., storil več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po 1. odst. 244 člena in ponareditev ali uničenja poslovnih listin po 1. odst. 240 člena KZ. Osumljeni je odobraval plačevanje računov, ki so bili sicer naslovljeni na podjetje Avtoline Krško, dejanski porabniki storitev oz. blaga, plačanega po izdanih računih, pa so bili osumljeni A. B., športna trgovina Delfin oz. Košarkaški klub Krško, ki so pridobili tudi protipravno premoženjsko korist v višini najmanj dveh milijonov in pol, za kolikor je bilo oškodovano podjetje.
Osumljenemu A. B. je pri storitvi kaznivega dejanja zloraba položaja ali pravic nudil pomoč B. S., zaposlen v prodajalni podjetja, ki je poleg tega osumljen storitve kaznivega dejanja poneverbe in ponareditev ali uničenja poslovnih listin. Podjetje je oškodoval za preko 118 tisoč tolarjev, za kolikor si je pridobil protipravno premoženjsko korist. Zoper oba je podana kazenska ovadba.
Kdo nagaja mladim kopalcem?
Neznanci so razdejali kopališče v Ključu na Temenici, ki si ga je mirnopeška mladina uredila sama
MIRNA PEČ - Kot skorajda vsaka reka je tudi Temenica nekoč imela veliko mest, kjer so si mladi lahko uredili kotiček za kopanje, zdaj pa jih je vse manj. Med nezapušenimi ostaja t. i. Ključ za mirnopeško čistilno napravo, ki si ga je tamkajšnja mladina zadnje čase lepo uredila. Tu so tako osnovnošolci kot srednješolci preživljali počitniške dni, saj si kopanja v morju in bazenih ne morejo privoščiti vsak dan, osvežitev pa v vročih dneh še kako prija.
Okrog sedem srednješolcev se je že lani zavzelo, da bi se kopali na lepšem, bolj urejenem prosto-
A
RAZOČARAM M 1^4 Dl - Dva od mimopeških mladincev kažeta na razdejanje, ki so jim ga na kopališču na Temenici povzročili neznanci. (Foto: L. M.)
sem jim šolanje. V hiši nas živi deset, sinovi delajo svoja stanovanja. Vse pa kaže, da oblast ni zadovoljna, če Rom živi pošteno.”
še pet parcel. Njiva bo ostala zeleni pas in tudi cesta kot krajša pot do zgornjih naselij ne bo vplivala na to. Hrovatiču smo le ponudili, da bi njivo lahko odkupil od graščaka. Rifel je še povedal, da bo v kratkem na teren odšla posebna ekipa, ki bo tudi ostalim Romom v tem naselju ponudila v odkup graščakovo zemljo.
L. MURN
NA “SPORNI" NJIVI - Nace je pokazal, kaj vse so letos pridelali na njivi, ki jo imajo v najemu že trideset let. Želijo jo obdelovati še naprej. (Foto: L. M.)
Miran Rifel, ki je na novomeški občini poverjen za gradnjo romskih naselij, je pojasnil, da Hrovatiču nihče noče vzeti zemlje. “Občinski svet je sprejel ureditveni načrt romskega naselja Ruperčvrh, v katerem je predvidenih
po dolenjski deželi
• PRIPRAVE NA ZIMO -Res, da je še poletje, pa vendarle se najbolj pridni že pripravljajo na zimo, seveda s kurjavo. A. L. iz Črnomlja je v začetku tega meseca v gozdu v kraju Vimol v bližini Semiča posekal bukova debla ter les zvlekel do gozdne poti. Kasneje ga je nameraval seveda do doma, toda kaj koga je prehitel neznanec, ki je v času od 9. do 13. avgusta les odpeljal. A. L. je oškodovan za okrog 45 tisoč tolarjev pa še za zimo se bo moral znova pripravljati.
• JEZEN NA PSA - Občan iz okolice Brežic je v četrtek zvečer prestrašen poklical policiste, da je nekdo z zračno puško streljal na njegovega psa in ga poškodoval. Policisti so prišli in ugotovili, da je bil to sosed, ki je bil jezen na psa, ki celo noč cvili in laja, on pa bi rad mimo spal. Predlagali so ga sodniku za prekrške. Malo verjetno pa je, da ima zdaj mirnejši spanec.
Odkrili deset ilegalcev
Prijeli tudi štiri Posavce, ki so osumljeni prevoza tujcev proti Ljubljani - V dveh tednih kar 50
ljeni, ki so si vozila za prevoze občasno sposojali tudi pri rent a caru, so od začetka avgusta pa do prijetja ilegalno v Slovenijo pripeljali 50 tujcev, od tega so jih na območju Ljubljane prijeli 11, na območju Krškega pa 10. Tujce so potem predali naslednjim voznikom. Kriminalisti so ugotovili, daje nekaj prevozov domnevno opravil tudi M. Š. iz okolice Brežic, sicer pa je kot organizator osumljen eden od voznikov K. K. Osumljeni Slovenci so bili pridržani in
pripeljani k preiskovalnemu
sodniku Okrožnega sodišča v Krškem, po zaslišanju pa spuščeni domov. PU Krško je zoper nje podala več kazenskih ovadb, tako da bo dokončni epilog znan po postopku na sodišču. Tujci pa so bili pripeljani k sodniku za prekrške, kasneje v prehodni dom za tujce.
KRŠKO - Delavci Policijske uprave Krško so bili prejšnji teden pri iskanju ilegalcev zelo uspešni. V petek, 13. avgusta, je patrulja krške policijske postaje v zgodnjih urah na hitri cesti HI ustavila osebni avtomobil z osmimi državljani Bangladeša in Pakistana, zraven pa še P. V. in K. K. iz Brežic. Po naročilu krških policistov pa je novomeška policijska patrulja kasneje ustavila še pred njimi vozeče sumljivo vozilo, v katerem so prijeli še dva tuja državljana. Voznika in sopotnika, R. S. in C. N. iz Krškega, so našli tri dni kasneje.
Nihče od tujcev ni imel ustreznih dokumentov za prestop državne meje, tako da so jo prestopili ilegalno s pomočjo osumljenih, ki so tujce za plačilo
- za vsakega 100 nemških mark
- peljali proti Ljubljani. Osum-
PONAREJENA
BANKOVCA
NOVO MESTO, ČRNOMELJ - 9. avgusta nekaj po 13. uri je prišel neznanec v menjalnico Publicum fin, d.o.o., Ljubljana, Enota Novo mesto, na Glavnem trgu in v menjalnico Trade-Tour na Novem trgu ter v obeh vnovčil po sto tisoč italijanskih lir. Takoj ko je odšel, sta v menjalnicah delavki ugotovili, da gre za ponarejen bankovec. Policisti so oba bankovca zasegli, neznanca pa še iščejo. 13. avgusta pa je neznanec na Agenciji za plačnih promet, nadziranje in informiranje v Črnomlju plačal račune s ponarejenim bankovcem za deset tisoč tolarjev s serijsko številko AA 8875713.
ZNESEL SE JE ŠE NAD POLICISTOM
BREŽICE - V noči na torek so iz vasi okrog Brežic obvesti i policijo, da S. D. krši javni red in mir ter razgraja. S. D. je natnrec prišel pred hišo svoje bivše žene. se znesel nad rožami in policam1; bivšega tasta je žalil in nanj kričal. Na avtomobilu bivše žen je predrl vse štiri gume. Po Pjj* hodu policijske patrulje je S. ■ hotel pobegniti, nakar se J spravil še nad policista, ki ga J ujel in zadržal. Policista s kršitelja obvladala in vklenila-obisku bolnišnice je S. D- Pre nočil na policijski postaji, srec pa se bo tudi s sodnikom z prekrške in sodiščem.
VARNA HIŠA VEC KOT NUJNA
Ko namesto ljubezni v družini zavlada pekel
Pretresljive zgodbe žensk, ki so z otroki kot žrtve nasilja zbežale od doma in so našle zatočišče v novomeški Varni b*81 - Hiša polna, prostor le še za krizne primere - Pomoč dobrih ljudi nujna - Načrti - Premalo posluha s strani obcin^.
NOVO MESTO - Življenje vsakogar zaznamuje s prijetnimi, pa tudi težkimi dogodki in situacijami, pa vendarle je pri nekaterih teh slednjih več. Žrtve družinskega nasilja, med katerimi so najpogosteje matere z otroki, spadajo mednje. V njihovem domuje namesto ljubezni s pomočjo alkohola in nasilja zavladal pekel, in da bi si ustvarile človeka vredno življenje, nekatere sčasoma le zapustijo svoje nasilne partnerje.
ru, in lotili so se dela. Kot sta povedala dva izmed njih, Aleš Plaveč in Marko Fluher, so v bližnji Kmetijski zadrugi dobili lesene palete in z njimi naredili manjši pomol za sončenje, splav na sodih, petmetrski stolp, s katerega so veselo skakali v vodo, z betonskimi stopnicami so uredili dostop do Temenice itd. ‘^Postavili smo tudi jez, da se voda čisti in ni toliko alg, ki so ga veseli tudi ribiči, skratka, kar zagnani smo bili, saj tu preživljamo prijetne počitniške dni. Marsikaj smo še imeli v načrtu, zdaj pa ne vemo, ali naj se še česa lotimo ali ne,” je povedal Aleš Plaveč. Ko so namreč prejšnji torek zjutraj prišli v svoj kotiček, jih je pričakalo pravo razdejanje: porušen skakalni stolp, nažagane punte, uničen pomol, les je plaval po vodi. “Ne vemo, kdo hi nam lahko tako nagajal, koga moti, da se tukaj kopamo in zabavamo,” žalostno ugibata mlada dva, ki pravita, da jim je nekdo že vdrl tudi v mladinsko sobo v Mirni Peči in jim celo ukradel nekaj denarja.
O dogodku na Temenici so mladi obvestili novomeške policiste. Bližnji sosed je povedal, da je tisto noč videl, da je tam okrog vozil neki avto brez luči, ki mu je bil sumljiv, to pa je o nepridipravih, ki mladim očitno ne pustijo veselja, tudi edina vest.
L. M.
Toda kam? Ena izmed začasnih rešitev je t. i. Varna hiša, ki že dobra dva meseca deluje tudi v okolici Novega mesta, predvsem po zaslugi prizadevanj leto dni in pol starega društva Življenje brez nasilja. Kot je povedala njegova predsednica Olga Dernovšček, je hiša že polna - junija ob otvoritvi sta se vanjo zatekli dve mamici s šestimi otroci, zdaj pa jih je pet z osmimi otroki - povpraševanje je veliko in prostor bi se našel le še za krizne primere. Varna hiša jim namreč pomeni oazo varnosti.
“K njemu ne grem nikoli
več!”
Tako pravi ena od mladih mamic s tremi otroki, starimi deset, sedem in štiri leta. “Doživela sem veliko hudega. Kmalu po poroki meje mož začel pretepati, kasneje tudi otroke. To je naredila pijača. Večkrat sem noč preživela zunaj, dvakrat sem odšla z doma, pa sem se spet vrnila. Kljub obljubam ni bilo bolje. Ne le jaz, tudi otroci so se ga zelo bali, ob sedmih zvečer so morali biti že v postelji, niso se smeli igrati ipd. Usodni večer meje lovil z nožem. Policija je imela pri nas vedno opravke, toda nič niso mogli narediti.
Rešitev sem iskala preko socialne delavke in jo našla v varni hiši. Nisem bila v službi, tako da sem od doma odšla s tremi otroki in tisoč petsto tolarji. Tu se počutimo varne. Najbolj sem vesela, da so otroci postali bolj sproščeni, nihče pa ne pogreša ne očeta ne doma. Vložila sem tožbo za ločitev zakona, ker se k njemu ne bom vrnila nikoli več. Poiskala si bom službo in nekako bomo že živeli človeka vredno življenje.”
“Vračam se zaradi otrok”
Mnoge ženske, žrtve družinskega nasilja, ne morejo spregovoriti o svojih travmah, kar je razumljivo. Ena izmed njih, ki je v Varno hišo prišla sama - oba otroka, stara tri-
najst in deset let, sta za zdaj pri možu doma - pa je le zaupala svojo žalostno usodo. “Poročena sva trinajst let, pretepati pa me je začel takoj po rojstvu prvega otroka. Silil meje tudi, naj tepem otroka, in ker tega nisem storila, je mene še bolj. Bila sem polna modric, nikamor si nisem upala, le v službo sem hodila. Sodelavci so to opazili in mi neverjetno veliko pomagali ter stali ob strani. Grozil mi je s sekiro, za mano je vrgel železno kladivo, pa sem ušla. Pretepal je tudi otroke, za katera ni čisto nič skrbel, čeprav je v službi. Moja plača je morala biti za vse. Včasih sem si od koga kaj sposodila. Otrokom sem morala naskrivaj kupiti kakšno čokolado, sicer pa smo bili mnogokrat tudi lačni.
Zanimivo je, da ni alkoholik, ampak je po naravi tako grob. Bojijo se ga tudi vsi sosedje, s katerimi se prepira in z mnogimi tožari na sodišču. Večkrat sem prespala pri kakšni prijateljici ali zunaj, domov sem se vračala le zaradi otrok. Zdaj je mož miren in pravi, da bo v redu. Naj verjamem? Vsake nekaj dni hodim na obisk, da jim napečem kruh, operem, skuham kaj zanaprej, ali se bom za stalno vrnila domov, pa še ne vem. Otroka me pogrešata, jaz tudi njiju. Upam, da mi bo s pomočjo socialne službe uspelo dobiti v najem stanovanje, kjer bi živeli sami. Zdaj pa sem hvaležna, da sem lahko v Varni hiši.”
“Mami, če ne greš ti, grem sama!”
Nasilje pa je lahko tudi psihično, ne le fizično, kar ni nič manj boleče. Takšno izkušnjo nam je zaupala ena izmed trpinčenih žensk, ki ji je 14-letna hči dejala, da če ne bo odšla od doma ona, sc bo za ta korak odločila sama. Tlidi njej je bilo dovolj neprestanega vpitja, zmerjanja in psovanja očeta alkoholika. “Štirikrat sc je lotil zdravljenja na Vojniku, vedno sem hodila z njim in mu skušala pomagati, toda uspeha ni. Sicer ni nikoli udaril ne mene nc hčejke,
toda na dolgi rok se v vpitju in nevzdržnem maltretiranju ne da živeti. Nisva se več mogli naspati, nespočit človek pa ne more normalno delati. Hčerin učni uspeh seje poslabšal, ni hodila k pouku, imela je glavobole. Nekajkrat sva se odselili in se tudi vrnili. Zdaj gre zares, kajti na prazne obljube ne greva več. Sreča je, da obstaja takšna hiša, kjer lahko človek v miru razmisli o svoji situaciji in rešitvi. Upam, da nama bo s kolegico s podobno izkušnjo uspelo čimprej priti do svoje Riške.”
Dobrodošla kakršnakoli pomoč
Predsednica društva Življenje brez nasilja Olga Drnovšček je povedala, da nobene od sprejetih
diti še štiri sobe s kopalnico, vg pisarno, nujno bi bila p011®,/1,:§0 ralnica. Želijo si tudi vrt. » smo zadovoljni, čeprav bi za o vo potrebovali še mnogo de« L Najemnina je visoka, tisoč mark mesečno, tu so še s tekočega vzdrževanja in hr‘jn ’ jja je za mamice s skromnimi do problem. Mnoge nimajo zaP°* rav od doma so odšle brez vsega, cep
so vrsto let s partnerjem , 0. Zato je vsakršna pomoč ao ^
lagal* oč dobff
došla,” pravi Drnovščkova in^__
• Ženske v Varni hiši ”aPr .. p0-Ijudi dobre volje za kakršno ^ moč, da podarijo delček sre J* ^ e|)# en sproščen otroški nasmeh. mirno noč v topli postelji ^ hiše, kjer ni gorja, pretepanj rahljanja in zaničevanja. ,.r0
društva je 068/326-895,	’ u|c
računa pa 52100-678-861 100 za Varno hišo.______________-•j'
že dospelo zahvaljuje vse!?’Jfasir vsem pa Rdečemu križu m h' j,uje-Z jesenjo in zimo najbolj p° vSe jo posteljnino, predvsem o Aa^jla. stvari v gospodinjstvu, o kakšen radio in televizijo- 0,rC)d Ker so trpinčene ženske i .^Jgtvu problem celotne družbe, so v znjh pričakovali večjo podporo u je|0, institucij. Z ministrstva • vaf-družino in socialne zadeve s -jjj0n no hišo za dva meseca preje z 0J-tolarjev, nezadovoljni pa -
Na
zivom novomeške občine. nCga vloge nismo prejeli še m aijst° odgovora. Julija so narn_[1.iar,ctjndva'
Ja
Olga Drnovšček, predsednica društva Življenje brez nasilja.
žensk v Varno hišo po letu dni ali treh mesecih (stalna ali krizna namestitev) ne morejo poslati domov, razen če sama to želi. “Odločitev ženske je njena in mi stojimo za njo, tudi če se izkaže, da je napačna. Vsaka, ki odhaja od nas, ve, da ima tukaj vedno zatočišče.”
V Varni hiši v Novem mestu, ki so jo v najem dobili od zasebnika in za katero želijo, da ostane v tajnosti, imajo matere z otroki na voljo štiri sobe, dnevni prostor, kuhinjo in sanitarije. Na podstrešju bi sc dalo ure-
DIH. JUlljcl	nptjl
tisoč, v začetku avgusta pa P^ (0 naredili, bi pričakovali vsaj eh
jset tisoč tolarjev. Glede velik° i čas ali v ” j c razt
■ tem kratkem času r n
z°č»r1r
dopisa s pojasnilom, Drnovščkova. Novomeški Anton Starc je Pove /J, |ci je V
gotovo podpira Varno hi ’ jja vseh pogledih velik Pr.°1:0usta1' kolegiju so se že pogovarja .jran' jenem mesečnem načinu n ' oVor?'
ja, vendar za zdaj še brez	ja	je
“Treba pa je vedeti tudi n zadeva še zelo mlada |n ._ejnO J"
tudi društva, ki v občini usp '^aj1' lujejo že trideset let, Pa n Za#*, svojih prostorov,” je PpJaS naj. ,, ni dogovor je predvi1, varh* 8 država, občina in sama . (ey. prispevali vsak tretjino sr jjjjge
inniHUBtilČ 'LižL TOGOT«;
irVuO90
Nogometaši novomeškega Elana so nove sezono začeli s pokalno in prvenstveno zmago  ^Pretežno domače moštvo je močnejše od lanskega - Nekaterim kmalu poide sapa
g O MESTO - Po lepi zmagi v šestnajstini pokala nad šmartenskim stv 6C so novomeški nogometaši tudi z lepo zmago v prvem kolu prven-alo Zagorjem v drugi ligi potrdili napovedi, da so letos pod Portov-še -Z.	' ^°bro moštvo, trener Branko Slakonja pa bo moral del moštva
m ,,*raf poslati v potrovalsko hosto, saj marsikomu izmed igralcev še njka tekaške vzdržljivosti.
Prv	e*-iska tekma prvega kola	obrambi, ki so jo po knapovsko
niti d Sv,Va V ^ru§* državni ligi se ni bojeviti in vztrajni Zagorjani nare-le j, ~°r° začela, ko so fantje v ze- kovali v nadaljevanju srečanja, so se sai '	že visoko dvignili roke, Novomeščani hitro spet veselili, ko
Sevef ?ovratn‘k v moštvu Matjaž	jev 18. minuti nekdanji član propa-
F	r ze matiral vratarja Zagorja	dlega ljubljanskega Slovana Primož
ca Haceta. Kljub trdi igri v	Jeršin najprej preigral celotno ob-
rambo in z ukano spravil na tla še gostujočega vratarja ter nazadnje hladnokrvno poslal žogo v nebranjeno mrežo.
Kljub hitremu vodstvu Elana z 2:0 se gostje niso predali, ampak so še naprej vztrajno pritiskali na vrata domačega vratarja Andreja Kračmana, ki je moral nekajkrat prav resno posredovati, da mu ni bilo treba po žogo v mrežo, saj je bila novomeška obramba vse redkejša, ker se kar precej zadihanih igralcev iz napada ni bilo več sposobnih pravočasno vrniti v obrambo. Prizadevanja gostov so obrodila sadove v drugem polčasu, ko je na igrišče stopil Andjelko Petrušič in le nekaj minut po vstopu v igro prvič ugnal Kračmana. Da ne bi bilo srečanje preveč napeto, je po najlepši akciji na tekmi z natančnim strelom poskrbel kapetan domačih Gorazd Plevnik v 77. minuti. Petrušič je tik pred koncem srečanja vodstvo domačih zmanjšal na 3:2, kaj več pa Zagorjanom ni uspelo. V nedeljo, 22. avgusta, bo Elan v drugem kolu igral v gosteh z Ivančno Gorico.
I. V.
/ne<i ri VSE - Takole je Primož Jeršin (z žogo) v 18. minuti srečanja Sostu' ?.nom ,n Zagorjem najprej preigral obrambo in potem, ko je 0to°C/ vratar%e Ežal na tleh (levo), hladnokrvno zadel nebranjeno mrežo.
(Fc
jffiBRO JUTRO. SLOVENIJA
^dolenjski list
Izbiramo “naj” slovensko kopališče
krajincUiS,!0xVenski akcii' več P°'
lokal -u casoP'sov in številnih “Dok rad>jskih postaj v oddaji
vodiio°JUtro’ sloven‘ia”. ki j«
Seba • ranci Potočnik, Lidija DU|“nc 'n. Iztok Pcrozzi, skupaj z bbjr nlskmi listom že vse poletje šče AK°.“nai”slovenskokopali-je turi, a’se Pofas> izteka, se
Uveli- Pri naš'h bralcih dobro več »i a’ saivsak te(Jcn dobimo vsa ® asPVnic. Glasujete lahko za koDapiflena naravna in umetna kra j jlsca na Dolenjskem, v Beli tlbniu.1’ ^osavjn in kočevsko-ko/;i Pem koncu. Glasujete lah-pa t(J ?Pališča ob potokih, rekah okvjr 1 Za bazenska kopališča v dravilise, ki jih na našem U ne manjka. Pogoj je le, da
“Ni (*,asovnica
N^J SLOVENSKO KOPALIŠČE”
sujem za kopališče ..
je kopališče uradno urejeno in oskrbovano, divja kopališča ne pridejo v poštev. Kriteriji, po katerih ocenjujete kopališče, so urejenost, čistoča, skrb za varnost in prvo pomoč, pestrost ponudbe, cene, prijaznost kopališkega osebja in splošen vtis.
Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto, vsak teden najkasneje do ponedeljka. Izmed glasovalcev izžrebamo tri, ki dobijo paket z izdelki Kolinske. Nagrajenci tega tedna so: Barbara Skoda, Pečje 6a, 8290 Sevnica; Petra Bukovec, We-strova 28, 8000 Novo mesto, in Janez Tratnik, Livold 4, 1330 Kočevje.
ln Priinuk:
Kolinska
Vojaško srebro je lep obet za Sevillo
Cilj bolje od 16. mesta
NOVO MESTO - Podporočnik Igor Primc je na 2. svetovnih vojaških igrah osvojil srebrno medaljo v metu diska, bi bilo po vojaško kratko sporočilo o novem uspehu najboljšega novomeškega atleta. Slovenski rekorder, prvak in reprezentant v metu diska je tako kot več naših vrhunskih športnikov zaposlen na Ministrstvu za obrambo, s čimer slovenska vojska v bistvu pomaga reševati njihov socialni status. Seveda so ti športniki dolžni slovensko vojsko zastopati na mednarodnih vojaških tekmovanjih, kar je naša vojaška državna reprezentanca na 2. svetovnih vojaških igrah v Zagrebu tudi storila. Med številne nosilce medalj pa seje vpisal tudi Igor Primc, ki je na igrah nastopil v ponedeljek in z metom, dolgim 61,67 m, dosegel enega svojih najboljših izidov na velikih tekmovanjih. Zmagal jc Nemec Seelig, ki je disk vrgel 63,54 m daleč.
Drugo mesto in izpolnjen eden izmed njegovih najpomembnejših letošnjih ciljev pa je dober obet pred svetovnim atletskim prvenstvom v Sevilli v Španiji, kjer bi se najbolj izkušeni slovenski atletski reprezentant rad uvrstil vsaj med 16 najboljših, s čimer bi izboljšal lansko uvrstitev na evropskem prvenstvu.
LOKOSTRELCI
VABIJO
NOVO MESTO - Lokostrelski klub Novo mesto vabi vse, ki si želfjo streljati z lokom, da se se jim pridružijo. Včlanijo se lahko vsi, ki so dopolnili 10 let. Rok prijav je 15. september. Prijave naj vsebujejo kratek življenjepis, pošljite jih na naslov: Lokostrelski klub Novo mesto, p. p. 314, 8001 Novo mesto. Vsa dodatna pojasnila dobite po telefonu (041) 758 975.
BREGE - Krška kasaška steza, ki sojo v opuščeni gramoznici pri Bregah zgradili po vzoru hipodroma v Stožicah, velja za eno izmed treh najhitrejših v Sloveniji, kar so dokazali tudi izidi nedeljske dirke, ko je le redkokateri zmagovalec dosegel kilometrski čas nad 1:20. Žal pa domače steze tokrat niso najbolje izkoristili tekmovalci konjeniškega kluba Posavje Krško.
Med domačimi kasači seje še najvišje povzpela 4-letna rjava kobila Špice Girl, last Milana Žana, ki jo je tokrat Gregor Mars pripeljal na drugo mesto v drugi dirki. Šentjer-nejčani sojo odnesli še slabše, saj sta se najvišje uvrstila Miro Kovačič s Fuci Fucem in Vojo Maletič z Buke-falosom, ki sta se morala zadovoljiti s četrtim mestom. Dirko za nagrado Mobitela, ki naj bi bila vrhunec sporeda krške prireditve, je dobil Lojze Gorjanc z Jasonom B in tako zmagi na derbiju z Leifom B pred tednom v Ljutomeru dodal še en uspeh. Sicer pa je bila po pričakovanju najhitrejša osma dirka, kjer so kar trije kasači tekli pod minuto in 17 sekund. Razveseljuje, daje še lani precej prazna tribuna krškega hipodroma letos precej bolj polna, tokrat pa si je dirko ogledalo blizu dva tisoč gledalcev, kar je vsekakor najlepše plačilo prizadevnim in vztrajnim organizatorjem iz konjeniškega kluba Posavje, ki so letos ob kasaški progi uredili tudi stezo za galopske dirke.
Zmagovalci ter izidi krških in šentjernejskih kasačev - L dirka, dveletniki: 1. West Side Story (Ora-
žem, Ljubljana) 1:19,5... 7. Pina (Novak, Šentjernej) 1:25,7; 2. dirka, zaslužek do 100.000 tolarjev: 1. Cher du Gazeau GH (Gorjanc, Brdo) 1:20,9, 2. Špice Girl (Gregor Mars, Krško) 1:22,7... 6. Penta Lo-bell (B. Antončič, Šentjernej) 1:24,1, 7. Prima Lobell (L Humek, Šentjerhej) 1:24,2; 3. dirka, do 250.000: 1. Vili Lobell (Bedekovič, Slov. Gorice) 1:19,6... 9. dr. B. Ros-^i (Tomše, Krško) 1:21,8; 4. dirka,
do 400.000: 1. Bonney M (Lovrenčič, Maribor) 1:19,0... 4. Fuci Fuc (Kovačič, Krško) 1:20,5... 10. Fao Lobell (Humek, Šentjernej) 1:23,5; 5. dirka, do 600.000: 1. Honey Goal (Makoter, Ljutomer) 1:19,4... 5. Safir II (Bernardič, Krško) 1:20,4; 6. dirka, nagrada Mobitela za 5 do 14-letne kasače na 2100 m: 1. Jason B (Gorjanc, Brdo) 1:18,9... 4. Bukefa-los (Maletič) 1:19,1; 7. dirka: 1. Dali (Sagaj, Ljutomer) 1:18,5... 9. Valat (Judež, Šentjernej) 1:19,3,10. Sissi Šara (Maletič, Šentjernej) 1:19,6; 8. dirka: 1. Express Bar (Slavič ml., Ljutomer) 1:16,3... 6. Tassel Tina (Žan, Krško) 1:20,7.
I. V.
I E* KRKNZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
• ZENSKE Z MOŠKIMI, TONE UGNAL SLAVKO - V soboto, 14. avgusta, so v Teniškem centru pripravili rekreativni turnir za posameznike, na katerem v enotni kategoriji nastopajo mo-
ški in ženske, tako da ženskam že pred začetkom priznajo rezultatsko prednost. Tokrat je zmagal Tone Možic, ki je v finalu ugnal Slavko Srebrnjak, tretji pa je bil Marjan Malešič.
Pokal Dolenjca Ljubljančanoma
Ogorčen Analni boj med Ljubljančanoma in domačinoma dobila gosta - Med dekleti najboljši Novomeščanki - Največ ekip med rekreativci - Srečanje veteranov
Lepa in dobro obiskana kasaška dirka v Bregah se je končala brez domačega zmagoslavja -Drugo mesto Špice Girl z Gregorjem Marsom - Šentjernječani dvakrat četrti - Izvrstni časi
Se po jutru nogometni dan pozna?
50.000 tolarjev ostala v Suhi krajini. Trmasta Suhokranjca sta odpravila razliko sedmih točk, za kolikor sta jima bila ušla Ljubljančna, pri izidu 14:14 so se v nedogled vrstile menjave, na koncu pa je bila športna sreča le bolj naklonjena gostoma. Smrke in Pucelj pa sta nagrado
30.000 SIT velikodušno odstopila domačemu odbojkarskemu klubu, ki v podjetniško obubožani Suhi krajini le težko najde radodarne pokrovitelje.
Kot rečeno, sta pokal Dolenjskega lista, za katerega se je potegovalo 18 dvočlanskih ekip registriranih igralcev, dobila Ljubljančana Rop in Časar, druga sta bila Smrke in Pucelj, tretja pa Novomeščana Gregor Žulič in Uroš Babnik. Med 10 ženskimi ekipami sta zmago slavili odbojkarici novomeškega TPV-ja sestri Jana in Katja Vernig, ki sta v finalu ugnali Ano Bojinovič in Ano Mlakar iz Šempetra, tretje mesto pa sta zasedli Bernarda Pirc in Špela Križ. Med 34 rekreativnimi ekipami so pokal Radia Krka osvojili Iztok Kšela, Marjan Novak in Dragutin Balkič (Izdrma), drugi je bil Al Lupo iz Izole, tretja pa mešana kanalsko-novomeška ekipa Igor Velentinčič, Sebastijan Mikša, Julijan Travižan in Matjaž Jerončič. Kot je v navadi, so se srečali tudi veterani Žužemberka. Mokronoga in Novega mesta, medtem ko Tre-banjcev letos ni bilo.
I. V.
Posavci doma ostali praznih rok
LOKOSTRELCI
USPEŠNI
NOVO MESTO - Člani lokostrelskega kluba Novo mesto so v zadnjem času nastopili na več tek-P 9yanj!h. 7. avgusta sta v disciplini TA 900 v Bohinjski Bistrici osvoji-a drugo mesto Tomaž Hodnik s sestavljenim lokom med člani in tej Povž z golim lokom med starejšimi dečki, Bojan Brulc je bil z ukrivljenim lokom med člani tretji, avka Jerman pa je bila med članicami s sestavljenim lokom četrta. °ntaž Hodnik je naslednji dan nastopil na turnirju FITA 900 v Mat-_ah pri Polzeli, kjer je bil med člani četrti. Pred tem se je pet članov klu-a udeležilo lokostrelske šole v Bo-‘nJu, kjer je Drago Peterlin sode-01 mentor mladih tekntoval-ev, Slavka Jerman in Matej Povž a se izpopolnjevala pri svetovno tanem inštruktorju Tonyju Murskem iz ZDA, Edvin Ambrož je Pravil izpit za vaditelja in Martin a Jan za učitelja lokostrelstva.
ODBOJKARSKI RAJ NA LOKI - Kljub dežju, ki je je v petek začetek odbojkarskega vikenda na Loki pod žužemberškim gradom prestavil za dobro uro, je množična prireditev organizatorjem iz žužemberškega odbojkarskega kluba lepo uspela. V nekoliko hladnejšem vremenu pa so brhka dekleta, ki so se borila za pokal Hit casino Otočec, nastopila precej bolj oblečena, kot naj bi bile po modi oblečene odbojkarice na mivki. So ■ si pa številni gledalci namesto golih trebuščkov lahko ogledali vsaj napete in kakovostne boje. (Foto: I. V)
TEK JERNEJEVO
ŠENTJERNEJ - Atletski klub Šentjernej bo v petek, 27. avgusta, ob prazniku občine pripravil tretji Šentjernejski tek. Začetek prireditve bo ob 17. 30 na hipodromu, kjer bo tudi štart in cilj vseh tekov. Organizatorji bodo tekmovalce razdelili na 14 kategorij. Tekači kategorij do 13. leta bodo nastopili na 1000 m, do 15. leta na 2000, mlajši mladinci, članice in veteranke na 2400, starejši mladinci, člani in veterani pa na 4200 m. Kot je že v navadi, bodo pripravili tudi družinsko štafeto 3 X 300 m. Prijave zbirajo do ponedeljka, 23. avgusta, na naslov: Atletski klub Šentjernej, Prvomajska 9,8310 Šentjernej.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
GABRJE - Na tukajšnjem nedeljskem malonogometnem turnirju za prehodni pokal Gabrja, ki ga je organiziral NK Gabrje Tabakum, je med 11 moštvi osvojila 1. mesto ekipa Križe Papež, d.o.o., 2. mesto Veselček in 3. mesto ekipa Ratež. Lani je na takem turnirju v Gabrju dosegla 1. mesto ekipa Gabrje Tabakum.
KASTELEC EDINI
NOVO MESTO - Tenisarja Krke Teniškega centra Otočec Tomaž Kastelec in Tadej Pucelj sta nastopila na mednarodnem mladinskem ITF turnirju v Domžalah. Pucelj je izpadel že v prvem krogu kvalifikacij, Kastelec pa se je kot edini Slovenec po zmagah nad Madžarom Wachom, Makedoncem Grabulo-skim in Avstrijcem Nickom uvrstil na glavni turnir, kjer ga je v prvem kolu s 6:1 in 6:1 premagal Nemec Aleks Jakupovič.
PLANINCI NA VELEBIT IN RAB
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel Servis bo od 5. do 7. septembra pripravilo tridnevni planinsko turistični izlet na Velebit. Na vrh Veliki Alan (1345 m) se bodo podali iz Jablanca, kjer bodo prespali v enem izmed najnižjih planinskih domov na svetu (20 m nad morjem). Tretji dan se bodo na Rabu povzpeli na 408 m visoki vrh Kamenjak. Prijavite se lahko v društveni pisarni na Zwittrovi 1 v Novem mestu (tel. 323 780). Izlet bosta vodila Anton Progar in Marko Rems.
S KOLESI ČEZ KOČEVSKI ROG IN BELO KRAJINO
NGVO MESTO - Kolesarski klub Smole bo v soboto, 28. avgusta, in nedeljo, 29. avgusta, pripravil dvodnevni kolesarki izlet od Novega mesta čez Bazo 20 in Kočevski Rog v Prelesje, kjer bodo udeleženci prespali na seniku pri gostilni Madronič. Naslednji dan pa bi se vrnili domov čez Sinji Vrh in Vinico. Skupno je za 100 km kolesarjenja, ki si ga manj pripravljeni lahko skrajšajo tako, da izlet začnejo na Bazi 20. Dodatna pojasnila dobite in se prijavite po telefonu 341 952 (trgovina Smole).
HITRA KRŠKA STEZA - Krška kasaška steza velja poleg ljutomerske in ljubljanske za najhitrejšo v Sloveniji, kar je potrdila tudi nedeljska dirka. Kljub nekoliko previdnim začetkom kasaštvo na Krškem polju spet pridobiva veljavo, dirka pa v gramoznico pri Bregah privabljajo čedalje več ljubiteljev konjskega športa. (Foto: I. V.)
ŽUŽEMBERK - Ogorčen boj v Finalu, ko so se za pokal Dolenjskega lista v soboto ponoči pomerili Žužemberčana Aleš Smrke in Rok Pucelj ter Ljubljančana Sašo Rop in Jože Časarje bil vrhunec izvrstno pripravljenega turnirja v odbojki na mivki, ki so ga žužemberški odbojkarski delavci že drugo leto zapored pripravili na igriščih na loki ob Krki pod gradom.
Čeprav sta imela Žužemberčana	na mivki bojeval tudi njegov sin,
na svoji strani tako gledalce kot tudi	poskušal ostati čimbolj nepristran-
uradnega napovedovalca Dareta	ski, jima ni uspelo, da bi prehodni
Puclja, ki je, čeprav se je za zmago	pokal Dolenjskega lista in nagrada
POKAL DOLENJSKEGA LISTA LJUBLJANČANOMA - Ljubljančana Sašo Rop in Jože Časar sta zasluženo osvojila pokal Dolenjskega lista, čeprav sta domačina Roka Puclja in Aleša Smrketa v sobotnem nočnem finalu premagala šele po ogorčenem boju in podaljšani igri. (Foto: i. V)
9
^^r(2608), 19. avgusta 1999
DOLENJSKI LIST
Odgovori, in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
“Kje je moja džukela?”
Dol. list št. 32, 12. avgusta
K pisanju so me spodbudili članki v DL in Dnevniku o krutem pobijanju psov v romskih naseljih Dolenjske in Bele krajine.
Takoj naj povem, da sem na strani ustanove, kije to izvedla. Najlažje je seveda govoriti, kako so kratene človekove pravice in da pri ostalih državljanih veterinarji baje niso tako strogi in ne bi tako ukrepali.
Spoštovani novinarji, včasih resnično iščete samo senzacije. Po vsaki zadevi, ki je bolj občutljiva, je potrebno takoj in zraven zapisati opravičilo. Premalo pa se vpraša, kako je ljudem iz socialne službe, ki se vsakodnevno srečujejo z Romi. Dejstvo je namreč, da služba, ki hoče urediti zadeve po normalni poti, naleti pri nekaterih Romih na težave: ti dobesedno potisnejo otroke v središče dogajanja, da je stvar “bolj prepričljiva”. Ravno tako vedo službe povedati, da Romi velikokrat vedo za vse inštitucije v državi, ki jim kaj nudijo, nočejo pa vedeti nič o zakonih in podobnem.
Zanimivo bi bilo prebrati tudi zadevne policijske zapisnike. Ugotovili bi, da znajo Romi odlično zrežirati svoje probleme. Trmarijo v svoji drugačnosti do te mere, da je vse večja razlika med njimi in Romi, ki tudi živijo svoj specifični način življenja, a se zavedajo, da brez poštenega dela ni jela.
Tudi sosedje problematičnih naselij imajo dosti povedati, kakšno življenje je v soseščini. Ugotavljajo, da imajo ti državljani zaradi svojih posebnosti dosti več pravic, kar je včasih že nevzdržno.
Naša družba ogromno daje za Rome, tisti Romi pa, ki ne priznavajo lastnine in zakonov, bi morali to čutiti na kakršenkoli način. Tako bi bila družba bolj pravična do ostalih Romov, ki živijo tudi romsko življenje, a so dobri sosedje in državljani.
Po dolgem času je Helsinški monitor spet dobil vzrok za nekaj besed v javnosti. Do sedaj mu je bil glavni problem v Sloveniji zagotoviti le vračanje oficirjev JLA v našo državo. Tudi v tej zadevi ni bil prepričljiv, saj ponavlja stvari, ki jih sliši od drugih. Take organizacije ne potrebujemo.
Na koncu naj povem, da nas je veliko sprejelo to akcijo veterinarjev kot normalno, ker smo o nekaterih Romih dosti poučeni. Sicer pa je
bolje ukrepati preventivno, kot pa čakati na izbruh bolezni.
VIKA LOZAR Črnomelj
Gasilci terjajo od Strela berdo
DL, št. 32, 12. avgusta
Upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Mirna je na nedavni seji obravnaval izjavo'Marti-na Strela, objavljeno v Dolenjskem listu 12. avgusta v sestavku Gasilci terjajo od Strela berdo. Upravni odbor demantira Strelovo izjavo. Ta berda je namreč last gasilskega društva Mirna, ki je imelo tambu-raški ansambel.
Inštrumenti mirnskih tamburašev sicer res niso bili shranjeni v društvenih prostorih, ker so za shranjevanje instrumentov imeli člani ansambla boljše možnosti doma. Tako sta brata Kramarja, Milan in Tone, člana ansambla, imela doma spravljene inštrumente ansambla. Vendar si jih nista lastila.
Milan, sin pokojnega glasbenika Milana Kramarja, ve, da je oče igral na berdo, ve tudi, da berda ni bila očetova last, ampak last mirnskih tamburašev, ki so igrah pri mirn-skem gasilskem društvu. Milan tudi pove, da si oče ni nikoli lastil omenjenega instrumenta, pač pa gaje le shranjeval. Ob vsem tem upravni odbor mirnskega gasilskega društva meni, da pokojni Kramar ne bi nikoli nikomur izročil berde, ker je pač ni imel za svojo, ampak za last tamburašev, tj. gasilcev z Mirne.
Nad Strelovo izjavo smo zato ogorčeni. Zato javno pozivamo Strela, naj do 31. avgusta 1999 vrne berdo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mirna; izroči naj jo gospodarju društva Karlu Gačniku. Če ne bo storil tega, ga bomo sodno preganjali. To je zadnji opomin mirnskih gasilcev Martinu Strelu.
Upravni in nadzorni odbor PGD Mirna
Poboj romskih psov in človekove pravice
Dol. list št. 32,12. avgusta
V Dolenjskem listu 12.8.1999 je bil na 1. strani objavljen članek o akciji zoper romske pse v okviru Dolenjske in Bele krajine.
Naša Zveza lovskih družin o tej akciji ni bila obveščena, niti ni nobe-• na lovska družina iz tega področja sodelovala v njej.
Sleherna lovska organizacija je letos sprejela kodeks, ki so ga podpisali vsi lovci. V enem členu posebej govori, da lovec ne sme ustreliti psa niti na željo lastnika, saj so za pokončanje psov predvidena humana sredstva, razna uspavala, s katerimi lahko veterinar psa humano pokonča.
ANTON VRŠČAJ, predsednik ZLD Bele krajine
KONCERTA NA GRADU PODSREDA
PODSREDA - V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda 99 bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 20. uri v atriju gradu koncert Arbe Valdma in Christiane Frucht. Prihodnjo nedeljo pa bo ravno tako ob 20. uri koncert slušateljev seminarja za klavir.
101
DOLENJSKI LIST
Skorajda ni dneva, da ne bi v časopisju brali, da je v preteklih 24 urah na naših cestah izgubil življenje vsaj en udeleženec v prometu in da jih je bilo nekaj hudo ali lažje poškodovanih. Mnogi ostanejo trajni invalidi. Prav tako ne mine mesec, da ne bi v prometu izgubil življenja kdo od nam poznanih. Veliko nesreč se zgodi tudi v kmetijstvu, največ seveda s traktorjem. Med današnjimi razvadami ob dokaj “nedolžnem” kajenju in pijančevanju prednjačijo mamila. Tudi ta zahtevajo svoj krvni davek.
Na širšem brežiškem območju so v zadnjih nekaj letih utihnila srca mnogih mladih ljudi. Spomnim se skoraj vseh žrtev, saj sem jih večino poznal. Odšli so, še preden so začeli zares živeti. Prepričan sem, da nismo storili vsega, kar bi za bodočnost in varnost nas in naših otrok lahko in morali storiti. Za mnoge je prepozno, zato nas mora biti sram. Imamo pa možnost pokazati se in dokazati, da smo se poboljšali. Napovedati moramo splošno in neizprosno vojno proti zlu, ki nas hoče požreti. Vidimo ga v divjanju z avtomobili in motorji, v brezbrižnem odnosu do pešcev, v neupo-
SREČANJE DOMICILNIH ENOT NOV IN POS
ČRNOMEU - 40. srečanje borcev domicilnih enot NOV in POS belokranjskih občin bo v nedeljo, 5. septembra, ob 11. uri, v črnomaljski jurjevanjski dragi, v primeru slabega vremena pa v tukajšnjem kulturnem domu. Poleg tega, da bo srečanje jubilejno, bodo osrednjo pozornost namenih 55-letnici enot, ki so bile formirane v Beli krajini ali so sodelovale pri njeni obrambi, ter še nekaterim pomembnim jubilejem. Udeležence bo pozdravil črnomaljski župan Andrej Fabjan, v kulturnem programu pa bodo nastopih jubilant Partizanski pevski zbor ter še nekatere kulturne in umetniške skupine, sledilo pa bo tovariško srečanje.
števanju prednosti, v brezobzirnem prehitevanju, v nas, ki otrokom dovolimo voziti traktorje in druge stroje, v denarju, ki ga dajemo otrokom, ki ga porabijo za alkohol, cigarete, mamila, za razuzdano in škodljivo življenje itd. Pojdimo v boj proti temu zlu -proti smrti! Sodelovanje v tej vojni je najplemenitejše dejanje današnjega časa, ta vojna bo zahtevala le mobilizacijo našega duha, ne pa življenj. To je vojna za življenje. Vsi v boj!
IVAN KAPUŠIN Brežice
Rešiti se samega sebe
Letošnji slabši turistični beri bomo iskali vzroke v kosovski vojni. "Tujci nas še vedno povezujejo z Jugoslavijo, se pravi s kriznim območjem, ” bomo slišali. Kot dodatek pa še: “Ne moremo pa ne moremo se rešiti Balkana."
Balkan je dežurni krivec, kadar koli in kjer koli nam spodleti. Je ime za vse najslabše. A glej ga, zlomka, kakor hitro nastopimo kot samostojna država, nas brž zamenjajo za slovaško ali celo za Slavonijo. Pa si mislim: predvsem se bomo morali rešiti samega sebe. Svojega kompleksa majhnosti, nepomembnosti in neprepoznavnosti. Denar, ki ga namenjamo za promocijo države, bomo morali pametneje porabiti. Spoznati bomo morali, da je majhnost lahko prednost in da nas toliko ne obremenjuje preteklost skupne države kot sedanje lastno podcenjevanje, neenotnost, razdrobljenost, “picajzlastvo Bivša Juga v svetu le ni bila tako slabo zapisana, da bi lahko vso krivdo za lastne neuspehe zvalili nanjo.
TONI GAŠPF.RIČ
RAZIGRANI OTROCI NA DEBELEM RTIČU - Novomeško 0ZR^e tudi letos organiziralo letovanje za zdravstveno in socialno ogrožene o iz vseh šestih občin na območju nekdanje novomeške občine v okrcat Rdečega križa na Debelem rtiču. V štirih izmenah bo po po deset dni le	^
lo 400 otrok. Posnetek je iz prve izmene. Dolenjski otroci so nastani paviljonu A in so zelo blizu plaže, čeprav se sicer najraje kopajo v baz
DVA TABORA METLIŠKIH SKAVTOV- Skavti Metliški kr°ka^afiji). vidniki in Roverji - smo dva tedna preživeli na Notranjskem (na Kl?k0(]jtelj Tabor smo si postavili na Šuštarjevem griču pri vasi Polšeče. Nos	^0
Matej M. (Iznajdljivi galeb) nam je pokazal, kako je mogoče v preživeti počitnice. Prvi teden smo si krajšali čas z različnimi tgra ’ vfe. hodi in postavljanjem tabora, drugi teden smo se v glavnem lejna menom, sicer pa smo utrjevali prijateljstvo, zaupanje, ljubezen. ',-ieijern je imela tabor tudi najmlajša veja metliških skavtov - Volčiči - z v° ^ Rihardom R. (Vztrajni polž). Utaborili so se v Gribljah, kjer so P	jj pri
ugotavljali, če je Kolpa mokra. Zahvaljujemo se vse, ki ste P°,"' ajicict>) obeh taborih, še posebej pa našim staršem. (H. K. - Manekenska P
PRI SV JERI - Na Gorjancih, še posebej na L178 m visokem kr‘ jn sopartl' je bilo tudi r dneh, ko je v’ dolini vladala najhujša poletna vročina	-
veliko bolj sveže in prijetno. Na fotografiji: izletniki so se zadnji) ^ ^ lografirali pri ostankih cerkvice sv. Jedrti na vrhu Gorjancev. (To
Št. 33 (2608), ,n
ČRNA GRADNJA V PLANINSKI VASI
Miting laži in pogostitve
Skromna kozjanska vas dnevno v dnevnikih - “Vse, kar leze inu gre” na Kovačevem mitingu - Govoril tudi šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh - Kdo bo umiril razgrete glave?
PLANINSKA VAS - V na črno zgrajeni asfaltni bazi tukajšnjega podjetnika Mirka Kovača je bil v petek, 13. avgusta, popoldne pravi “miting resnice”, kakršnega se ne bi sramoval noben srbski prireditelj nekdaj zloglasne jogurtne protibirokratske revolucije. Imeli so “strujo i sendviče”, zakaj na koncu so novinarje, kakor je bil kdo komu drag, povabili na pogostitev na Kovačevo konjerejsko kmetijo le streljaj od baze v Planinski vasi, tiste bolj drage pa v elitnejšo ženino gostišče Montpreis (staro ime za Planino) v ta trg.
Če kaj drži, velja tudi poslej, da je pravi steber naše vasi preprost slovenski kmet. Zakaj med skoraj 200 mitingerji ni bilo kakšnih 20 neposrednih sosedov te smrdeče in ropotajoče asfaltne baze, ki so proti tej črni gradnji. Že predtem so se cel teden v našem osrednjem dnevniku Delu vrstili članki, ki so zanikovali vesti iz minuli teden objavljenega članka v Slovenskih novicah o kar 200 policajih, ki naj bi minuli teden asistirali inšpektorju Antonu Vahčiču celo v oklepnikih. Nič takega ni bilo, temveč reci in
piši 38 policajev, kot je bil povedal dopisniku Dela Branetu Pianu Dušan Mohorko iz celjske policijske uprave. In to prav zavoljo besed podjetnika Mirka Kovača, ki je bil predtem inšpektorju zagrozil, da bo, če bo prišel, tam asfaltno bazo branilo tisoč ljudi.
Da vseh njegovih prijateljev ni ravno tisoč, kaže udeležba na mitingu. Tam je bilo mogoče videti prav vse, od strankarskih prijateljev SDS do malih otrok in gostov iz Nemčije. Le kako so njim pojasnili napis “Nočemo fašistične policije”, prislonjen ob valjar? Se šentjurski župan Jurij Malovrh ni vedel povedati kaj dosti pametnega, namreč, daje sicer proti črnim gradnjam, je pa za nova delovna mesta v tej bazi. Razumi, kdo more! Doslej ni bilo enega. Kovač zaposluje, enko na črno, upokojence in samozaposlene. Tak asfalt je lahko tudi cenejši, ker se za delovno silo ne plačuje prispevkov.
Toda pozor, predvsem pišoči novinarji! Pred mikrofon je stopil natakar (zaposlen v gostišču vča-—sih le priznane žene Mirka Kovača) Roman Planko in dopisniku
Dela Branetu Pianu bral levite, kako si naj prebere ne natakarski lodeks, temveč novinarski kodeks. Župan in poslanec Malovrh je istega Piana kar pozval, naj stopi pred množico, “če ga je kaj v hlačah”. “Dole foteljaši!”
Kot na vsakem dobrem mitingu so podpisovali dve peticiji: ena nosi 229 podpisov, kjer so našli le 20 prebivalcev Planinske vasi, med katerimi je največ vikendar-jev, drugo peticijo z Izjavo za državljansko nepokorščino in peticijo za legalizacijo črne gradnje 215 navzočih in le 19 krajanov. Sicer so pisanje in podpisovanje več peticij trenirali ves teden. Število omenjenih policistov se je spreminjalo kot na konjskih stavah, najprej naj bi jih bilo 200, 70 do 60, na kraju pa le še 50, dejansko pa jih je bilo 38. Pa še ti naj bi bili, kot je sporočal velik transparent, “fašisti”. Upajmo le, da ne bo izbruhnila kakšna afera, parlament je na srečo na dopustu.
Resje nekaj drugega: časnikarji imajo kost za glodanje, in to v času najhujših kislih kumaric, ko manjka druge snovi za pisanje. Uboga Planinska vasje v medijih kot nikoli v zgodovini. Ko je Mirku Kovaču ponujen mikrofon (Jerman v Tedniku), ga ta nonšalantno odrine, ker nima kaj povedati. Kmetom, ki nasprotujejo gradnji, predlagamo, naj odpro “pušen-šanke” in kar je podobnega. Slovenci, oglejte si pravo črno gradnjo, uvoženo iz Vzhodne Nemčije, dokler še je! Pravi ljubitelji narave pa naj si ogledajo pravi naravni spomenik tik pod vasjo - Glivo jamo, dokler še je, tudi kot največji rezervat za pitno vodo za vso občino Šentjur.
ALFRED ŽELEZNIK
V NEOBVEZEN PREMISLEK
Je preteklost molzna krava?
Vzneseni z njeno lepoto in radodarnostjo so jo imenovali deželo zlatih src, navdušeni nad njeno revolucionarnostjo in pripadnostjo partizanski vojski pa zibelko partizanstva. Belokranjci so bili na to po-, nosni vse do osamosvojitve. Takrat jih je postalo sram in o osvobojenem ozemlju med NOB so pričeli domala šepetati. Najraje bi videli, da se v tem njihovem koncu nikoli ne bi porajala slovenska država in da skopa belokranjska zemlja ne bi nikoli hranila kulturne in politične partizanske smetane.
Kar poglejte: metliška občina se je brez večjih razprav odpovedala občinskemu prazniku, ker je bil to spomin na premagano in uničeno belogardistično postojanko na Suhorju. Kot da belogardisti ne bi bili okupatorjevi sodelavci, ampak zgolj žrtve zablod in partizanskega nasilja. Nedolžne ovčice, ki si zaslužijo dostojen pokop in vklesano ime vsaj na skupnem obeležju vseh preminulih v vojni vihri.
Zdaj Metličani iščejo nov datum in tako potihoma pristajajo na spreminjanje zgodovine: ko naj bi postali premaganci zmagovalci in izdajalci sodniki. Drugače si tega ne morem razlagati.
No ja, tudi tako, da so bul revolucionarji revolucionarji le toliko časa, dokler je to ustrezalo njihovim koristim. Ko se preteklosti ni več dalo molsti, so se ji na hitro in zlahka odrekli ter jih obrnili hrbet. , TONI GAŠPERJC
25. ROJSTNI DAN - Gasilci iz Križev pri Žužemberku so se pred kratkim na slovesnosti bo 25-letnici delovanja spomnili prvih začetkov. Ob ustanovitvi je štelo društvo 23 članov, danes pa jih šteje kar 82. V zadnjih letih se udeležujejo številnih tekmovanj, na katerih so zelo uspešni. Predsednik Jože Perko se je zahvalil vsem gasilcem, krajanom, vsem društvom v Občini Žužemberk ter gasilski zvezi Novo mesto za dosedanjo pomoč in prispevke. (Foto: S. Mirtič)
Vsi v boj za življenje!
Več je treba storiti za lepšo prihodnost in varnost mladih - Prometne nesreče in mamila so veliko zlo
TELEVIZIJSKI SPORED
E
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 19.Vlil. -
SLOVENIJA 1
7-40- 1.50 Teletekst
8-00 Vremenska panorama
'•00 Srebrnogrivi konjič, risanka '•20 Zgodbe iz školjke '■55 V telovadnici, nadalj.
11.00 Tedenski izbor
Veselje pujskov, angl. poljud. oddaja 11.55 Obiskali smo,franc. dok. serija, 4/12 12.25 Naj, naj, naj, angl. dok. oddaja
13.00 Poročila 14.45 Tedenski izbor
Intervju
15.35 TV poper
16.35 Nenadoma Susan, naniz.
17.00 Tedi
17.35 Ročne ustvarjalnosti
18.00 Obzornik
io m sP°znavajmo, amer. serija, 8/8 ‘“00 Risanka
!9'3® Dnevnik, vreme, šport
20-05 Tednik
21-00 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška hum. serija
21.30 Turistična oddaja ‘-■00 Odmevi, kultura, šport
22-40 Podoba podobe
■10 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
•00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski iz-1eorm8:10-30Wildbach,nem.naniz., 12/ 12101	ro^u’ser'ja -11-45 Filmski triki-
-10 Veter sprememb, angl. drama; 13.10 Svet Poroča -13.40 Euronews • 15.45 Tabaluga, ris. "a«z. -16.15 Ujeti tatu, amer. film -18.05 Dr. utnnova, amer. naniz. -19.00 Poročila, kanad. niz, 8/13 -19.30 Videoring - 20.00 Na robu,
210(1 č ^ Seriia’3/22 ‘20'25 Filmski triki'
21 on nnson 3ureta Ivanušiča in gusarjev -n,ji-	n Pogled, film - 23.40 Crni sneg,
j-’ 2712 - 0.30 Aliča, evrop. kult. mag.
kanal a
BraH^'Sanka ’ ^0rk 'n Mindy. naniz- - 8-30
• 1 It mr' *'Um' naniz'' 0-00 Oče Dovvling, naniz. run r ^a*)‘ca src, ponov. -11.00 Nemogoče, Dn -K Odklop- 13.30Oprahshow-14.30
finske zadeve, naniz. • 15.00 Življenje v me-, ’naa,z;' 16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica 18'lnisj	18.00 Korak za korakom, naniz. ■
• 19 Jr7 m' tezit’ nan'z-' 19-HO Sam svoj mojster cev 2i i nkar'le' 2D 00 Film po izbiri gledal-trin" ; Dolgovi preteklosti, film - 23.50 Petek
isiega, naniz. - 0.45 Nemogoče, naniz.
Va*> KANAL
imi1lVideostrani' 17-30 Risanka • 18.15 Iz
skif i LTV' 19-°°Novice-19-15Teden-takt? ,1 Pre8led -19.30 24 ur - 20.00 Kon-Novi3	'	20.40 Nas poznate? - 21.00
Litii? Tedenski kulturni pregled - 21.25 1 mozaik - 21.45 Ta študentska, 7. oddaja HTV i
10Vu> SP?rei*' *'3d L*0*’™ jutro. Hrvaška • Mlad or?®*a' Kraljestvo divjine -11.30
Obala tn‘-ke izpovedi • 12-°° Porofila'1135 (seriiat°n?ne®a zal’oda (serija) -13.25 Prevare Turist i '■ Prijateljice, dok. film -15.15 (seri;,'?!,r'agazin -16.15 Prof. Poopsnagle ja) -1 Ris	Por°čila -17.25 Bratmvell (seri-
sreče- ici ^ kurnentarna oddaja -18.50 Kolo ■ 214ti n LJnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz (filmi „pazovalnica - 22.10 Zgodba o FBI-ju 'I1|m)-0.30 Izza kulis, (film)
HTV 2
?a^n®r.fOmfl7mA H°-Pam‘adefv J°T°’
jme inn ‘mr */.00Čudežne ameriške pokra-serija)	^ '8rica -18-35 Prijatelji (hum.
vrem«	Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik,
ral(8e’iSp?rt ‘ 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canave Obtok • <' PoP°lna tujca (serija) • 21.45 1 (serija) - 22.15 Obalna straža (serija)
v 20.VIII.
7Si0yENUA i
«00 °v0Tele,eksl D.oo sreumenskaPanorama 9.25 T7,no«,ivi k°njič, risanka Tedenski izbor Kočne ustvarjalnosti in nr tel°vadnici, nadalj.
It in aja za otroke ‘•>0 Gugalnica, Škot. drama, 3/3
13.00 Poroii navaimo-’ SCr9S' *
14,45
'5.35
935 k.i maie
16.00 p adinski ffestival '6 3o u Podobe
17 00 1 Ltovi
ta ka k* nog na „krog
l8.jj°W \ L "'••"va
j Snevnik, vreme, šport
19.00 ?az‘skovalec. dok. serija, 10/13
19.30 r1 sanka
flj.nn y vretr
22.00 rur0line v vclemestu, amer. naniz., 6/25 22.40 pnimcvi’ kul,ura. šport 23.50 Up^^b
t, "uta, skupina za staro glasbo ^en,,a 2
Kor: Vi?c,,ska panorama -10.05 Tedenski iz-aattiz.. n on??’ 143-30 Dr Ouinnova, amer. "Ošičai °.newsi 14.10 Šanson Jureta n gusarjev; 15.05 Ugrabitev, amer.
film; 16.30 Aliča, evrop. kult. mag. -17.00 Življenje s televizijo, serija, 2/3 -18.05 Popolna tujca, naniz. -18.30 Simpsonovi -19.00 Poročila, kanad. naniz., 9/13 -19.30 Videoring - 20.05 Pustolovščina Okavago, serija - 21.00 Meja, ita-lij. film - 22.45 Red in zakonitost, amer. naniz., 11/22 - 23.30 Mož v senci, nadalj., 2/5
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9,00 Oče Dovvling, naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah shovv, gonov. -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, naniz. -16.00 Oprah shovv -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Osem je dovolj, film - 21.40 Kvantni skok, naniz. - 22.40 Airvvolf, naniz. - 23.30 Petek trinajstega, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.20 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40-21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Potujte z nami, 1. oddaja
HTV 1
8.10 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Prevare (serija) -
14.15 Dokumentarni film -15.15 Živa resnica -
16.15 Vesoljci^ družini (serija) -17.10 Poročila -17.25 Bramvvell (serija) -18.15 Lažeš Melita (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Mejaši (drama) - 21.20 Foxov filmski večer - 23.05 Opazovalnica - 23.30 Kronika Splitskega poletja - 0.15 Nočna straža: Roseanne shovv (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Plačanec (amer. film)
HTV 2
15.00 TV spored -15.20 Christine (film) -17.00 Svet odkritij -18.05 Hugo, tv igra -18.35 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v L.A. (serija) - 21.20 Izbor Kraljice Hrvaške
SOBOTA, 21.Vlil.
SLOVENIJA 1
7.05 - 2.05 Teletekst
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Cofko cof, ris. naniz.
8.50 Pod klobukom
9.45 Poslednji dinozaver, 7/27
10.10 Oddaja za otroke
10.25 Maja in vesoljček, sloven. film
11.40 Caroline v velemestu, amer. naniz.
12.05 Tednik
13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor
Turistična oddaja 13.40 Med valovi 14.10 Petka
15.25 Šesti razred, franc, film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Past za turiste, angl. dok. serija, 4/6
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Igre brez meja
22.05 Obiskali smo..., franc. dok. serija
23.45 Poročila, šport
23.10 Pa me ubij, amer. naniz., 1/6
23.40 Melisa, nadalj, 3/6
0.30 Volčja družina, angl.-irski film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.45 Tedenski izbor: Videoring; 9.10 Noro zaljubljena, 2/18; 9.30 Učitelj, franc, nadalj., 8/18; 10.15 Igre brez meja; 11.40 Davov svet, amer. naniz.; 12.05 Obljubljena dežela, naniz., 2/26 - 13.00 Tretja ženska, hrvaš. film - 14.40 Euronevvs - 16.40 Teniški magazin - 17.10 Košarkarski turnir -
18.55 Atletika - 22.00 Cik cak - 22.35 Sobotna noč - 0.35 Sla, amer. naniz., 5/22
KANAL A
8.30 Risanka -10.00 Družinske zadeve, naniz. •
10.30 Nora hiša, naniz. -11.00 Charles je glavni -
11.30 Brooklynski most, naniz. -12.00 Zmcnka-rije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Johnny Mysto, film -16.00 Zgodba o Tam-my Wynette, film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Izbrisani spomini. film - 23.30 Strela, naniz. - 0.00 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Potujte z nami: Mehika, 1. del -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot, ponov.
HTV 1
8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Potovanje dr. Dolittlea (risanka) -10.25 Modni krik -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -
12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne shovv -
14.05 J.A.G. (serija) -14.50 Mladenič iz Oklahome (film) -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Drama - 21.25 Jaguar (franc, film) - 23.10 Opazovalnica - 23.35 Nočna straža
HTV 2
13.45 Tv koledar -13.55 Kronika Splitskega poletja -15.40 Črno-beio v barvi -17.10 Glasbena
oddaja -17.40 Noro poslanstvo 4 (film) -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Terra X (dok. serija) - 21.00 Etnofest Neum '99 - 23.05 Svet zabave - 23.35 Pearl (hum. serija)
NEDELJA, 22.Vlil.
SLOVENIJA 1
7.05 -2.25 Teletekst
8.00 Živžav Risanke 9.20Telerime
9.25 Super babica 9.50 Ozare
9.55 Zborovsko petje
10.20 Poletni festival Renu Bassi
11.00 Podvodni raziskovalec, dok. serija
11.30 Svet divjih živali, angl. serija
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.30 Pomagajmo si
14.00 Tedenski izbor Igre brez meja
15.25 Leteči cirkus Montyja Pythona
15.55 Glasbeni utrinki
16.30 Parada plesa
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Slovenski magazin
18.40 Naj. naj, naj..., angl. dok. oddaja
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 TV Poper
21.00 Nenadoma Susan, amer. naniz.
21.35 Večerni gost
22.30 Poročila, šport
22.45 Orfej, posnet, belg. opere
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.25 Emily z mesečeve domačije, kan. naniz., 9/13 -10.15 Davov svet, naniz. -10.45 Murphy Brovvn, amer. naniz. -11.10 Cik cak -11.40 Policija na naši strani -12.10 Euronevvs -12.25 Motociklizem -13.15 Šport -13.55 Motociklizem -14.55 To so Spinal Tap, amer. glas. dok. -16.25 Konjeništvo -17.25 Košarkarski turnir -19.10 Atletika - 22.10 Šport v nedeljo - 23.10 Meja, italj. film
KANAL A
8.30 Risanka -10.00 Družinske zadeve -10.30 Nora hiša,naniz.-11.00 Charles je glavni-11.30 Brooklynski most, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Vse za ljubezen, nadalj. -14.00 Midasov dotik, film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Razprtije, naniz.; Atlantis; Ferris Bueller, hum. naniz. -
19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Črni dež, film - 22.10 Vse za ljubezen, nadalj. - 23.00 Stilski izziv - 23.40. Sramota, film -1.15 Nezgodni oddelek, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
SLOVENIJA 1
7.40- 1.20 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Risanka 9.25 V telovadnici
10.20 Tedenski izbor Raziskovalec; dok. serija, 10/13 11.10 Na vrtu
11.35 Past za turiste,angl. serija, 4/6 12.05 Slovenski magazin
12.35 Utrip 12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Maja in vesoljček, sloven. film 14,50 Tedenski izbor Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 .Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.20 Super stara mama, angl. naniz.
18.00 Obzornik
18.10 Človeško telo, dok. serija, 7/8
19.00 Žrebanje 3x3 plus 6
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 12/26
21.00 Oropani nedolžnosti, angl. dok. oddaja
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.40 Angleški film
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.10 Popolna tujca, naniz.; 12.35 Simpsonovi; 13.05 Pustolovščina Okavan-go, dok. serija; 13.55 Euronevvs -15.25 Gospa, ki izginja, angl. film -17.00 Policija na naši strani -17.35 Snežna reka, naniz., 7/26 -18.30 Dekle, angl. nadalj., 2/3 - 1R25 Atletika - 22.05 Noč z Dickom, naniz. - 22.30 Brane Rončel izza odra
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Vse za ljubezen -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -
12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, nadalj. -16.00 Vse za ljubezen -
17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Ned in Stacey, naniz. -19.30 Skrita kamera -
20.00 Hči teme, film - 21.40 Kupid, nadalj. -
22.30 Petek trinajstega, naniz. - 23.20 Nemogoče, naniz. - 0.10 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.20 Image, oddaja o modi
TOREK, 24.VIII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.40 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.25 Radovedni Taček
9.45 Waynove dogodivščine, naniz., 12/26
10.10 Človeško telo, dok. serija, 7/8
11.00 Glasbeni utrinki
11.35 Parada plesa
12.05 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 12/26
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama 13.45 Tedenski izbor
Oropani nedolžnosti, angl. dok. oddaja 14.40 Angleški film _ 16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 8/13
17.20 Azil, norv. nadalj., 8/14
18.00 Obzornik
18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 10/13
19.00 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Straussovi, amer. nadalj., 3/8
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, šport
22.40 Nemška drama
23.20 Palete, franc, naniz., 6/7
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, naniz.; 11.20 Dekle, angl. nadalj., 2/3 -12.20 Atletika -15.30 Šesti razred, franc, film -17.10 Saint Tropez, nadalj., 21/26 - 18.05 Lingo -18.30 Atletika -
22.05 Moč slik, nem. dok. film, 1. del - 23.40 Svet poroča - 0.10 Murphy Brovvn, naniz.
zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, nadalj. -
16.00 Vse za ljubezen -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Odklop - 21.00 Hoja po ognju, film - 22.50 Petek trinajstega, naniz. - 23.40 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Film - 21.30 Novice - 21.45 Potujte z nami: Mehika, 2. del
SREDA, 25.VIII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 2.00 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.30 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 8/13
9.45 Azil, norv. nadalj., 8/14
10.20 Frostovo stoletje, serija, 10/13 11.10 TV konferenca
12.05 Straussovi, amer. nadalj., 3/8
13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor
Svet divjih živali
14.45 Ljudje in zemlja 15.35 Palete, franc, naniz. 6/7
16.05 Pomp
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Izginjajoči delfini, angl. oddaja
19.05 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.45 Osmi dan
23.45 Koncert
0.15 80 let glas. matice maribor
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 21/26; 11.20 Euronevvs -11.55 Atletika -
16.00 Buffalo Bill in indijanci, amer. film -18.05 VVildbach, nem. naniz., 12/13 -19.00 Poročila, kan. naniz., 10/13 -19.25 Atletika - 22.00 Val-dez Horses, amer.-italj. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bra-dyjevi, naniz. - 9.00 Vse za ljubezen -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, nadalj. -16.00 Vse za ljubezen -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Ned in Stacey, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Duh, film - 22.15 Sever in jug, nadalj. - 23.10 Petek trinajstega, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. - 0.50 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Ponovitev filma -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Potujte z nami: Mehika, 2. del - 20.35 Taje študentska - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -21.45 Adrenalin za vsak dan
TELEVIZUA NOVO MESTO
KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM
37. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
21. - 29. avgust 1999 Gornja Radgona
PONEDELJEK, 2J.VIII ■ KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Vse za ljubezen -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis-13.30 Oprah shovv-14.30 Družinske
Sodeluje 1500 razstavljalcev iz 28 držav Delovni čas sejma od 9. - 19. ure
Prijazno vabljeni!
POMURSKI SEJEM
NAGRADE V NOVO MESTO, NA VINICO IN OTOČEC
Žreb je izmed reševalcev 31. nagradne križanke izbral Fani Dular iz Novega mesta, Heleno Štampa-har z Vinice in Anico Bučar z Otočca. Dularjevi je pripadla denarna nagrada, Štampaharjeva in Bučarjeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 30. avgusta na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 33”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 31. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 31. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi; STR1ŽA,TEIZEM, ENTAZA, PANDA, LT, SODOUE, MOI, AKIRA, RAL, STATIK, ZAKA, OLONA, IDOL, OBIR, BELINA, SEZONEC, NEN, PRAŽILO, ACI.
NAGRADNA KRIŽANKA 33
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
POSTAVA,
RAST
BOLEZEN
VINSKE
TRTE
PREBIVALEC
AZIJSKE
DRŽAVE
DOMAČE
ŽENSKO
IME
ROMUNSKA
DENARNA
ENOTA
SRBSKO
MOŠKO
IME
VIBA,
KOTANEC
KDOR DELA NA TERENU
SOBNA
RASTLINA
■v
UMETNO
DUŠIKOVO
GNOJILO
TRIOGELNA
KIRURŠKA
IGLA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
ANGLEŠKI
MOJSTER,
UČITEU
TIPALKA
PRI
ŽUŽELKAH
LUKA V SENEGALU
NAJSTAR.
GERMAN.
PISMENKA
NEMŠKI
FILOZOF
(GEORG)
DES. PRITOK DONAVE PRI ENNSU
JUŽNI
SADEŽ
KDOR POTUJE
IME EGIPT. JGRALCA SHARIFFA
ZAHTEVA PO PRENEHANJU PREMIKANJA
VZH. AFR.
GRM,
DRAŽILNO
NASLADILO
SLOVENSKA DRUŽBA ZA PRENOS INFORMACIJ NA DALJAVO
NOVI
TESTAMENT
DEL VZDEVKA IDE KRAVANJA
GLAVNI
ŠTEVNIK
KDOR POKLICNO KAJ UREJA V SKLADNO CELOTO
VODNA
ŽIVAL
GR. MIT. NAJGLOBJE BREZNO V SPODNJEM SVETU
AVTOR:
JOŽE
UDIR
Eurest
Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev.
Za podružnico v Noveme mestu, Belokranjska 4 OBJAVLJAMO
prosto delovno mesto
VODJE GOSTINSKEGA OBRATA
Od kandidatov pričakujemo:
• strokovno izobrazbo VI. ali V. stopnje gostinske ali ustrezne tehnične smeri
• znanja in razgledanost s področja dejavnosti gostinstva
• dobro poznavanje praktičnega dela v kuhinji
• najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
• pasivno znanje enega tujega jezika
• organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja tima
• znanje uporabe računalnika
• vozniško dovoljenje Kandidatom nudimo:
• zaposlitev za nedoločen čas, s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela
• stimulativno nagrajevanje
• ugoden delovni čas
• delo v privlačnem in tehnološko sodobnem delovnem okolju
• strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje doma in v tujini
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov:
EUREST, d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Dodatne informacije na telefon 061/300-42-43.
*
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. Družba za vzdrževanje in gradnjo cest
1.
Na delovnem mestu vodja gradbišča za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom zaposlimo:
• diplomirane gradbene inženirje ali
• gradbene inženirje ali
• gradbene tehnike s pogoji za odgovorne vodje del Vodenje gradbenih del je dinamično, kreativno, pretežno terensko, od kandidata zahtevamo strokovnost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, poznavanje dela z računalnikom, osnove Windows in Excel, vozniški izpit B kategorije.
Prednost pri sklenitvi delovnega razmerja bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in vsaj 3 leti delovnih izkušenj.
2. V Področju Gradnje
nudimo zaposlitev tudi gradbenim delovodjem z delovnimi izkušnjami.
Kandidati naj vloge z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom v roku 8 dni po objavi dostavijo v kadrovsko službo na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, d.d., “Razpis”, Ljubljanska 47, 8000 Novo mesto.
Dodatne informacije na telefon 322-531.
LJUDSKA UNIVERZA
KRŠKO
učimo se za Življenje
nudi možnost šolanja v Krškem v 1. letniku programa:
• KUHAR, IV. stopnja,
• NATAKAR, IV. stopnja,
• GOSTINSKI TEHNIK, V. stopnja (po končani gostinski šoli)
• VISOKA UPRAVNA ŠOU LJUBLJANA,
• VISOKA POSLOVNA ŠOU Ekonomske fakultete Ljubljana, 7. stopnja.
Vse dodatne informacije dobite na Dalmatinovi 8 v Krškem osebno ali po telefonu.
Evidenčne prijave lahko oddate po telefonu: 0608/22-811 in 22-677 do 10. septembra 1999.
REGIJSKI POSPEŠEVALNI CENTER POSAVJE
Zavod
Bohoričeva 9, 8270 KRŠKO
katerega ustanoviteljice so Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja Regijskega pospeševalnega centra Posavje.
Pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja ali na področju svetovanja ter pospeševanja malega gospodarstva,
- opravljeno izobraževanje za svetovalca lokalnega razvoja,
- državljanstvo Republike Slovenije,
- da aktivno obvlada en tuj svetovni jezik,
- da obvlada delo z osebnim računalnikom.
Mandat direktorja zavoda traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisni prijavi morajo kandidati priložiti dokazila o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev, življenjepis ter svojo zamisel programa razvoja dejavnosti Regijskega pospeševalnega centra Posavje in ukrepe za dosego programskih ciljev.
Prijave kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa v Uradnem listu RS (do vključno 28.8.1999) na naslov: REGIJSKI POSPEŠEVALNI CENTER POSAVJE, Bohoričeva 9, 8270 KRŠKO, z oznako: “Za razpis direktorja RPC Posavje - NE ODPIRAJ”. Upravni odbor Regijskega pospeševalnega centra Posavje bo opravil izbor v 15 dneh po zaključku razpisa in o svojem izboru obvestil prijavljene kandidate, vendar je odločitev o imenovanju direktorja pravno veljavna šele po sprejetem soglasju ustanoviteljic.
NOVOTEKS TKANINA, d.d. Foersterjeva 10 8000 Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE GLAVNE KNJIGE
Razpisni pogoji:
• srednja ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri
• 4 leta delovnih izkušenj
• znanje s področja računovodstva, predvsem glavne knjige
• pasivno znanje tujega jezika
• poskusno delo 5 mesecev Kandidati naj pošljejo prijavo s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na zgornji naslov, s pripisom “ZA RAZPIS”.
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 068/321-878 Vabljeni
DOLENJSKI LIST
n
Razvojno-izobraževalni ■%0 center Novo mesto
objavlja RAZPIS za šolsko leto 1999/2000
OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE
• vpis v 6., 7. ali 8. razred
Program je prirejen za odrasle. Šolanje traja pol leta za vsak razred. Program je brezplačen. Število vpisnih mest: 15
POKLICNE
IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE
• TRGOVEC za poklic PRODAJALEC
• POSLOVNI TAJNIK za poklic POSLOVNI TAJNIK
Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano osnovno šolo ali ste obiskovali 2 ali 3-letno srednjo šolo, pa je niste dokončali.
Število vpisnih mest v posamezen program: 30
• EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK za poklic KOMECIALNI TEHNIK
• UPRAVNI TEHNIK za poklic UPRAVNI TEHNIK
Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano 3-letno srednjo šolo in želite pridobiti V. stopnjo izobrazbe.
Število vpisnih mest v posamezen program: 30
• PODJETNIŠKO POSLOVANJE (PTI) za poklic POSLOVNI TEHNIK
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu poslovni tajniki. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku.
Število vpisnih mest: 30
• EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (PTI) za poklic KOMERCIALNI TEHNIK
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu prodajalaci. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku. Število vpisnih mest: 30
• UPRAVNI TEHNIK (PTI)
za poklic UPRAVNI TEHNIK
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu administratorji. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku.
Število vpisnih mest: 30
PROGRAMI PREKVALIFIKACIJ
* Prekvalifikacija za poklic PRODAJALEC
Če imate končano 3-letno srednjo šolo in želite postati prodajalec, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije.
• Prekvalifikacija za poklic KOMERCIALNI TEHNIK
Če imate končano- 4-letno srednjo šolo in želite postati ekonomski tehnik za komercialno področje, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije.
Prijave sprejemamo na obrazcih št. 1.20, kijih dobite v Mladinski knjigi ali v RIC Novo mesto.
PROGRAM STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA
■ Program usposabljanja za poklic RAČUNOVODJA
Pogoj za vpis v program je končana 4-letna srednja šola.
Prijave sprejemamo od 1. oktobra. Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto.
Vse publikacije s predstavitvami posameznih programov so vam na voljo v naši informacijski pisarni.
IZREDNI ŠTUDIJ
EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor visokošolski strokovni program “Poslovna ekonomija”
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj visokošolski strokovni program “Organizacija in management”
Prijave ponovno sprejemamo do uradnega vpisa. Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto.
Vse publikacije s predstavitvami posameznih programov so vam na voljo v naši informacijski pisarni.
RIC NOVO MESTO, Novi trg 5 8000 Novo mesto, p.p. 25
Telefon:	068/326-319,
326-341
Delovni čas:	ponedeljek	-	petek:	8.00
12.00
in 13.00-18.00
INTEL NA TRITISOČAKA
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 28. avgusta, pripravilo planinski izlet na 3282 m visoko avstrijsko goro Petzeck, na katero se boste lahko povzpeli s 1371 visoke planine Wangen-itzalm. Prijavite se lahko v društveni pisarni v Zvvittrovi 1 v Novem mestu (tel. 323 780). Izlet bo vodil Dušan Okleščen.
VOZNIK PRISTAL V VRTU
GLOGOV BROD - V sredo dopoldne je voznik motornega kolesa A. T. iz okolice Brežic zaradi neprimerne hitrosti v ovinku v bližini Glogovega Broda izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in obtičal v vrtu stanovanjske hiše z zlomljeno nogo. Policisti so ugotovili, da je motorno kolo neregistrirano, voznik pa nima ustreznega vozniškega izpita, zato so ga predlagali v postopek pri sodniku za prekrške.
SPOR ZARADI MAMIL
KRŠKO - Prejšnjo sredo je Brežičan P. I. obvestil krško policijo, da sta ga oropala dva neznana mlajša moška. Policisti so oba izsledili v Brežicah, in sicer gre za M. E. in P. A., ki trenutno služita vojaški rok v Cerkljah. Izkazalo pa seje, daje šlo za nedovoljeno trgovino z mamili in nato za spor ob plačilu med prijaviteljem in obema fantoma. Z vsemi vpletenimi bodo ustrezno ukrepali.
PONAREJANJE LISTIN
METLIKA - Policisti so prejshjj teden na mednarodnem mej prehodu Metlika pri 34-letnem • iz BiH ugotovili, da ima v po listu nalepljen vizum, ki mu J® q£j popravil datum veljavnosti -
30.6.1999 na 30.8.1999. Zaradisum kaznivega dejanja ponarejanj Ro in so policisti napisali Ka. oa pa ovadbo. Iz podobnega razlog K tudi 25-letnemu S. K., kije P . leta 1997 za dva tisoč nemških m* kupil ponarejeno spričeva.10	.
ključnem izpitu za poklic vo	._
avtomehanik in ga z delovno žico prinesel delodajalcu.
Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996,
RAZPISUJE OBČINA BREŽICE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1999
1. Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Priznanje Občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela.
3. Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 15. septembra 1999.
4. Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji naslov: “Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice, Česta prvih borcev 18, 8250 Brežice - “Priznanja Občine Brežice".
5. Predlog naj vsebuje:
• podatke o predlagatelju,
• podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi,
• kratek življenjepis kandidata,
• vrsto nagrade oz. priznanja,
• natančna obrazložitev in utemeljitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6. Kriterija za podelitev:
• če gre za enkraten dosežek je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru,
• če gre za življenjsko delo pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice.
7. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj Občine Brežice za leto 1999 bo ob prazniku občine Brežice.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice
ilHHvo
REVIJA ZA PODROČJA KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA IN GOZDARSTVA Tematske priloge v letu 1999:
* Slovenska rastlinska genska banka
* Ajda, proso, lan, konoplja
* Paradižnik, paprika, jajčevec
* Slovenske avtohtone pasme domačih živali
* Slovenska prašičereja IX
* Slovensko zelenjadarstvo	.	(e
Revija ni v prosti prodaji, lahko pa se nanjo naročite oz. naro ^ posamezne izvode (cena posameznega izvoda je 590 SIT) na. n na 061/173 53 59 ali 173 53 60 oz. na faks št. 061 137 75 42, ali P'sn°D0 naslov ČZD Kmečki glas, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana o ■ e-pošti: marek.urbancic@czd-kmeckiglas.si.
Uredništvo revije vas obenem vabi na okroglo mizo	-cf
“NEPOSREDNO TRŽENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV - HUJN BOLJŠE ORGANIZIRANOSTI TEH KMETIJ", ki	bo	^
V ČETRTEK, 26. AVGUSTA 1999, OB 15.00 V DVORANI 3 NA SEM3 kjer boste lahko prisostvovali:
* slikovni predstavitvi prijavljenih kmetij
* podelitvi priznanj trem najboljšim kmetijam	_	.	g
* kratki predstavitvi stanja na področju neposrednega trženja kmetijah po regijah, ki jo bodo pripravili strokovnjaki Kmetijs svetovalne službe Slovenije	.	[e^o
* predstavitvi novosti na področju oblikovanja in sprejemanja pričakovanega Pravilnika o kriterijih in pogojih za °Pravlian)r|j|ena dopolnilne dejavnosti na kmetijah, katero bo podala gospa Kulovec	„
* razpravi o potrebi po bolj organiziranem nastopu kmetij,	ki
neposredno tržijo	tržij°
* ustanavljanju društva, ki bo združevalo kmetije, ki neposreo Vabili bomo odgovorne s področij:
* tržne zakonodaje
* davčne zakonodaje
* veterinarskih predpisov
* najema delovne sile na kmetijah	^ ŠE VSAKO LETO JE BILO ZANIMIVO! ZATO STE PRISRČNO VABU
1 99^
Št. 33 (2608), 19. avgust* -
&
ZAHVALA
V 39. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
STANE ŽAGAR
z Laz pri Uršnih selih
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, ustno in pisno izraženo sožalje ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se družinam Logar, Poreber, Erpe in Rauh za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. kaplanu, govorniku, pogrebni službi Oklešen za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu Pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
JANEZ GRUBAR
iz Apnenika
b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, PriJateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, arovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Iskrena hvala Pevcem, pogrebni službi Oklešen in g. župniku Trpinu za lepo Pravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na "Jegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
13. avgusta sta minili dve leti žalosti in bolečine, odkar je nepričakovano in prezgodaj preminila naša ljubljena
VIDA
DRAGOSAVAC
medicinska sestra iz Novega mesta, Gubčeva ul. 1
. a a vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prižigate svečke Prinašate cvetje na njen prerani grob, ter vsem, ki <ja Ustyujeie z nami. Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, p0 na5e drage in lepe Vide ni več med nami. Zelo, zelo jo Stesamo. Bila je naše sonce, ki je prezgodaj zašlo.
Žalujoči: mož Branko, Dunja, sestra Marija, družine Dragosavac, Ludanji, Jovin, Bogdanovič in Molnar.
ŽEGNANJE PRI SV ANI - Prvega avgusta je bila slavnostna sveta maša pri Sv. Ani, ki šo jo letos prebelili in v njej postavili novo oltarno mizo, ki jo je ob sveti maši blagoslovil župnik Miloš Košir. Do Sv. Ane je urejena tudi pešpot, ki se začne v Zijalu in je dolga dva kilometra, ob njej pa so urejeni tudi kažipoti. Krajaniželijo v prihodnosti urediti tudi razgledno točko za turiste. Mašo so popestrili trebanjski pevci, gospodinje pa so poskrbele za pecivo.
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih nalog oz. vprašanj: Napišite telefonsko omrežno skupino za Logatec! (Nagrada: šestmesečna naročnina na časopis Logatec 99.); Kako imenujemo moško oblačilo za spanje? (Nagrada: lonček in pesmarica PE Modiana.) Odgovore je treba do sobote, 21. avgusta, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 1. avgusta sta: Petra Pajnič iz Kočevja in Anja Dolenc z Jesenic.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ALOJZIJA
AUERSPERGER
iz Velike Loke 31
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, pomoč in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju in oskrbovancem Doma starejših občanov iz Novega mesta za nego in skrb, misijonarju g. Janezu Mirtku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V grobu, prekritem s cvetjem, počiva naša
JOŽICA BARBO,
roj. Kralj
z Jerebove ul. 4, Novo mesto
Njeno življenje je bilo izpolnjeno z veliko ljubeznijo do svojih najdražjih, zato smo slovo doživeli s toliko večjo bolečino. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem, ki so nam v dneh njene bolezni stali ob strani, ob slovesu pa izrekli sožalje in vzpodbudne besede, darovali cvetje in sveče in se kakorkoli poslovili od naše ljube žene, mame in babice, se iskreno zahvaljujemo. Hkrati se zahvaljujemo osebju kirurškega in Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego in lajšanje bolečin, g. proštu za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Komunale Novo mesto za organizacijo pogreba.	*
Njeni najbližji
ZAHVALA
Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal.
Bolečine težke si prestal, a za nas nisi umrl, v naših srcih boš ostal.
V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
FRANC ZUPANČIČ
iz Stavče vasi 17, Dvor
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, sv. maše in ostalo, ter za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo Andreji Murn, patronažni sestri Vidi in dr. Ropretovi za lajšanje bolečin. Najlepša hvala sodelavcem KZ Krka - Blagovnica Žabja vas, Splošni bolnišnici Novo mesto, oddelek kuhinja, in Stelemu, d.o.o., Žužemberk. Zahvalajujemo se tudi DU Dvor za poslovilne besedve, g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto 7?	068/323-193
mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
Od
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj se je iztekla življenjska pot našega sodelavca iz Sektorja Biokemija
VINKA KRNCA
nJega smo se poslovili v nedeljo, 15. avgusta, na pokopališču v Stopičah. S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d.. Novo mesto
V SPOMIN
15. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš
DAMJAN GEBER -VENE
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Njegovi
ZAHVALA
Utrujeno od hude bolezni je prenehalo biti srce mojega dragega
BOGOMIRJA HOFBAUERJA
iz Novega mesta, Klemenčičeva 4
Od njega smo se poslovili 9. avgusta na pokopališču v Ločni. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto, g. Lapu za opravljen poslovilni obred ter pogrebni službi JP Komunala Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V žalosti: žena Milka in vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Srečna naša je bila družina, ko za nas tako lepo si skrbel, z dobrim srcem in pridnimi rokami si nam dal, kar si imel.
V 50. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ŠTEFAN KMET
Brod 21, Novo mesto
Ob nenadni in boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, Cestnemu podjetju Novo mesto, Državnemu pravobranilstvu, Društvu prijateljev mladine Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogreb in sv. mašo, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebnim storitvam Novak za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali, se poklonili njegovemu spominu in mu izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Dragica, hčerka Helena in sin Štefan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tako tiho, kot si živela, tako tiho si odšla od nas.
Ljubezen in dobroto si vsem nam delila, le na sebe si pozabila.
Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje,
V 70. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga sestra, te'ta
in svakinja
nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina.
Le srce in duša vesta, kako boli,
ko tebe več med nami ni.
ANA TOMSIC
Dol. Stara vas l, Škocjan
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni podarili cvetje in sveče ter jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem, Francu Trbancu za poslovilne besede ter osebju Doma starejših občanov Novo mesto za vso nego in pomoč v času bivanja v domu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
TA TiOii ¥A
/&. IM fl fMl	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
Z-A ITN!] U IN/U lr\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
m
tedenski
Četrtek. 19. avgusta - Ljudevit Petek, 20. avgusta - Bernard Sobota, 21. avgusta - Ivana Nedelja, 22. avgusta - Timotej Ponedeljek, 23. avgusta - Filip Torek, 24. avgusta - Jernej Sreda, 25. avgusta - Ludvik
LUNINE MENE
19. avgusta ob 3.47 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 19. in 20.8. (ob 19. uri) kriminalni film Skrivnost ulice Arlinghton. Od 18. do 20.8. (ob 21. uri) erotična drama Moia boš.
ČRNOMELJ: 20. in 21.8. (ob 21. uri)
komedija Genij. Ž2.8. (ob 18.30 in 20.30) komedija Nori na Marv.
DOBREPOLJE: 218. (ob 20.30) jugoslovanska drama Sod smodnika.
GROSUPLJE: 20.8. (ob 20. uri) jugoslovanska drama Sod smodnika.
KOČEVJE: 23.8. (ob 20.30) jugoslovanska drama Sod smodnika.
KRŠKO: 20. (ob 20. uri) in 22.8. (ob 18. uri) drama Generacija X.
METLIKA: 20.8. (ob 21. uri) komedija Nori na Mary. 22.8. (ob 18.30 in 20.30) komedija Genij. 25.8. (ob 10. uri) komedija Mamin sinko.
NOVO MESTO: Od 19. do 22.8. (ob 19. uri in 21.15) akcijski fil Past. Od 23. do 25.8. (ob 18.30 in 21. uri) ZF Godzila.
RIBNICA: 21.8. (ob 22. uri) jugoslovanska drama Sod smodnika.
VELIKE LAŠČE: 21.8. (ob 20. uri) jugoslovanska drama Sod smodnika.
film x
• OB STOLETNICI HITCHCOCKOVEGA ROJSTVA
Prejšnji petek je bil zloglasni petek trinajstega, kot nalašč pa tudi dan, ko bi biTAlfred Joseph Hitchcock star okroglih sto let. Mož, ki je posnel Ptiče, Psiho in Vrtoglavico, še vedno velja kot neprekosljiv mojster psiholoških trilerjev, žanra, ki mu je ravno on tlakoval pot do najširšega občinstva in ga obenem povzdignil v mojstrovino.
Debelušni režiser s podbradkom je bil rojen v londonskem predmestju v katoliški družini trgovcev s špecerijo in zelenjavo. Šolal se je pri strogih jezuitih, kar naj bi na njem pustilo trajen vtis. Tam naj bi ga dodobra naučili, kaj je to strah pred božjo kaznijo, življenje v grehu in nujna posledica kazen. Poleg tega se je kot katolik v izrazito protestantski Angliji gotovo počutil nelagodno, povrhu pa je bil osamljen otrok, ki ni ravno ljubil iger z žogo. Kakorkoli, zdi se, da so ravno te okoliščine botrovale njegovi filmski subtilnosti, ki je na novo definirala pojme, kot so strahovi, fobije, psihološki teror, obenem pa je Alfred vsakič znova fasciniral s prefinjenim občutkom za črni humor, za karikira-
nje smrtno nevarne resnosti situacij, v katerih so se znašli njegovi junaki. Človek z distanco do svojega dela, pravijo eni, drugi pa mu očitajo narcisoidnost, predvsem zaradi kratkih cameo vlog ki jih je odigral v prav vsakem svojem filmu.
Mojster “suspenza”, srhljive napetosti, ki je gledalcem mazohistično razžirala živce, pogleda pa vendarle niso zmogli obrniti stran od platen in ekranov, je bil perfekcionist, avtokrat in absolutist. Film je najprej posnel v svoji glavi, scenarij je lastnoročno izrisal do najmanjših podrobnosti, snemanje je bilo tako le še nujna tlaka. Zvezde so se'kljub njegovi brezbrižnosti trle in teple za Hitchovo naklonjenost, ort pa je izbiral samo tiste, ki so-bjje popolnoma skladne z likom,'npr, aristokratsko Grace Kelly ali moderno Tippi Hedren, ki je zaradi snemanja Ptičev s pravimi pobesnelimi jatami ptic še leta trpela travmatične strahove pred perjadjo. Zaradi svojega ugleda in nastopa si je privoščil nedotakljivost tudi v samem Holly-tvoodu, kamor je prišel 1939., potem ko je zaslovel v Veliki Britaniji. Šefi studiev so mu dajali proste roke, on pa je z večino izmed 54 naslovov, kolikor jih je posnel, dokazal, da je film medij, v katerem je mogoče nadvse uspešno združiti komercialnost in inteligenco ter umetnost, toda ne na način suhoparnega larpur-lartizma. TOMAŽ BRATOŽ
KREKOVA BANKA
ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE.
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.sl
Tj c, vo jUjs'./' v jfaj-bi clovčfčfi-
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barteli, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZH AJ A ob četnkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14 izvodov v 3. tnmesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev, za pravne osebe 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. Vceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006.
Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
LIČKALNIK KORUZE Hmest Žalec, nerabljen, prodam, B (068)69-394.	2834
KUPIM
OPUŠČENO KMETIJO, travnik, pašnik, na lepi razgledni legi, kupim. 3 (061)1784613, dopoldne.	2855
MOTORNA VOZILA
FORD MONDEO 2.0 ghia 4x4 karavan, 135 KM, elektronska klima, ABS, ADS (proti zdrsavanju), računalniški monitor napak, el. nastavitev ogledal, el. pomik vseh stekel, el. nastavljiv sedež voznika, deljiva klop, les v armaturi in vratih, ročna el. zapora diferenciala, volan in menjalna ročica v usnju, 2 air-baga, luči v notranjih ogledalih,prodam 3 3 (068)52-555, 52-073, 53-273 ali (041)628-579.	2836
VOLVO 340 GL, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. 3 (068)81-322.	2862
GOLF, letnik 1996, rdeč, 5V, prvi lastnik, prodam, 3 (068)30-194.	2870
BX 16 TRS, registriran do 6/2000, prodam. It (068)89-501.	2874
JUGO KORAL 45, letnik 5/91, sivo - moder, garažiran, prodam. 3 (068)85-952 ali 85-411, ob vikendih.	2875
FIAT TIPO 1.4, letnik 1991, prodam. 3 (068)40-030.	2878
126 P, letnik 1989, registriran do aprila 2000, prodam. 3 (068)85-838.	2856
JUGO KORAL, letnik 1989, bel, ugodno prodam. 3 (068)30-215.	2886
R5 FIVE letnik 1994, rdeč, nekarambolir&n, registriran do 8/2000, prodam. 3 (068)26-062.	2844
JUGO 65, letnik 1998 prodam. 3 (068)83-155.	2859
POSEST
V NOVEM MESTU in okolici. Šmarjeških Toplicah, Črnomlju, Škjocjanu prodamo stanovanja, hiše, vikende, parcele, poslovne prostore, oddamo poslovne prostore. Media nepremičnine, 3 (068)325-449 ali (041)636-746.	2838
OPREMLJENO stanovanjsko hišo v centru Novega mesta oddam. 3 (068)344-014, od 18..do 19. ure.	2846
BLIZU TREBNJEGA, na sončnem griču, cca 20 km od Dolenjskih Toplic, blizu gozda ^nekaj metrov), prodam parcelo, 2000 m2, primerno za vrtičakarje, sadovnjak, vinograd. Parcela zazidljiva. 11 (061)715-918.
OPREMLJENO HIŠO v Novem mestu (Grm), oddamo v najem, rt (068)341-760.
7 A VINOGRADA, cepljenke, 10 a starine, v Hribih pri Vel. Slatniku,prodam. Elektrika je* na parceli, asfalt do parcele, rt (068)75-471.
PRODAM
DRVA, metri, bukovi, kalani, lahko razžagani, z dostavo! tt (068)322-754 ali (041)693-219.	2451
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. 3 (063)451-082. 2719
SMREKOVE PLOHE debeline 5 cm prodam. IT (068)324-646.	2841
BUKOVA DRVA prodam. 3 (068)75-488, zvečer.	2853
SUHE HRASTOVE PLOHE, 8 in 5 cm, gradbeno dvigalo in tri nova termopan okna 100 x 100 cm, prodam. 3 (041)854-812. DOBRO OHRANJEN štedilnik, 4 plin, 2 elektrika, zamenjam za 3 m’javorjevega ali bukovega lesa. 3 (068)373-944:	2840
UČBENIKE za 8.razred OŠ in synthesizer za začetnike ugodno prodam, rt (068)24-946.	2858
DNEVNO SOBO, lepo ohranjeno, prodam. rt (068)89-290.	2845
DVA RABLJENA hrastova soda, 500-litr-ska, in harmoniko frajtonarico Fleis prodam. 3(068)75-173.	2876
KORUZO (zrnje) in koruznjak prodam, rt (068)83-358, zvečer.-	2868
RABLJEN VERIŽNI rezkar za les, Intal izvedbe, prodam za 250.000 SIT. Tt (068)40-009.	2887
CVIČEK in belo vino z veljavno dokumentacijo prodam. Tt (068)770-223.	2865
BELO VINO ugodno prodam. Tt (068)66-655.	2857
RAZNO
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
državne kratkoročne vrednostne papirje
Irimesečna
U<i
akladna menica
varna in likvidna naložba
Zakladna menica je serijski, imenski vrednostni papir obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 100.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana, 061171 82 04 • BANK AUSTRIA d.d., 061177 78 53 BANKA CELJE d.d., 063 431120 • BANKA KOPER d.d. 066 451 445 BANKA VIPA d.d., 065 128 53 02 • DOLENJSKA BANKA d.d., 068 316 548 FACTOR BANKA d.d., 061137 76 13 • GORENJSKA BANKA d.d., Kranj, 064 28 40 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 062 229 23 22 • SKB BANKA d.d., 061171 56 38 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 061176 52 06 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana, 061172 72 62
Oznaka menice	Datum vpisa	Datum vplačila	Datum izplačila	Št. dni do izplačila
TZ16	24.08.1999	26.08.1999	25.11.1999	91
TZ17	28.09.1999	30.09.1999	30.12.1999	91
TZ18	26.10.1999	28.10.1999	27.01.2000	91
TZ19	23.11.1999	25.11.1999	24.02.2000	91
TZ20	28.12.1999	30.12.1999	30.03.2000	91
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: 386 (61) 178 65 55, 386 (61) 178 63 34 • Telefax: 386 (61) 125 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si • http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
KVALITETNO IN UGODNO polagam naravni in umetni kamen, tt (068)770-145.
PICERUO na tržnici, Prešernov trg, oddam v najem. B (068)323-615.	2848
ČE GRADITE, si lahko izposodite opažne plošče in punte! B (068)342-506.	2873
SLUŽBO DOBI
HONORARNO, za dvakrat na teden zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. 3 041/730-151. •
RAZNAŠALCA časopisa za območje Novega mesta in Dolenjskih Toplic iščemo. 3 (041)690-292.	2847
ZA DOPOLDANSKO DELO na terenu iščem trgovko. 3 (041 )752-811.	2854
NOVO DELO v Sloveniji! Če ste resni, tega ne smete zamuditi, kajti začeli boste prvi. Sestanek v Novem mestu v gostilni Čefidelj, 24.8. ob 19. uri.	2861
REDNO ZAPOSLITEV za polovični ali polni delovni čas nudimo telefonistkam v telemarketingu. Delo lahko opravljate tudi honorarno! 3 (068)324-016.	2867
KUHARJA (-ICO) z nekaj prakse in delavko v kuhinji redno zaposlimo. Gostilna pri Francki, Mirna, 3 ali (041)720-050.	2871
ČE TE VESELI delo za šankom in imaš izkušnje, pokliči na 3 (041 )609-044.	2877
TAKOJ ZAPOSLIMO avtomehanika! Mer-cedes-benz servis Milan Štangelj, Volčičeva 8, Novo mesto, 3 (068)321-859.	2879
STE NEZAPOSLENI ali mogoče potrebujete dodatni zaslužek in bi se radi preizkusili v direktni prodaji? Pokličite na 3 (068)326-235 ali (041)671-414.	2882
KUHARJA (-ICO) in natakarico z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. 3 (041)
637-352.	2883
IŠČEMO INTERESENTA za prevzem in nadaljevanje dela v dobro vpeljani trgovini v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista.
REDNO ZAPOSLIMO natakarico za nedoločen čas. B (068)76-214.	'	2864
STANOVANJA
OPREMLJENO GARSONJERO v Jakčevi v Novem mestu oddam B (068)347-026.
Hi
MANJŠE opremljeno stanovanje oddam. B (068)65-285.	2884
V NOVEM MESTU oddam garsonjero. B (041)855-587.	2852
V NOVEM MESTU oddamo trisobno stanovanje. B (068)374-770 ali (041)695-539.	2869
ZENITNE PONUDBE
SI ŽELITE družbe, pogovora, nasvet? Vaš prijatelj! 3 (090)46-52,156 SIT/min. 2729
ŽIVALI
MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. 3 (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9,3 (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, 3 (068)49-813.	1287
NESNICE v začetni fazi nesnosti po 700 SIT/ kom., bele piščance za zakol oz. nadaljnjo rejo po 300 SIT/kg, purane, težke 10 do 15 kg,po 500 SIT/kg,prodajamo. Dostava na dom. 3 (068)84-097.	2833
4 PRAŠIČE, težke cca 100 kg, domača krma, prodam. Slavko Ponikvar, Dol. Gradišče 13, Šentjernej.	2849
TELICO SIMENTALKO, brejo osem o** cev in pol, dvobrazdni plug, 14 col.^rn	$
s popolnim čiščenjem in snopovezalko,	^
tip, prodam. 3 (068)45-142.	“
LOVSKE PSE, prepeličarje, resaste, statf
tednov, prodam. 3 (068)73-701.
RJAVE JARKICE pred nesnostjo
ter zbiramo naročila za enome^5ouo-l89
piščance. Ramovš, Šentrupert, 3 (06
ali (041)542-756.	^
2 MESECA STARO teličko simenta^ prodam. B (068)65-155.	^
TELIČKO SIMENTALKO, staro 9 «ie*ggi prodam. B (061)861-155.	..
KOKOŠI NESNICE, primerne za Z^°Gor. nadaljnjo rejo prodajamo na 'ar™'(nA8)67' Lazah. Perutninarstvo Humek, B ^ggjj
l08'	odam-
BIKCA SIVČKA, starega 9 tednov, pr ^,9
B (068)75-255.	.	i(1
PUJSKE, težke 25 do 30 kg, možen:» o ^
dosuševalno napravo za seno Pr0^L 73-31^
jam za telička, starega 10 dni. 3 (	2863
a'i76_6%'	„umB(06«)
KOBILO, brejo 7 mesecev prodam- ^ 83-439.	.jod
BELI PIŠČANCI,od l-3kg,bodovpt 4.septembra do 4.oktobra. Zalklan •
po L5kg,lx>dovprodajiKoktobfa4	(#4j)
Račje selo 2, Trebnje, B (06»H4 28« 708-671.
m
$ SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto
o 068/24-791	PRODAJA	in SERVIS
VELIKI SUZUKI SEJEMSKI POPUSTI
JIMNY
GRAND VITARA 3D GRAND VITARA 5D
2.495.000 SIT
3.195.000 SIT
4.195.000 SIT
popust
popust
popust
50.000 SIT
200.000 SIT
200.000 SIT
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
■6 MVV*-
OBRTNIKI, UPOKOJE OBRTNIKI IN DELAVA’
ZAPOSLENI PRI OBRTNA
Vabimo vas na Praznovanl!lne letnice Območne 0	4
zbornice Novo mesto ' septembrsko srečanje, ki septembra 1999, s pnWg ob 16. uri v Športni dv Marof v Novem mestu.
V programu bodo s°del°. za Dolenjski oktet in Mačkon • , dobro glasbo bo P°s ki. ansambel Igor m zle* ... z Frizerji se bodo £», revijo pričesk. CaKa kakšno presenečenje.	,
Prijavite se na Območni zbornici Novo mesto, .^33,
Vzemite račun:
DAVEK NA DODANO VREDNOST JE NIŽJI OD DAVKA NA NEVEDNOST
Najbolj prodajan model
ikXSARA
KUMA ŽE ZA
a	99.999 sit
www.citroen.si
zunanja žaluzija
aluminijasta roleta
Evergreen
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni,
da zaslužiš, kolikor hočeš.
In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo?
• zanimivo delo - svetovanje in trženje zavarovanj;
• redno zaposlitev;
• strokovno usposabljanje;
• možnost dobrega zaslužka;
• ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
• vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
• delovne izkušnje v prodaji;
• vozniški izpit B-kategorije;
• sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Trebnjega, Novega mesta, Krškega, Sevnice, Brežic in Črnomlja.
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesefnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
LERAN, d.o.o.
m
Verjanke ali ne..
&
OGNJIŠČE
C	
	JI
Junijska zaloga že izpareva
SAXO *
Citroen Slovenila d.o.o., Ulica 15. maia 18, 6000 Kooe
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: V Novem mestu, Bre- I žicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mimi Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Zagradu, Rajnovišču...
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju...
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane)...
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Novem mestu (Cegelnica)...
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Nov) trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju
I (picerija in diskoteka), v Žužemberku...
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Novem mestu (Rajno-višče), Beli krajini...
• NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu in Trebnjem.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
V________________________________
RADIO f BREŽICE
na J in 88,9 /	95,9	MHz
Šentjernejska cesta 13,
8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC „ STAVBNO POHIŠTVO
RAČUNI vam lahko prinesejo lepo nagrado.
DO 18. SEPTEMBRA
pošljite v zaprti ovojnici 10 računov, ki so jih izdali zavezanci za DDV in vsebujejo najmanj naslednje podatke:
• izdajatelj računa in davčna številka izdajatelja,
• kraj in datum izdaje ter zaporedna številka računa,
• stopnja in znesek vračunanega DDV,
• vrednost blaga oz. storitve z vračunanim DDV.
V ovojnico vložite še list s svojimi podatki (ime, naslov in davčna številka).
Na ovojnico zgoraj levo napišite NAGRADNA IGRA - VZEMITE RAČUN in jo pošljite na naslov:
Ministrstvo za finance,
Davčna uprava Republike Slovenije, p. p. 563, 1001 Ljubljana.
Posameznik lahko v nagradni igri sodeluje z neomejenim številom ovojnic.
Na dan žrebanja računi ne smejo biti starejši od štirih mesecev.
Izžrebanih bo 85 nagrad v skupni vrednosti 12,000.000 SIT (osebni avto in 84 denarnih nagrad od 50.000 do 1,000.000 SIT).
ŽREBANJE 23. 9. 1999
bo javno, posnetek pa bo predvajala TV Slovenija.
Rezultati bodo objavljeni v Delu, Večeru in Dnevniku ter na teletekstu TV Slovenija v sedmih dneh od dneva žrebanja.
S
REPUBLIKA SLOVENIJA
______MINISTRSTVO ZA FINANCE_
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
RS Ministrstvo za finance. OURS. lesenkova 3.1000 Ljubljana
ROLETARSTVO
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
ZA VAŠ DOM ali
POSLOVNI OBJEKT
•OKNA-VRATA*VSEH OBLIK*
* ravne
* kupolaste
* balkonske
* senčniki
kredno kakovosten program lesenega stavbnega pohištva si lahko ogledate	@65	TTČT	fWT	/V
°4 13. - 22. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju. Sejemski popust za
°b>*. vrata in hiše tudi na vseh prodajnih mestih Jelovice.	Narava	ima	prednost
*"*». Lana indusUija. dd, Škofja Loka tel. 064/61-30. Us 064/634 261, hltp//W«w.jaoviia.si. enMil: Modjelortasi • Novo nesto, tel Ms 068/323-444 • Bretice, tel/taks 0608/62-926 "Ntte. «A*s 068/58-716 • Bara Trebnje. <HMo 066/45-640 • Ksa Trade Zajorie ob Savi. tsl/tata 0601/64-465
notranja žaluzija
A
PORTRET TECjA TEdNA
Igor Pe
Eno najdejavnejših društev v gorjanskem Podgorju je Turistično društvo Azaleja z Rateža. Vsekakor pa je dejavnost tega društva med vsemi najbolj razvejena in vsestranska, saj zagnani člani prirejajo ali sodelujejo tako rekoč pri vseh prireditvah zlasti na Ratežu in v Brusnicah. Že sedaj društvo šteje blizu 150 članic in članov, s širjenjem dejavnosti in območja pa se število še povečuje.
“Naš namen je, da bi društvo postalo gonilna sila turističnega, kulturnega, družabnega življenja v tem delu Podgorja, ”pravi Igor Perhaj, zavzeti predsednik, ki društvo uspešno vodi zadnja štiri leta, v njem pa deluje še enkrat toliko. Društvo so ustanovili leta 1985 kot odgovor na odprtje komunalne deponije v bližnjem Leskovcu pri Brusnicah in naj bi skrbelo predvsem za ekološko osveščanje ljudi v krajih pod Gorjanci. Kmalu pa je preraslo osnovni namen, vendar se je njegova dejavnost zato bolj in bolj omejevala le na Ratež. “Zaščitni znak” društva je postalo tekmovanje harmonikašev, rateški praznik harmonike. To je bila dolgo časa, do menjave generacije, tako rekoč edina prireditev. Novo vodstvo pa je stvar zastavilo širše in pogumneje. “Spremenili smo tudi ime iz prejšnjega Turističnega društva Ratež v TD Azaleja. S tem hočemo povedati, da naše delo ni omejeno le na Ratež, ampak zajema celo Podgorje. In res že prihajajo glasovi, da bi se nam pridružili tudi člani iz Gabrja, ” je zadovoljen Igor Perhaj.
Taka “širitev teritorija ” pa ni prav preprosta stvar. Tako kot marsikje drugje je tudi v podgorskih krajih še čutiti kakšne stare zamere in sledi nezdravega, zadrtega rivalstva med to in ono vas-
jo. “Vendar je tega vse manj, mlajša pokolenja pa s tem niso več obremenjena, ” trdi Perhaj, ki razmere dobro pozna, saj je pravi Podgorec. Perhaj, sicer strojni inženir, ves čas zaposlen v Revozu (prej seveda v IMV), ima pri premagovanju tega plodnega rivalstva še dodatno prednost: ra-stel in odrastel je v Brusnicah, kjer je bil njegov oče dolgo let ravnatelj osnovne šole in kulturni delavec, hišo pa so si naredili na Ratežu, kjer sedaj družina živi. Tako ga imajo eni in drugi za svojega, sam pa je tako in tako trdeno prepričan, da je Podgorje eno in enotno, da ga ne gre deliti na posamezne kraje, kaj šele, da bi med njimi zadrtost in zarobljenost postavljala plotove.
“Ljudi moramo povabiti v Podgorje, v kraje pod Gorjanci in na to čudovito goro, ne le na Ratež, v Brusnice ali Gabrje. Le združeni in enotni bomo prerasli ozke okvire. Turistom in izletnikom pa v naših krajih imamo kaj pokazati in ponuditi: od naravnih lepot do domačjh dobrot, od kulturne dediščine do ljudskega izročila. Za čim boljšo in pestrejšo ponudbo utrjujemo vezi z Društvom vinogradnikov Janez Trdina, z lovci, ribiči in še kom. Letos smo konec aprila prvič izvedli pohod po poteh Janeza Trdine, ki bo postal tradicionalen, poživiti skušamo brusniški češnjev praznik, seveda ostaja prireditev praznik harmonike. ” Perhaja še posebej veseli, da ima društvo močan podmladek v brusniški šoli, ki je že vseskozi zelo naklonjena delu turističnega društva.
“Veliko manj spodude pa je od drugod, tudi od tam, od kjer bi jo najprej pričakovali, ” se pritožuje. Od turistične zveze dobivajo samo direktive, kaj morajo delati, nihče pa se ne vpraša, kako naj to naredijo. “Danes je treba vse plačati, mi pa od nikoder ne dobimo nič. Od občine naše društvo letos še ni dobilo niti tolarja, z vsako prireditvijo pa imamo velike stroške. Pa tako malo bi bilo treba, pravzaprav samo ljudem pomagati, da bi lahko delali za splošno korist. ” Tako pa je sedaj glavna naloga predsednika društva iskanje soglasij in izdelava programov, da bo status društva urejen po novem in da bo to potem sploh lahko delovalo “v javnem interesu".
A. BARTEU
V Šentjerneju hitri konji, župani in
petelini
ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 14.30 pripravil zadnjo kasaško dirko v sezoni na Šentjernejskem hipodromu. V osmih točkah sporeda bo nastopilo preko 80 konj iz vse Slovenije, med njimi tudi 12 kasačev iz domačih hlevov. V osrednji točki nedeljskega sporeda, dirki za veliko nagrado Mobitela, se bosta prvič po ljutomerskem derbiju srečala zmagovalec najpomembnejše preizkušnje Gorjančev Leif B in Šentjer-nejčanka Suriya, ki je v Ljutomeru osvojila drugo mesto z enakim časom kot zmagovalec.
V deveti točki sporeda se bodo v sulkije usedli župani dolenjskih in posavskih občin, med odmori pa bodo prizadevni organizatorji pripravili tekmovanje v dresurnem spretnostnem jahanju. Po konjeniškem tekmovanju se bodo na Pete-liniadi 99 med sabo pomerili še najhitrejši dolenjski petelini.
Nenavadna kapelica v Vinjeni Vrhu
Ob svoji škarpi jo gradi Tone Hočevar iz Šmalčje vasi - V kapelici oz. sodu bo stal sv. Urban, zavetnik vinogradov - Bližnji klanec je bil včasih zelo nevaren
VINJI VRH- Tone Hočevar iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju, ki je po izobrazbi dipl. kmetijski inženir, seje že pred leti odločil, da bo pridobljeno znanje uporabljal kar pri svojem kmetovanju. Njegova osnovna dejavnost je čebelarstvo, poleg tega pa je znan tudi po tem, da skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, npr.' starega kmečkega stavbarstva: na svojem dvorišču je dal postaviti mogočen dvojni kozolec, ki ga je našel v neki vasi in je bil obsojen na propad. Usposobil pa je že tudi nekaj zapravljivčkov. Znan je tudi po tem, da rad gradi, še posebej iz kamna, in prav te dni skupaj z otroki končuje kapelico sv. Urbana, zavetnika vinogradov, ob škarpi v svojem vinogradu na Vinjem Vrhu.
“Klanec v Jelševec pod našim vinogradom je bil vedno zelo nevaren in tu se je zgodilo veliko
Kamni na strehe, šipe in ljudi
Skrivnostno frčanje kamnov na Stražnjem Vrhu pri Črnomlju - Risarije, križi, prestavljanje opek, sodov
ČRNOMELJ, STRAZNJI VRH - Od začetka julija so si prebivalci Črnomlja in okolice krajšali čas v poletni soparini z ugibanjem, kaj se v resnici dogaja na Stražnjem Vrhu, vasi^le dober streljaj oddaljeni od Črnomlja. Vsi so vedeli povedati predvsem, da vsenaokrog leti kamenje, tema pa je med dopusti očitno prišla kar prav, daje človeška domišljija, ki že tako in tako ne pozna meja, dobila krila.
Kaj seje v resnici dogajalo, smo želeli izvedeti od Janeza Grahka, enega od lastnikov dveh hiš, ki sta bili tarči kamenjanja. Pa je dejal, da ne daje več izjav, kajti v Slovenskih novicah so, ko so pisali o tem primeru, po njegovem zadevo napihnili. Potem so ga okregali še s policije, češ da je preveč povedal, in odločil se je, da bo potem, ko seje enkrat opekel s sredstvi javnega obveščanja, raje tiho.
Zato pa so bili bolj zgovorni na črnomaljski policijski postaji. Anton Štubljar, ki vodi in usklajuje preiskavo o skrivnostnem straž-njevrškem primeru, je povedal, da so 1. julija, najprej v večernem času in ponoči, začeli padati kamni po strehah sosednjih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij Janeza in Aleša Grahka. Osem prebivalcev obeh hiš temu v za-
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Zapis o poboju romskih psov zmotil več bralcev - Diskriminirane se počutijo bližnji sosedje - Kako lahko dobro situirani starši plačujejo najnižji prispevek za vrtec?
Zaradi poboja romskih psov oz. zapisov o tem, je prejšnji četrtek dežurno novinarko poklicalo več bralcev, ki se tako ali drugače niso strinjali z zapisano vsebino. Marija iz Bele krajine pravi, da je bil poboj romskih psov prikazan enostransko. Veterinarski higieniki so namreč usmrtili bolne, torej tudi za Rome, predvsem pa njihove otroke, nevarne pse. “Usmrtili so jih z iglo in jaz bolj humanega načina usmrtitve ne poznam. Trakulje in gliste se prenašajo tudi na otroke, da ne govorimo o steklini, ki je smrtno nevarna, zato njihova usmrtitev ne pomeni diskriminacije Romov, ampak njihovo zaščito,” je prepričana Marija. Bralka je proti, da bi država Romom plačala sterilizacijo njihovih psov ali cepljenje, saj bi po njenen bilo bolje, ko bi ta denar namenili za romske otroke.
Še ostrejši je bil bralec z Muha-bera, ki živi v neposredni bližini Žabjaka: “Sramotno je, da se tako zavaja slovensko javnost, diskri-
Habj tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sddelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
minirani smo mi, ki živimi v njihovi neposredni bližini, ker pred njimi nimamo miru: ponoči imajo zabave do 4. ure zjutraj, streli pa kar švigajo mimo nas, in ko je pred meseci eden od nabojev priletel v eno od hiš v vasi, je bila o tem v časopisu objavljena le notica, o poboju njihovih bolnih in nevarnih psov pa cele strani! Kaj je večje mučenje živali: usmrtitev z iglo ali ko Romi živega psa obesijo na drevo?” se sprašuje Muhaberčan. Prepričanje, da če imajo denar za zabave, kjer se vrtijo štirje odojki naenkrat, ga imajo tudi za cepljenje psov. Zanimalo pa ga je, kako oz. kdo lahko naroči meritve onesnaženosti ozračja, saj Romi pogosto kurijo tudi nevarne odpadke, ki jih k njim pripeljejo razni podjetniki in gost dim okoliške ljudi večkrat močno duši. Na inšpektoratu RS za okolje in prostor v Novem mestu je inšpektor Simon Humar povedal, da onesnaževanje ozračja nadzirajo oni, vendar pravi, daje zelo težko ugotoviti, kdoje odpadke kuril. Kar pa se meritev tiče, jih lahko naroči le občina.
Akcijo poboja romskih psov pa je pozdravila tudi bralka iz Mirne Peči, ki se skoz Žabjak vsak dan vozi v službo. Povedala je še, da je del ceste, ki iz Mirne Peči pelje na železniško postajo, res močno zožan in nepregleden zaradi koruze, ki je posejana do ceste na obeh straneh, in to vsako leto na isti njivi. Bralka je prepričana, da bi zaradi ogrožanja varnosti lastnikom moral kdo stopiti na prste.
Urška iz Novega mesta je potarnala nad neprijaznostjo trgovk v Dolenjkini trgovini Pod Trško goro. Renato iz Novega mesta pa zanima, kako je možno, da sta dobro situirana starša (to se vidi iz nakupa premičnin in nepremičnin), ki sta samostojna podjetnika, - v bilanci uspeha pa prikazujeta negativno stanje, za plačilo stroškov za varstvo otroka v vrtcu uvrščena v najnižji razred! Svetovalka za predšolsko
vzgojo na novomeški občini Marija Padovan je povedala, da na občini pri izračunu višine prispevka, ki ga starši plačajo za vrtec, žal dejanskega stanja premoženja ne ugotavljajo več. Lani so po spremembi pravilnika o izračunu plačila za vrtec z ministrstva dobili okrožnico, da se pri izračunu upoštevajo le dohodki oz. odločbe o odmeri dohodnine. Za ugotavljanje dejanskega stanja oz. učinkovito pobiranje davkov pa je pristojna davkarija. - Očitno še vedno pobira davke tam, kjer jih je najlažje!
Bralka z Drejčetove poti v Novem mestu je poklicala, ker je že v torek zjutraj obvestila Komunalo, daje na cesti počila cev za vodo. Njihovi delavci so na kraj prišli šele naslednji dan, ga označili in odšli, v četrtek zvečer okvara še ni bila popravljena, voda pa je zalivala že bližnji vrt in grozila, da bo zalila tudi bližnjo klet. “Pravijo, da je treba z vodo varčevati, njih pa toliko časa ni, da bi okvaro odpravili. Mislim, da bi jih bilo treba za to denarno kaznovati,” je zaključila.
Franja iz Novega mesta pa moti slovensko rinjenje v Evropo, ki nas ne mara. Pravi, da nas Evropa ignorira zato, ker nismo ponosni, da smo Slovenci. Tako za ministre kot izobražence nima prijazne besede, ker po njegovem hočejo dokazati, da smo nekaj drugega, kot smo, in se klanjajo zdaj Nemcem, zdaj Angležem, zdaj Francozom. Zelo ga prizadene tudi tako veliko prometnih nesreč, čeprav meni, da imamo zelo dober prometni zakon, do morij na cestah pa prihaja, ker ga ne izvajamo. Franjo je prepričan, da so policisti premalo strogi in dejavni, predvsem pa da so podkupljeni. “Sinčki bogatih staršev vozijo močne in hitre avtomobile, če naredijo prekrške, jih izvlečejo ali plačajo starši,” pravi. Franjo pravi, da bi v primeru nepravilnega prehitevanja ljudje morali kršitelja javiti policiji, ta pa bi morala takoj ukrepati. J. D.
četku ni namenjalo posebne pozornosti, ko pa se je skrivnostno početje ponavljalo že več dni in tudi podnevi, je začelo nanje vplivati tudi psihično in obrnili so se na policijo. “V glavnem so frčali kamni, veliki kot jajce, le eden je bil nekoliko večji, prav slednje pa kaže, daje bil storilec blizu. Kamni so leteli z več strani, tako da je človek dobil občutek, da je storilcev celo več. Kmalu so se kamnom pridružile še risarije po fasadah in dvorišču. S kredo so bile narisane židovske zvezde in moški spolni organ. Hkrati so prebivalci pred vrati našli postavljeno opeko ali križe iz palčk, skrivnostno so bili prestavljeni sodi, postrižena trava pa je bila zataknjena za okovje vhodnih vrat, medtem ko je bila po streklu vhodnih vrat razmazana krema,” je naštel Štubljar.
Kot je povedal Štubljar, je policija z zbiranjem obvestil poskušala najti motiv storilca, saj bi tako lažje prišli do njega. Preverili so, ali bi bil lahko kdo od domačih, vzeli pod lupo odnose med njimi in s sosedi. Pri domnevnem osumljencu so opravili hišno preiskavo, ki pa je bila negativna. Po Štub-ljarjevem mnenju je storilec zelo predrzen, mogoče pa je, daje tudi duševno moten. Očitno pa je, da se je na akcijo dobro pripravil ter da odlično pozna tamkajšnje območje. Vprašanje je tudi, ali ima morda kakšno pripravo, s pomočjo katere od daleč meče kamenje, čeprav so bili nekateri zadetki presenetljivo natančni. Najbolj sumljivo pa je, da ni nihče nikogar videl. Domačini sicer pravijo, da so videli visoko, močno osebo, oblečeno v črno, ki pa jim je ušla, ko so jo hoteli ujeti. Ker gre za vinorodni okoliš in je veliko zelenja, so policisti že podnevi težko opazili kakršno koli gibanje, še težje pa ponoči. Poleg tega so imeli nekateri firbci na Stražnji Vrh prava romanja, kar je, tako kot tudi različne govorice, še oteževalo delo policije.
Čeprav je na zaplato zemlje, veliko približno sto krat sto metrov, padlo veliko kamenja, hujših posledic ni bilo. Na hiši Janeza Grahka sta počili dve šipi, prav tako na dveh avtomobilih policistov, poškodovan je bil še avto, ki je stal pri sosednjem vikendu. Ko se je policist pogovarjal z Janezom, je ta dobil v prsa manjši kamen. Tudi njegov sin Mitja in nečak Aleš sta trdila, da sta dobila kamen v glavo. Vendar ni ostala nikakršna sled in tudi zdravniška pomoč ni bila potrebna, zato Štubljar celo dvomi, da je do tega res prišlo.
1. avgusta je bilo s skrivnostnimi dogodki na Stražnjem Vrhu, ki so jih nekateri pripisovali celo duhovom in vesoljcem, konec, vendar na črnomaljski policiji niso povsem prepričani, da so se dokončno končali. “Morda smo prišli nekomu tako zelo blizu, da je prenehal z delom, a bomo z vsemi možnimi sredstvi, kijih imamo po zakonu, poskušali rešiti zadevo. Sedaj imamo v rokah tri ali štiri adute, a zaradi interesa preiskave kaj več ne morem povedati. Primer, kakršnega na naši policiji še nismo imeli, predvsem pa še nikoli ni bil nihče tako vztrajen, bomo poskušali končati, storilca ovaditi in privesti k preiskovalnemu sodniku,” je pojasnil Anton Štubljar. Komandir policijske postaje Črnomelj Peter Sajnič pa je pristavil, da zadevo raziskuje resno in z vseh plati. ^ BezEK-.IAKŠE
nesreč, predvsem s traktorji. Tako je možak, kije tu imel pred 17 leti nesrečo, dal postaviti znamenje, ob asfaltiranju Urbanove poti pa so vinogradniki predlagali, da se to znamenje obnovi ali pa se v križišču postavi kaj novega. In tako sem se že lani odločil, da bom zgradil kapelico,” pove Hočevar. K temu pa so ga spodbudili tudi naključni sprehajalci, kijih je ob lepem vremenu v Vinjem vrhu veliko.
Za zidanje škarpe so kamen pripeljali iz Šentjerneja. Tone ga je odkril, ko so ob rekonstrukciji šentjernejskega križišča na deponijo odvažali tudi kamen, s katerim je bila zgrajena Matičetova hiša in konzum, ki sta bila med vojno bombardirana. Nadobudne graditelje je v Vinjem vrhu obiskal tudi šentjernejski župnik Trpin, ki je Hočevarju predlagal, naj v kapelico postavi svetnika Urbana, ker je zavetnik vinogradov. Obiskal pa jih je tudi župnik Nemanič iz Bele Cerkve, ki pa je predlagal, naj bo to nekoliko drugačna kapelica s svetnikom v delu soda ali vinske kadi. Kapelica še ni dokončana, razmišljajo še o zaključku oz. o strehi, Hočevar pravi, da se bodo za mnenje obrnili tudi na strokovnjake.
Do sedaj so Hočevarjevi vse sami financirali, upajo pa, da jim bodo na pomoč pri nakupu kipa sv. Urbana, ki bo visok 147 cm, priskočili tudi okoliški vinogradniki, saj bo stal okrog 360 tisočakov. Pomoč pri vodovodni in vin-
ski napeljavi je že obljubil Dule iz Stranja, električni kabel pa Marjan Urbas. V kapelici naj bi žuborela voda, iz ene od pip pa naj bi priteklo tudi vino. Nenavadna kapelica, ki že sedaj pritegne mirno-idoče, je zelo močno grajena in jo bodo lahko občudovali še nadaljnji rodovi vinjevrških vinogradnikov, še posebej veseli pa bodo, ce jim bo ob strani stal sv. Urban.
J. dorniz
NEVAREN OVINEK TERJAL SMRTNI ŽRTVI
LOŽINE - Na cesti med Ribnico in Kočevjem, v naselju Ložine, se je v torek, 10. avgusta, ponoči zgodila huda prometna nesreča. Komaj 16-letni H. G. j® vozil neregistrirano zastavo 101. V nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotni pas, v katerem se je s pas-satom pripeljala 21-letna voznica L. J. iz Kočevja, v silovitem trčenju sta na kraju nesreče umrla sopoE nika v zastavi 101, 18-letm S. A. in 16-letni B. M. UKC Ljubljana so odpeljal' pet poškodovanih. Tako so na nevarnem 200-metr-skem odseku ceste pri Lozi-nah v poldrugem letu ugasnila že tri življenja.
KAPELICA - Hočevarjevi so v Vinjem vrhu zgradili nenavadno F^jone ki pa še nima dokončne podobe. Na fotografiji je oče Tone, poleg je sj in v kapelico, kjer bo stal sv. Urban, se je postavil Ambrož. (Foto. J-
mtv
i)H.
22. avgusta 1974
c J J [J
Občutja duše in srca v lesu	^
S slavnostnim koncertom Slovenskega okteta v kostanje grajski cerkvi bo zadnjega avgusta sklenjena letošnja trad' ^ na prireditev Forma viva. To je že deseto srečanje kiparjev, k jo v hrastu. V Kostanjevici so doslej gostili že 68 k'ParJ 'zal0 splošni sodbi je letošnji simpozij izredno srečno zastavlje , pričakujejo strokovnjaki odlična dela.
Pomoč Kozjancem
V črnomaljski občini so zbrali doslej okrog 300 moči za prebivalce šentjurske in šmarješke občine na K-V>.z1aicnarja ki jih je prizadel potres. Nekatere delovne organizaC1Je, oUstu, še niso prispevale, ker so bili zaposleni na kolektivnem a F zato bodo to storile do konca avgusta.
Srnjaček z dudo
i cp ie vrat-
Osnovnošolec Stane iz Mirne peči je bil 7. junija, ko sc J „a > ie ob ooti zagledal osami«
ačal
iz šole, močno presenečen, ko je ob poti zagled srnjačka. Najprej je pogledal, če je v bližini tudi n ko pa o njej ni bilo sledu, gaje vzel v naročje inc—	.	^
Komaj nekaj dni stari srnjaček se je hitro privadil na ste z otroško dudo in mleko mu je močno teknilo.
Med 186 vozniki 10 vinjenih	^.
17. avgusta so novomeški miličniki med 21. in 24. uro °!^v0zil, rali prometno akcijo. Kontrolirali so dokumente vozni'K° .. nih je tehnično opremljenost vozil in treznost voznikov. Usta J jo bilo 186 vozil, med temi pa so pri preizkusu z alkotestom vinjenih. Odvzeli so jim vozniško dovoljenje.
Zgledno sožitje z Romi
Ronmv-
Ze
V krajevni skupnosti Dobravice živi tudi skupina IS"’^rnom-dolgo let prebivajo tu; nekateri med njimi so zaposleni kivije; lju, nekateri si zidajo hiše. Romi iz Dobravic živijo rn‘LaKiljoPrl nje, zelo dobro sodelujejo z drugimi prebivalci, radi	prav
skupnem prostovoljnem delu, zato v Dobravicah m s . g0irii> nobenih pritožb zaradi njih. Če pa pridejo “na obisk
J kat nar°be
jih oni iz Dobravic običajno kar odslovijo, češ: Boste J naredili, pa bomo mi krivi.”
Naročnikom z območja pošte Stopiče* ,e
Naročnikom Dolenjskega lista z območja pošte Stopi dni poslali položnice za poravnavo naročnine za let - J nar0č-polletje. Na tej pošti zaradi pomanjkanja poštnih dela ^s0 penina ni bila pobrana. Zato prosimo vse, ki naroČnme . ^ |)Sta ravnali, naj sami takoj nakažejo zapadli znesek.